PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 33 Maribor, petek 29.6.2018
OBČINA BENEDIKT
584. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Benedikt
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/2000 - ZPDZC in 127/2006 - ZJZP), 41. in 42. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007 - UPB, 36/2008, 58/2009, 64/2009 - popr., 65/2009 - popr., 20/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 47/2015, 46/2016, 49/2016 - popr. in 25/2017 - Zvaj) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018), je Občinski svet Občine Benedikt na 26. redni seji dne 20.6.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O
USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE BENEDIKT
1.	člen
V	Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovne šole Benedikt se spremeni 1. stavek prvega odstavka 5. člena, tako, da se glasi:
»Zavod zastopata in predstavljata predsednik sveta zavoda in ravnatelj, vsak v okviru svojih pristojnosti.«
2.	člen
V	Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovne šole Benedikt se v celoti spremeni 8. člen tako, da se glasi:
Dejavnosti zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008 so:
a) Področja na katerih zavod opravlja javno službo, katere izvajanje je v javnem interesu: C/ 18.120 Drugo tiskanje C/ 18.130 Priprava za tisk in objavo C/ 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI11
E/ 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov G/ 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in na tržnicah
G/ 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in
tržnicah z drugim blagom G/ 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj
prodajaln, stojnic in tržnic H/ 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški
promet H/ 55. 51 Storitve menz I/ 55.209 Druge nastanitve za krajši čas I/ 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi I/ 56.290 Druga oskrba z jedmi J/ 58.140 Izdajanje revij in druge periodike J/ 58.190 Drugo založništvo J/ 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
J/ 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in
računalniškimi storitvami povezane dejavnosti J/ 63.99 Drugo informiranje K/72.60Druge računalniške storitve K/74.84Druge poslovne dejavnosti (organizacija
proslav in razstav) L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali
najetih nepremičnin M/ 74.300 Preverjanje in tolmačenje N/ 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup N/ 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v
najem in zakup N/ 77.330 Dajanje pisarniške opreme in
računalniških naprav v najem in zakup N/79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj N/79.900 Rezervacije in druge s potovanji
povezane dejavnosti N/ 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in
druge posamične pisarniške dejavnosti N/ 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj O/ 92.511 Knjižničarska dejavnost O/ 92.32 Posredovanje, organizacija gledaliških,
glasbenih in drugih kulturnih dejavnosti P/ 85.100 Predšolska vzgoja P/ 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje P/ 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samouptavo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
P/ 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje na področju športa in rekreacije P/ 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje P/ 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Q/ 88.910 Dnevno varstvo otrok Q/ 88.991 Dejavnost humanitarnih organizacij in
dobrodelnih organizacij R/ 90.010 Umetniško uprizarjanje R/ 91.011 Dejavnost knjižnic R/ 93.110 Obratovanje športnih objektov R/ 93.190 Druge športne dejavnosti R/ 93.2 Druge dejavnosti za prosti čas. R/ 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za
prosti čas S/ 94.200 Dejavnost sindikatov S/ 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene
b) Poleg dejavnosti iz prejšnje točke lahko zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki sicer niso javna služba, s katerimi pa dopolnjuje dejavnost ali učinkoviteje izrablja sredstva s katerimi upravlja: C/ 18.120 Drugo tiskanje C/ 18.130 Priprava za tisk in objavo C/ 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
E/ 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov G/ 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in na tržnicah
G/ 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in
tržnicah z drugim blagom G/ 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj
prodajaln, stojnic in tržnic H/ 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški
promet H/ 55. 51 Storitve menz I/ 55.209 Druge nastanitve za krajši čas I/ 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi I/ 56.290 Druga oskrba z jedmi zaposlenih in zunanjih odjemalcev (malica, kosilo, popoldanska malica) J/ 58.140 Izdajanje revij in druge periodike J/ 58.190 Drugo založništvo J/ 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
J/ 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in
računalniškimi storitvami povezane dejavnosti J/ 63.99 Drugo informiranje K/72.60 Druge računalniške storitve K/74.84 Druge poslovne dejavnosti (organizacija
proslav in razstav) L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali
najetih nepremičnin M/ 74.300 Preverjanje in tolmačenje N/ 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup N/ 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v
najem in zakup N/ 77.330 Dajanje pisarniške opreme in
računalniških naprav v najem in zakup N/79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj N/79.900 Rezervacije in druge s potovanji
povezane dejavnosti N/ 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in
druge posamične pisarniške dejavnosti N/ 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj O/ 92.32 Posredovanje, organizacija gledaliških,
glasbenih in drugih kulturnih dejavnosti P/ 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje P/ 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
P/ 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje P/ 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Q/ 88.910 Dnevno varstvo otrok R/ 90.010 Umetniško uprizarjanje R/ 93.110 Obratovanje športnih objektov R/ 93.190 Druge športne dejavnosti R/ 93.2 Druge dejavnosti za prosti čas. R/ 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
S/ 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene, kot tržne dejavnosti.
