Zborovanje Zavezine delegacije. (Nadaljevanje.) Tajnikovo poročilo je delegacija večkrat odobruje prekinila in ga ob koncu z velikim odobravanjem in ploskanjem bre_ debate vzela na znanje. Nato je sledilo poročilo o računskili zaključkih Zavezinih listov in Zaveze za leta 1913, 1914, 1915, 1916 in 1917. V imenu pregledovalcev računov je poročal tovariš Alojzij Kecelj ter predlagal oprostilo upravnikom, vodstvom in upravnemu odboru Zaveze. Delegacija je sprejela predlog soglasno in odobrila račune. Tovariš Luznar je utemeljeval v imenu »Oospodarskega odseka« nastopne predloge: 1. Naročnina na »Učiteljskega Tovariša« se zviša od 10 na 12 K, na »Popotnika« od 6 na 10 K za nečlane Zaveze, na »Zvonček« od 6 na 10 K. 2. Članarina za vsakega člana Zaveze se zviša od 16 na 20 K, za učiteljske pare od 2 na 4 K. S tem se spremenita točki c) in h) člena IV. »Poslovnega reda« Zaveze. Zvišana naročnina oz. članarina stopi v veljavo dne 1. januarja 1919. 3. Upravništvu »Učiteljskega Tovariša« se prizna 1000 K nagrade za izterjevanje zastale naročnine na »Učiteljskega Tovariša« v znesku nad 6000 K. 4. Upravnim odbornikom naj se povrne vožnja po železnici za III. razred in določi dnevnina na 20 K. Nadalje je utemeljeval v imenu »Oospodarskega odseka« tovariš Rojc: 5. Zavezinemu predsedniku se zviša letna nagrada od 250 m 600 K, tajniku od 200 na 300 K in blagajniku od 150 na 300 K. Poleg tega naj _e dovoli predsedniku dispozicijski fond v znesku 600 K za razne pisarniške posle in 400 K za reprezentacijske stroške. 1., 3. In 5. predlog je sprejela delegacija soglasno brez debate. Zoper zvišanje članarine se je izrekel delegat Mavrič, delegat Lešnik pa je stavil predlog, da naj tudi učiteljski pari plačujejo polno članarino, zniža naj se pa članarina za polovico začasno nameščenemu učiteljstvu. Pri 4. točki ;e stavil delegat Možina spreminjevalni predlog, da naj se plača upravnim odbornikora samo vožnjina po železnici, dnevnina naj se odkloni. O teh treh predlogih se je vnela daljša debata. Delegacija jih ni sprejela, pač pa odobrila odsekove predloge. Delegat Schmeidek je vprašal, ali bi ne bilo mogoče, da prevzame upravništvo vseh treh Zavezinih listov en sam upravnik? Ko se mu pojasni, da bi tega dela ne zinogel en sam učitelj, se je zadovoljil s pojasnilom in ni stavil nikakoršnega predloga. Nato je sprejela delegacija skupni proračun za leto 1919. O imenovanju novega urednika »Popotnika« je poročai v irnenu »Casnikarskega in književnega odseka« ^delegata Sega. Prebral je pismo, v katerem se je odpovedal uredništvu dosedanji urednik šolski ravnatelj M. J. Nerat ter priporočal nadučitelja Pavla Flereta za svojega naslednika. Poročevalec je predlagal, da naj izreče delegacija odstopajočemu mnogoletnemu uredniku in soustanovitelju lista za njegovo dolgotrajno in uspešno uredovanje »Popotnika« zahvala. Delegacija je sprejeia predlog soglasno z dolgotrajiiim odobravanjem ter imenovala na predlog ods. poročevalca Pavla Hereta, nadučiteIja v Letušu za novega urednika »Popotnika«. Blagajnik Luznar je predlagal, da naj se podeli bivšemu uredniku Neratu, ki je že častni član Zaveze, v priznanje njegovih velikih zasiug mala častna nagraJa 1000 K. Predlog se je soglasno sprejel. Nato je pojasnii predsednik na tozadevno vprašanje še razniere v uredništvih »Učiteljskega Tovariša« in »Zvončka«. Pojasnilo je vzela delegacija na znanje. Naslednja točka dnevnega reda je bil predlog delegata Pavla Flereta, ki se glasi: a) Urednika Zavezinih listov sta virilna člana Zavezinih odšekov, in sicer urednik »Učit. Tov.