3.	člen
V	17. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Svet zavoda zastopa in predstavlja predsednik sveta zavoda v okviru svojih pristojnosti.«
4.	člen
V	23. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
»Svet staršev zastopa in predstavlja predsednik sveta staršev v okviru svojih pristojnosti.«
5.	člen
Spremeni se tretji odstavek 28. člena, ki se glasi: »Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v proračunu ustanovitelja predvidena za opravljanje dejavnosti zavoda v skladu z zakonom in drugimi predpisi.«
6.	člen
V	30. členu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Nadzor nad poslovanjem vrtca opravljajo organi, ki so za to pooblaščeni in pristojni.«
7.	člen
Besedilo 32. člena se črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Delo zavoda je javno, razen v primerih, ko zakon to prepoveduje, oziroma ko svet zavoda z večino glasov izloči javnost.
O delu zavoda javnost obveščata predsednik Sveta zavoda in ravnatelj, vsak v okviru svojih pristojnosti.«
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 60302-004/2017-9 Datum: 20.6.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
585. Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Benedikt
Na podlagi 39. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2017) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 26. redni seji dne 20. 6. 2018 sprejel
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
TEHNIČNI PRAVILNIK ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE
JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI BENEDIKT
I.	Splošne določbe
1.	člen
Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) ureja pogoje projektiranja, tehnične izvedbe in uporabe javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v lasti Občine Benedikt in najemu izvajalca GJS.
2.	člen
(1)	Določila tehničnega pravilnika se morajo obvezno upoštevati pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, gradnji, komunalnemu opremljanju, pri uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem in predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijo.
(2)	Ta pravilnik določa tudi navodila za izračun cene storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki ni predmet obvezne gospodarske javne službe.
(3)	Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi:
•	vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike
za tovrstno dejavnost;
•	slovenske, evropske in mednarodne standarde;
•	strokovne podlage, študije in programe, ki so bili
izdelani za potrebe obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema;
•	navodila proizvajalcev uporabljene kanalizacijske
opreme;
•	veljavne predpise za graditev objektov;
•	poslovnike o obratovanju komunalnih čistilnih in
malih komunalnih čistilnih naprav;
•	dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
II.	Pomen uporabljenih pojmov
3.	člen
(1) Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
1.	Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin.
2.	Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključujejo to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
3.	Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali
do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
4.	Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, namenjenih odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijo. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključki, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (PE), niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
5.	Uporabnik javne kanalizacije je vsak lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo, in vsak uporabnik storitve.
6.	Izvajalec GJS je pravna oseba, ki ji je Svet Občine Benedikt določil pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
7.	Komunalna odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer:
•	je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih;
•	je voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi pri kakršni koli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
•	je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno in padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi v gospodinjstvu in kadar njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE ter pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod.
8.	Padavinska voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
9.	Industrijska odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za industrijsko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vodotok. Industrijska odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
10.	Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
vode. Primerjalno se lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.
11.	Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav (peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode,...), ki so namenjeni za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu naselja. Sekundarno kanalizacijsko omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali v primarnem kanalizacijskem omrežju.
12.	Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode.
13.	Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem, po katerem se komunalna odpadna voda odvaja ločeno od padavinske odpadne vode.
14.	Mešan kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
15.	Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
16.	Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.
17.	Varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja znaša 3 metre, merjeno od osi kanalizacijskega voda.
18.	Parametri onesnaženosti odpadne vode so: temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost ter koncentracije škodljivih snovi, ki se ugotavljajo po predpisanih merilnih postopkih.
19.	Obratovalni monitoring odpadne vode je proces jemanja vzorcev odpadne vode med obratovanjem vira onesnaženja ter merjenja in vrednotenja parametrov onesnaženosti v skladu s predpisi oziroma programom izvajanja meritev.
20.	Pretok odpadne vode je povprečna količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, izražena v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali v m3/sekundo.
21.	Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka odpadne vode.
22.	Merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, kjer se merita količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odtekajoče odpadne vode.
23.	Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe. Občine zagotavljajo
izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na območju občine Benedikt, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in objavi na spletni strani podjetja. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
III. Kanalizacijski sistemi po vrsti in namenu uporabe
4.	člen
III-I Delitev kanalizacijskih sistemov glede na vrsto komunalne rabe
(1)	Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na:
•	javne kanalizacijske sisteme,
•	interne kanalizacijske sisteme.
(2)	Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Lastninska pravica na parcelah koridorjev javne kanalizacije se lahko, na osnovi pogodbe, omeji s služnostjo v javno korist.
5.	člen
Delitev kanalizacijskih sistemov glede na namen odvajanja:
•	mešan: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode skupaj;
•	ločen: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne odpadne vode (»fekalna kanalizacija«) ali odvajanju samo padavinske odpadne vode (»meteorna kanalizacija«).
6.	člen
Sestavni deli kanalizacijskih sistemov so:
•	omrežje in objekti na omrežju: jaški, požiralniki, peskolovi, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob, lovilci olj, črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, nadzorni centri;
•	objekti in naprave za čiščenje odpadne vode: komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju KČN) in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN);
•	interna kanalizacija, vključno s kanalizacijskimi priključki kot sestavnimi deli objekta v lasti uporabnika.
7.	člen
(1)	Objekti in naprave uporabnikov: interna kanalizacija s priključkom na javni kanal do revizijskega jaška na javni kanalizaciji, vključno z revizijskimi jaški, obstoječimi in nepretočnimi greznicami, internimi črpališči, MKČN. Interno kanalizacijo, vključno s priključkom na javno kanalizacijo, uporabnik vzdržuje skladno z veljavnimi predpisi.
(2)	Ločnica med javno kanalizacijo in interno kanalizacijo je obstoječi revizijski jašek v upravljanju izvajalca GJS. V primeru, da uporabnik zgradi dodaten jašek na javni kanalizaciji za potrebe priključitve, lahko tega zgradi samo pod pogoji in nadzorom izvajalca GJS in le-tega po izgradnji pisno preda lastniku ostale javne infrastrukture.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
8.	člen
Sistemi za odvodnjavanje cest, ulic in parkirišč in ostalih utrjenih površin so v vzdrževanju upravljavcev navedenih objektov.
IV.	Izdaja soglasij
9.	člen
(1)	Izvajalec GJS javne kanalizacije je pooblaščen za izdajo:
a)	smernic in mnenj k prostorskim ureditvam in izvedbenim aktom,
b)	projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti in za pridobitev gradbenega dovoljenja,
c)	projektnih pogojev in soglasij za priključitev,
d)	projektnih pogojev in soglasij h križanju komunalnih vodov,
e)	izjave k uporabnemu dovoljenju,
f)	potrdil v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave.
(2)	Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda izvajalec GJS na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec GJS zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku izvajalca GJS.
(3)	Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasje izvajalca GJS javne kanalizacije. K vlogi za izdajo soglasja mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
a)	kopijo katastrskega načrta z vrisanim objektom,
b)	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967,
c)	izvedbeni načrt kanalskega priključka in interne kanalizacije z absolutnimi kotami objekta,:
d)	dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem, kjer bo zgrajen oziroma potekal kanalizacijski priključek.
(4)	Z izdanim soglasjem za priključitev izvajalec GJS javne kanalizacije predpiše pogoje, ki jih mora izpolniti uporabnik, da si pridobi pravico do priključitve na javno kanalizacijo ali za izgradnjo MKČN. Enako velja za priključitev industrijskih objektov in odvajanje industrijske odpadne vode.
(5)	Brez izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja za priključitev ni mogoča priključitev na javno kanalizacijo in uporaba kanalizacijskih objektov in naprav ter drugi posegi na javni kanalizaciji.