« je član »Stanovskopolitiškega« in »Casnikarskega in književnega odseka«, urednik »Popotnika« je član »Pedagoško-didaktiškega« in »Casnikarskega in književnega orseka«. b) upravniki Zavezinih glasil so polnopravni virilni člani »Oospodarskega« in »Casnikarskega in književnega odseka«. Tu je pripomnil predsednik, da se načelnik »Stanovsko-politiškega odseka« tovariš Pahor, in član odseka tovariš Hreščak, ne vdeležujeta delegacijskih posvetovanj, kar je tera boij obžalovanja vredno, ker iraa .načelnik v rokah spise in predloge, o katerih je včeraj razpravljal odsek.^ Zato je poročal v irnenu odseka delegat Šinner o zgornjem predlogu ter ga priporočal v sprejem. Predlog jc bil sprejet. Medtem je prišel v dvorano ravnatelj Nerat. Predsednik ga pozdravlja v temperamentnem govoru, poudarjajoč Neratove zasluge za »Popotnika«, za procvit Zaveze in za slovensko učiteljstvo sploh. Delegacija je prirediia slavljencu velike in dolgotrajne ovacije. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo »Oospodarskega odseka« o ustanovitvi »Učiteijske zadružne centrale«. V imcnu odseka je poročal delcgat Rojc. Ob koncu svojega poročila je st-avil nastopna predloga: a) Delegacija skieni ustanovitev »Učiteljske zadružne centrale« po nastopu normalnih razmer; b) Zaveza naj vpliva na svoja včlanjena društva, da se takoj gospodarsko organizirajo. V zani- mivo in stvarno debato so posegli delegati Mermolja, Brinar, Schmeldek, Mervič in tajnik Rus, ki je ob koncu svojih izvajanj priporočal v sprejem te-le točke: 1. V vsakem okraju naj se ustanovi okrajna učiteljska aprovizacija. V ta namen se iz-1 voii glavni odbor, zasnujejo naj se pa tudi pododseki za ondotne sodne okraje. 2. V odbor naj se izvoli primerno število članov. Ker je to zgolj stanovsko-gospodarska naprava, zato se mora izvršiti volitev odbora kakor tudi razdelitev živil strogo objektivno. 3. Odbor naj vloži takoj utemeijeno vlogo na dotično c. kr. okrajnu glavarstvo za privoljenje lastne aprovizacijc. Učiteijstvo naj je deležno vsaj po maksinialnih cenah mlevskih izdelkov, inasti in sploh vseh življenskih potrebščin, ki so pod državno zaporo. 4. Odboru tnorajo po možnosti pomagati vsi člani aprovizacije. Kdorkoli in kadarkoli izvo, da bi se za aprovizacijo dobilo kje kaj pripravnih iu cenenih živil, mora to neinudoma sporočiti odboru. 5. Pri dobava.'i živil naj je odbor v najožjem stiku z okra<nim žitnim nadzornikom. 6. O količinah ii; dobavah živil naj se varuje stroga molčečnost, da ne bo nepotrebne zavisti od ijudi, katerim ni naša aprovizacija nič mari. 7. Sploh naj se poiskuša aprovizaciji v korist ciobiti vsepovsod olajšave za vse potrebščine. 8. Za vse okrajne učiteljske aprovizacije naj se osnuje centralni odbor okrajnih učiteljskili as^rovizacij, kamor naj odpošlje vsak okraj po 2 člana, od katerili naj eden pripada naši organizaciji, eden pa organizaciji »Slomškove Zveze«. V_i okrajni aprovizacijski odbori v deželi puročajo centralnemu odboru o svojih usp,hili, centrala pa posameznim odborom, kaj naj se tu ali tam ukrene. Odsekova predloga in nasvete tajnika Rusa je delegacija sprejela. Nato zaključi predsednik dopoldar,sko zborovanje. Ob dveh popoldne se jo zborovanje zopet pričelo. Predsedmic predstavi zastopnika c. kr. policijskega ravnateljstva. Potem sporoči, da je vložil delegat Šumer in tovariši nujni predlog glede učiteljskih doklad. Predlogu se je priznala nujnost in tovariš Šumer ga je utemeljeval. Predlog, ki ga je delegacija soglasno sprejela, je