(6)	Pri projektiranju kanalizacijskih priključkov za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode mora projektant, poleg pogojev iz izdanega soglasja, upoštevati tudi pogoje terena (plazovitost) in bližino kopalnih voda.
(7)	Priključitev objekta na javno kanalizacijo izvede lastnik objekta pod nadzorom izvajalca GJS, ko:
•	so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
•	je pridobljeno soglasje izvajalca GJS in
•	to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
V.	Prevzem kanalizacijskih objektov v upravljanje
10.	člen
Javna kanalizacija se prenese izvajalcu GJS v najem in upravljanje s pogodbo.
VI.	Prevzem novozgrajenih objektov
11.	člen
Pri prevzemu novozgrajenih objektov so sestavni deli pogodbe:
•	upravna in projektna dokumentacija (soglasja in dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD (DGD), PID, dokumentacija izvedenih del, gradbeno in uporabno dovoljenje, služnostne pogodbe);
•	investicijska vrednost objekta po končnem obračunu.
V.II	Prevzem obstoječih objektov
12.	člen
(1)	Pri obstoječih objektih, za katere ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:
•	zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja;
•	inventarizacijo objektov in naprav, katere sestavni del je situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti;
•	program sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje odpadne vode s predračunom stroškov sanacije;
•	terminski plan izvedbe programa sanacijskih del;
•	pogodbo za izvedbo sanacijskega programa z navedenimi viri financiranja.
(2)	Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev sanacijskega programa. Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v najem in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa.
VI.	Tehnični normativi za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obnovo
VI-I Splošno
13.	člen
(1)	Pri načrtovanju, projektiranju, gradnji, obnovi in posodobitvi kanalizacijskih sistemov ali posameznih sklopov je potrebno zagotoviti, da bodo sistemi nemoteno in varno zbirali, odvajali in čistili odpadno vodo. Upoštevani morajo biti vsi ukrepi za varstvo zdravja ljudi in okolja in ukrepi za varstvo delavcev pri obratovanju in vzdrževanju javne kanalizacije. Zmogljivost sistemov mora biti usklajena s trenutnimi in dolgoročnimi potrebami občin.
(2)	Javna kanalizacija mora biti izvedena tako, da ne ovira drugih komunalnih sistemov in ni moteča za urbano okolje. Uporabljeni materiali in tehnologija gradnje morajo zagotavljati doseganje zahtevane obratovalne sposobnosti v celotni življenjski dobi. Tehnične rešitve, nivelete in dimenzije kanalov morajo zagotavljati varno obratovanje in zaščito odvodnikov.
(3)	Posebno pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, morajo biti izvedene geotehnične raziskave, s katerimi pridobimo podatke o:
•	obtežbah kanalov in objektov na njih,
•	nevarnosti drsenja terena,
•	posedanju terena,
•	gibanju finih delcev,
•	nabrekanju v glinenih slojih,
•	toku in gladini podtalnice,
•	možnostih napajanja vodonosnika,
•	obremenitvah bližnjih objektov in cest,
•	predhodni uporabi zemljišča (npr. rudarstvo),
•	možnostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,
•	možnostih uporabe vrste cevi,
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	možnostih uporabe posteljice cevi,
•	agresivni zemljini ali podtalnici.
(4)	Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je potrebno upoštevati vse razpoložljive podatke, kot so: poplave, zamašitve, porušitve kanalov, poškodbe kanalov, rezultate pregledov kanalov z video kamero in tlačnih preizkusov, pritožbe o širjenju smradu, hidravlične presoje, delovanje mehanskih in elektro naprav, preobremenitve, boleznine, poškodbe vzdrževalnega osebja in tujih oseb.
(5)	Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljšanje ob upoštevanju zahtevane prioritete.
(6)	Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.
VI-II Parametri onesnaženja
14. člen
(1)	Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2)	Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz KčN.
(3)	Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz MKČN so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(4)	Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(5)	Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov.
(6)	V primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora uporabnik s predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo ali pridobiti mnenje izvajalca GJS, da je takšno odpadno vodo možno odvajati v kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN.
(7)	Upoštevati se mora ustreznost iztočnih parametrov v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za novo priključene objekte, kot za izvajalca del za čas gradnje.
VI-III Količina vode
15. člen
Dimenzioniranje kanalizacijskega sistema se izvaja na podlagi specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih obravnavanega območja ter z upoštevanjem parametrov:
Tabela 1: Osnove za izračun hidravličnih parametrov
PARAMETER	OZNAKA	ENOTA/MERA
hidravlična obremenitev	Q	m3/dan
hidravlična obremenitev 8 ur (Qsušni)	..............................................Q"a..............................................	m3/dan
norma poraba za prebivalce	..............................................NP...............................................	................l7dan/TPE.........................................
norma poraba za zaposlene	NP	l/dan/1 PE "
kritični dotok (10 min)	q krit.	...............................l/s........................................................
koeficient odtoka padavinskih vod		0,4 "
gostota zazidave	n	preb./ha
trenutni odtok v kanalizacijo	.................................................qt.................................................	...............................l/s........................................................
urni odtok v kanalizacijo	qu	...............................l/s........................................................
urni odtok v kanalizacijo	Qu	m3/dan
dnevni odtok v kanalizacijo	Qd	m3/dan
letni odtok v kanalizacijo	...............................................q................................................	m3/a
trenutni odtok na ha	..............................................Qha..............................................	.................j/'('s"i"ha)..........................................
jakost odtoka za 15 min. naliv	q15	.................^š*"ha)..........................................
minimalna dnevna poraba	qmin	...............................l/s........................................................
maksimalna dnevna poraba	qmax24	...............................l/s........................................................
srednja dnevna poraba	qsr	...............................l/s........................................................
maksimalni urni odtok	qmax24=%Qd	...............................l/s........................................................
gostota prebivalstva	...........................................P/ha............................................	število prebivalcev
VI-IV Sušni odtok
16. člen
(1)	Količina odpadne vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema.
(2)	Sušni odtok se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in norme porabe vode na povprečen dan v letu, ki znaša za:
•	gospodinjstva: 150 litrov/osebo/dan,
•	turizem: 200 litrov/posteljo/dan ,
•	gostinstvo: 15 litrov/gosta/dan,
•	javne urade: 15 litrov/zaposlenega/dan,
•	šole: 10 litrov/dijaka/dan,
•	javne bazene: 300 litrov/kopalca dan,
•	pekarne: 150 litrov/zaposlenega/dan,
•	frizerske salone: 100 litrov/zaposlenega/dan,
•	avtopralnice: 200 litrov/avto,
•	mlekarne: 4 litre/liter mleka,
•	klavnice: 300 litrov/glavo zaklane živine,
•	veliko živino: 80 litrov/glavo,
•	malo živino: 60 litrov/glavo.
(3)	Če na določenem območju razpolagamo s podatki o porabi vode, te podatke uporabimo za izračun, upoštevajoč predvidene spremembe.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
(4)	Količino industrijske odpadne vode se določi na osnovi merjenih ali ocenjenih vrednosti porabe vode, upoštevajoč predvidene spremembe.
(5)	Količina tuje vode se upošteva kot 100 % sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha.
(6)	Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka, in navadno znaša 1/10 do 1/18 dnevne potrošnje.
VI-V Deževni odtok
17. člen
(1)	Mešana kanalizacija in kanalizacija za odvod padavinske vode mora biti dimenzionirana za odvod ustreznih količin deževne vode. Objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo tako, da so varni pred poplavitvijo iz javne kanalizacije.
(2)	Projektant mora upoštevati ustrezno intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in sicer tako da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.
(3)	Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) in akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Priključitev padavinskih vod na javno kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod je dovoljena preko ustreznih zadrževalnikov.
(4)	Kanalizacija naj bo dimenzionirana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo izračunan s pomočjo modela za simulacijo, zaradi preverbe
pogostosti poplavljanja. Zasnovo je treba prilagoditi tam, kjer ni dosežena zaščita pred poplavami.
(5)	Ta način ravnanja naj bo izbran tudi takrat, kadar gre za preverbo obstoječih sistemov za odvod vode.
(6)	Na mešani kanalizaciji se začetna količina onesnažene padavinske vode zadrži in očisti na KČN.