priobčil »Učit. Tov v 19. štev. O opozicijski izjavi — tovarišev FI.:reta, Mreščaka in Pahorja je poročal v irnenu Stanovsko-politiškega odseka tovariš Gangl ter predlagal: a) Preko prvega dela izjave preidi delegacija nu dnevni red; b) drugi del izjave je pripor.jčal v sprejem. l)elegacija je sprejela obt predloga z večino glasov. \ nastopnem je sledilo jako zanimivo poročilo o refonni šolstva in vladni predlogi o refonni učiteljske izobrazbe. \ imenu »Stanovsko-politiškega odseka« jc poroča! delegat Pavel Flere. Po globoko zasnovanem govoru in temeljitem izvajanju je nasvetoval poročevalec v sprejem nastopno resolucijo: Resolucija k vprašanju o reionni šolstva in vladni predlogi o reformi učiteljske izobrazbe. (Zak. načrt reforme zakona o učiteljski izobrazbi in o učnem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šole /995. prilog. k stenograf. zapisniku drž. zborn. poslancev - XXII. sezija 1918;). A. "Slovensko, v Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva združeno učiteljstvo zahteva le ceiotno preustrojitev vsega našega šolstva v enotno narodno šolstvo in zato načelno odklanja vsak drugačen načrt. zlasti takega, ki se peča le z delno preustrojitvijo šolstva. C. Posebe odklanjamo vladni zakouski načrt reforme »zakona o učiteljski izobrazbi in o učnem usposobljenju za spiošne ljudske in meščanske šole« (995. priioga k stenografičnemu zapisniku drž. zbora poslancev, XXII., sez. 1918), ker izpreminja ta načrt le paragrafe 26 do 47, 53, 67, 68, 69, 71 do 78. iz drž. Ijudskošolskega zakona z dne 14. 5. 1869, drž. zak. štev. 62, in zakona z dne 2. 5. 1883, drž. zak. štev. 53, ne pa tudi vse-h paragrafov 48 do 58 istih državnih zakonov, ki govore o pravnih razmerah učiteijstv.i in kjer se ureja tudi njegova plača. S spremeinbo prvomenjenih paragrafov nalaga naučna uprava učiteljstvu in njegoveniu naraščaju le nove dolžnosti, ne da bi obenem zakonito določila in izvedia tucli njegove pravice. Temeijni pogoj vse reforme je namre_ uveditev gmotnega stanja učiteijstva m preureuitev zakonitih določb o pravnšli razitierah učiteljstva; določiti se mora v konkretni obiiki miniinum dohodkov, ki naj bo izražen po paragrafu 55 drž. ljudsko-šo!skega zakona, in sicer v tem smisiu, cia se ravna minimum po vsakokratnem dohodku državnih uradnikov od XI. do VIII. činovnega razreda U. Oiede preustrojitve učiteljske izobrazbe kakor tudi ^plošne narodne izobrazbe zahtevarno: 1. Reforma učiteljišč zahteva neposredno tudi reformo srednje šole. Pred- i/ubrazbo učiteljskih kandidatov je ločiti od strokovne Izobrazbe, potreba jo je zvišati in uiediti na enotno splošno izobrazbo, na podlagi katere le je rnogo_a uspešna in temeljita reiorma strokovne izobrazbe. Na podlagi enotne predizobrazbe naj bo dana raožnost ustreči naravni zahtevi učiteijstva, da bo po dokončanem študiju na učiteljišču omogočen tudi eventualni prehod na vseučilišče. 2. V največjem nasprotju z določili drž. šolskega zakona in člena XIX. drž. osnovnega zakona so pa današnje faktič ne narodnostne razmere z ozirom na šolstvo na naši zeinlji. V tem oziru smatra učiteljstvo za edino pravično in ugodno rošitev tega vprašanja potom teritorialne avtonomije šolstva, ki se krije s teritorialno narodno avtonomijo. Zato smatra vsak zakon, ki ne upošteva tega načela kot nemogoč in pozivlja jugoslovanske poslance, da trdno vstrajaio v borbi za teritorialno avtonomljo našega šolstva in našega naroda. H. Za našo narodno bodočnost je šolska orgaiiizacija in Šolsko vprašanje eno temeijnih vprašanj za narodno samoohranitev. Zato je za šolsko vprašanje zaintcresirati najširšc plasti naroda in se naj z uzirom na vitalen poraen tega vprašanja za naroden razvoj opusti notranje strankarsko Izrabljanje tega vprašanja, nasprotno pa naj se ob vsaki priiiki — posebno na siiodih — opoziirja na narodne krivice z ozirom na iubivo in naj poudarja naroden pomen šok-tva za našo bodo.nost. F o r 111 a 1 ii i s k i e p. Voiastvo Zaveze spuruCi te sklepe Jiigosluvanskemu klubu kot našemu narodnemu zastopniku v državiiem zboru s prošiijo, aa jih upo_i-va pri državnozborski obravnavi tega viadnega zakonskega načrta reforme »zakona o učiteljski izobrazbi in o učiiem usposobljenju za splošne ljudske in meščanske šoie ter zainteresira zanje tudi ostale parlamentarne politične zveze. — V informacijo pa se sporoee ti sklepi tudi slovanski in nemški avstrijski učiteijski zvezi. Delegacija je soglasno sprejela nasvetovaiio rezolncijo. Potem je sledilo poročilo posebnega odseka o sestavi načrta preustrojitve našega šo_i\ a in narodnc izubrazbe. V imcnu odseka jo poroeal njegov marljiv načelnik Pavel Flere. Najprej je govoril o izvršeuciTi dolu v odscku. Na Zavczinem delegacijskem zborovanju dne 28. decembra 1917 srno doiočili delovni red, po katcrem naj Zavezino učiteljstvo v zvezi z liicrodajniiin činit.iji vrši svoje delo pri načrtu preustrojitve našega šolstva in narodne izobrazbe. Tu so se določile obravnavalne skupine in tovariši skupinski načelniki so sestavili obravnavalne pole za te skupine. Vseh pet pol je dovršenih, tri od teh je priobčil »Učit. Tov.«. S posebnim ponatisom na zadnjem delegacijskem zborovanju sprejetih tozadevnih predlogov se je obvestilo učiteljstvo o delu in načitiu dela za vse Zavezino učiteljstvo. Kolikor se je dalo posneti iz poročil o delovanju naših okrajnih učiteljskih društe-', je v naše učiteljstvo proniknila zavest, da je delo, ki se z njiin peča naš odsek, res potrebno. Zato so se tudi učiteljska društva lotiia dela ter nekatera nastaviU v društvu posebne referente. V nekater. i društvih so se sestavila tudi osnovna mčela za celotni načrt, oziroma so ^e izrazili principi, ki naj služijo odseku sainemu pri sestavi načrta. Opozarjal je tovariš poročevalec na dejstvu, da je treba v društvih sistemaiičnega dela po programu, kakor ga je določila lani Zavezina delcgacija in kakor je cd časa do časa dajal odsek navodila. Nujno je potrebno, da pridejo obravnavalne pole v društvih v razpravo in da ne prepuščamo vsega dela lc odseku. Dalje je poročal tovariš reierent, katere korporacije je vodstvo Zaveze povabilo na sodelovanje in katere so se odzvale. Odzvali so se: Društvo slovenskili profesorjev v Ljubljani, Slovenska Soiska Matica in od 31 povabljenih društev za otroško varstvo'in mladinsko skrbstvo n:i Kranjskern sta sc odzvali dosedaj le dve, in sicer ono v Idriji, pri katerem je tajnik prof. dr. Lončar in ono v llirski Bistrici na Notranjskem. Žeiimo, da se odzovejo tudi druga društva; povabijo naj se k sodelovanju tudi izvenkranjska društva. Poleg društev se nahajajo zlasti med sicdnješolskim slovenskim učiteljstvoiii odlični šolniki, ki se jako zanimajo za naše delo ter so nam že zasebnim potom šli na roko s prijaznimi navodili ter obljubil tudi nadaljno svoje sodelovanje. Qovornik izraža trdno upanje, da po takem svojem začetku zainteresiramo za stvar vse kroge, ki so že po svojem stanu poklicani na sodelovanje z nami na teni torišču kakor tudi vso slovensko javnost sploh za svoje delo ter vse te pritegnemo kakor hitro preidemo v podrobno obdelovanje snovi. Potem pojasnuje tovariš refcrent obravnavalne pole za posamez- ne skupine ter sklene svoje poročilo z besedami: »Ves načrt mora tvoriti organično celoto, ki mu mora biti vodilna nit in jedro narodna vzgoja; vse zunanje ureditve tvorijo ogrodje za to idejo in zato se ne dajo do.cela ločiti v skupine. Okvir vsake teh sega v okvir ostale; narodne ženske vzgoje ni mogoče ločiti od šolske organizacije, kakor ne te od izvenšolskih naprav. Le zato, da olalikočinio vsakcmur sodelovanje na specialnem torišču, na katerem so njegove zmožnosti največje in njegova volja najboljša, smo razdelili snov na skupine in ga obravnavamo v teh. Cenjeno delegacijo pa prosim, naj deiujejo v svojih društvih na to, da se začne z obravnavo pol kar najintenziviiejše takoj, ko jih dobe društva za svoje člane v roke. Pokažirno pri tem svojem delu, da smo polni onega pravega uciteljskega idealizma za narodno deio tam, kjer je to naša stanovska dolinost«. Ub koncu svojega poročila stavi refcrent nastopne odsekove predloge: 1. »Da se doseže enotna in si&tematična obravnava vse snovi, spadajoče k iiačrtu preustrojitve našega šolstva in nurodne vzgoje, izda vodstvo Zaveze v obliki brošurice obravnavalne pole vseii skupin s kratko uterneljitvijo, z navodilom za obravnavo pol ter v infonnacijo Zavezinega učiteljstva tuui zakonski naCrt o preureditvi drž. ljudskošoi. zakona, kakor ga je priredila Avstr. slovan. učit. zveza. Stroške za to izdanje nosijo učiteljska društva po številu članov. 2. Zaveza povabi organizacije, ki so prijavile pri sestavi načrta svoje sodelovanje, da pošljejo na dan 29. dec. t. 1. svoje odposlance na skupno posvetovanje v Ljubljano. Kot Zavezini odposlanci se vdeleže tega skupnega posvctovanja odsekovi člani«. Oba preciloga je delegacija sprejela soglasno. Pri tej priliki priporjjča delegat Flere dr. Lončarjev spis »Reforma šolstva«, ki ga je še kakih 250 izvodov v zalogi. Deiegat Cernej predtaga, da naj se rarpošlje ta zaniniiva brošura Zavezinim društvom v razpečavanje. Predsednik ubljubi, da se bo to zgodilo. O ustanovitvi strokovnega tajništva v Zuvezi je poročal v imenu Stanovskopolitiškega odseka delegat Šumer, ter predlagal: »Delegacija se v principu izrcče za ustanovitev strokovnega tajništva, a ker sedaj ni pokritja, naj se odioži njcga ustanovitev na poznejši čas«. Po kratki debati, ki so se je vdeležiii blagajnik Luznar in delegata Krnet in Cerncj se sprejme odsekov predlog. O načrtu vzornih pravii za okrajna učiteljska -društva je poročal v irnenu Stanovsko - politiškega odseka delegat Sumer. Po naročilu upravnega odbora je sestavil načrt vzornih pravil tovariš Gangl, napravil pa je osnutek tudi delegat Here. Na podlagi teh dveii načrtov iji po priznanih pravilih »Celjskega učiteljskega društva« naj se napravi enoten načrt. Ta naj se ponatisne v »Učit. Tov.« ui razpošije vsem v Zavezi včlanjenini dvuštvom v porabo. Poročilo se je vzelo na znanje. Potem je poročal tovaris Gaiigl o programu in poslovnem redu »Časnikarskega in književnega odscka«. Delegacija je z zanimanjeni sledila izvajanjem tovariia refercnta, odobrila poročilo ter izrazila željo, da bi tudi drugi trije oused določili svoj delovni program in sestavili sličen poslovni red. Več o tem prinaša naš list na drugem mestu. O preureditvi »Učiteljskega Tovariša« v dnevnik je poročal v imenu Casnikarskega in književnega odseka delegat Sega. Stavil je piedlog, da naj se »_čiteljski Tovariš« ne preosnuje v dnevnik, ampak naj izhaja za časa vojne kakor dosedaj vsak drugi petek v mesecu, takoj po vojni pa zopet vsak teden«. V razpravi, ki je sledila temu poročilu, so se izrazile razne želje, ki so merile na spremembo v vnanji obiiki in vsebini lista. Dele^at Siiiner želi, naj list izhaja že sedaj med vojno vsak teden. Deiegatu Lešniku ne ugaja sedanja bblika, ker se vezan letnik ne more shraniti v omari. Delegat Brinar se je zavzemal za združitev sedanjega pedagoškega in šolsko-poiitiškega lista v en sam list. Delegat Crnagoj se izrazi za »Učit. Tov.« kakor je sedaj. Tovariš Gangl je nasvetoval, naj se sestanejo letos o Božiču vsi 4 odseki na posvetovarre in določijo smernice in način, po katerem naj se ureduje vprihodnje »Učit. Tov.« Delegacija je sprejela poročevalcev in Ganglov predlog, odklonila pa vse drugc predloge. Predsednik jc postavil nasiednje štiri točke z dnevnega reda, ker še ajso zrele za delegacijsko sklepanje. Dele^ata Mervič in Schmeidek sta zahtevala pojasnila, zakaj se tovariša Hreščak in Pahor ne vdeležujeta delega • ;ijskega zborovanja. Predsednik poda zaitevana pojasnila. Slednjič so se vršile potrebne dopolnilne volitve. Predsednik konstatira, da nekateri Zavezini odseki ne morejo redno poslovati, ker se člani ne vdeležujejo sej. Delegat Kecelj je zastopal mnenje, da naj se ne izvrši nadomestna volitev, temveč naj se poizveduje po vzrokin, zakaj se dotični člani odtegujejo d-;lu v udsekih. Deiegat Ambrožič predlaga, naj se,anuiira izvolitev nedelovnih članov ter naj se izvrše za te dopolniine volitve. Predlog se sprejme. Podpredsednik Germek je ugovarjal, da bi se anulirala izvolitev odsekovih članov Hreščaka in Pahorja, ker sta jako delavna in je saino neSDorazuinijenje krivo, da se ne vdeležujeta danes delegacijskih posvetovanj. Predsednik Jelenc se je pridružil mnenju podpredsednika Germeka. Nadalje je zagovarjal podpredsednik Germek odsotnost odsekove Clanice Marije Kmetove in člana Ferda pl. KIeinmayrja, ker sta oba. zadržana po nujnih opravkih. Nato se izvrše potrebne dopolnilne volitve: Izvoljen je bil v »Pedagoško-didaktiški odsek« Andrej Cok iz Trsta namesto Valentiča, v »Stanovsko-politiški odsek« Alojzij UrbanCič iz Mirna na Goriškem namesto Praprotnika in v »Casnikarski in književni odsek lvan Dimnik iz Trsta namesto Bertoka. Predsednik je naznanil dalje, da se je odpovedal tajništvu tajnik Rus. Prebral je njegovo odpoved in prekinil sejo, da se dogovore delegati o kandidatu. Po zopetni otvoritvi seje se zglasi k bescdi podpredsednik Germek, ki predlaga, da naj delegacij ne vzame na znanje tajnikove odpovedi. Ce sta osiala Hreščak iii Pahor v odsekih, je tem manj umestno, da bi nastala v Zavezipem vodstvu kaka sprememba. Delegacija je soglasno in z vclikim odobravanjem pritrdila Germekoveinu predlogu ter priredila zopet izvoljenemu tajniku Rusu navdušene in dolgotrajne ovacije. Pri posameznih nasvetih predlaga delegat Potokar, naj se vodstvo Zaveze obrne z utemeljeno vlogo na vse pristojne deželne šolske svete zaradi oprostitve učiteljev iz vojaške službe, ker je pomanjkanje učiteljev vedno občutneje, kar je v veliko škodo našega šolstva in vzgoje mladine. Predsednik obljubi, da se bo to zgodilo. S tem je bil izčrpan dnevni red in predsednik je zaključil lepo vspelo zborovanje ob 5. uri popoldne. Zahvalil se je v prvi vrsti vsem referentom za temeljita in stvarna poročila, delegaciji pa za splošno zanimanje, živo pozoraost in živalino vdelcžbo pri razpravah ter želi vsem storjenim sklepom najboljših in najlepših uspehov našemu šolstvu v prospeh, narodu v korist! •