VI-VI Priključki objektov na javni kanal
18.	člen
Priključki na javni kanal morajo biti priključeni - izvedeni tako, da je onemogočeno povratno poplavljanje zaradi povečane količine vode v javnem kanalu. To se zagotovi s pravilnim projektiranjem hišnih kanalizacijskih priključkov (višinska razlika med priključnim jaškom in jaškom hišnega priključka mora omogočati v primeru povečanih količin izliv vode na jašku javne kanalizacije in ne v objektu), ali izjemoma vgradnjo protipoplavnih loput, kjer teren ne omogoča izvedbe priključka za varno priključitev.
VI-VII Jakosti nalivov
19.	člen
Jakost naliva se določi na podlagi vrednosti enakovrednih nalivov za območje Maribor, Lenart, Benedikt.
Tabela 2: Pogostosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov
Pogostost nalivov (1x v "n" letih)	Vrsta poselitve	Pogostost poplav (1x v "n" letih)
1 v 1	Podeželje	1 v 10
1 v 2	Stanovanjska območja	1 v 20
1 v 2 1 v 5	Mestni centri, industrijska in obrtna območja: -	S preskusom poplavljanja -	Brez preskusa poplavljanja	1 v 30
1 v 10	Podzemni prometni objekti, podvozi in podhodi	1 v 50
Opomba: Pri nalivih ne sme priti do preobremenitve.
Tabela 3: Vrednosti jakosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov
Pogostost naliva	
n	Jakost naliva
0,1	284,97
0,2	258,7
0,5	180,7
0,67	169,0
1	153,2
VI-VIII Pretočne hitrosti
20.	člen
Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu pri sušnem pretoku je 0,4 m/s. Priporočena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Ta hitrost je lahko tudi višja, če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.
VI-IX Minimalna globina in padec
21.	člen
(1) Pri odločitvi o načinu gradnje naj se preuči oziroma obravnava globina drenaž in kanalov v povezavi z:
•	zaščito pred poplavitvami priključenih objektov,
•	vrsto tal,
•	prisotnostjo talne vode,
•	rastjo korenin dreves ali ostale vegetacije,
•	zaščito pred zmrzaljo.
(2)	Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za odpadno vodo naj bo takšna, da bo omogočala gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličij bližnjih objektov in naj znaša 0,80 m. V primerih, ko ti pogoji niso doseženi, si morajo uporabniki vgraditi interna črpališča za odvajanje odpadne vode.
(3)	Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za padavinsko vodo naj bo takšna, da bo omogočala priključitve cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in naj znaša 0,8 m.
(4)	Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena.
(5)	Minimalni padci javne kanalizacije so določeni oziroma pogojeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti. V primerih, ko ni mogoče izvesti primernih padcev in prihaja do usedanja v ceveh, je treba predvideti naprave za ustrezno čiščenje teh odsekov (prekucniki, čistilni val).
VI-X Premeri in polnitve kanalov
22. člen
(1)	Premeri kanalov se izberejo na podlagi hidravličnega izračuna in pogojev vzdrževanja.
(2)	Osnova za izbiro premera kanala je:
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	vrsta odpadne vode: komunalna in/ali padavinska odpadna voda, za odvod katere bo grajena kanalizacija,
•	hidravlična obremenitev priključenega območja s komunalno in/ali padavinsko odpadno vodo,
•	varovanje objektov pred poplavitvijo,
•	varovanje kanalov pred zamašitvijo,
•	zadrževanje začetnih količin padavinske odpadne vode,
•	upoštevanje pogojev vzdrževanja in čiščenja kanalov.
(3)	Minimalni premer javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode (fekalna kanalizacija) znaša DN 250, za odvod komunalne odpadne skupaj s padavinsko odpadno vodo (mešana kanalizacija) najmanj DN 300 in minimalni profil tlačnih vodov črpališč 80 mm.
(4)	Ustreznost dimenzij kanalov je treba dokazati s hidravličnim računom, pri katerem naj se za maksimalne vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:
•	kanal za komunalno odpadno vodo - do 50 % polnitev pri maksimalnem sušnem odtoku,
•	kanal za padavinsko odpadno vodo - do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,
•	kanal mešanega tipa - do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.
VI-XI Zaščita kanalizacije pred mehanskimi vplivi 23. člen
(1)	Cevi, jaški in ostali deli kanalizacijskega omrežja morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev, tako da so med transportom, vgradnjo in med obratovanjem, zaščiteni pred poškodbami in mehanskimi vplivi (obtežbe, vibracije, posedanje tal).
(2)	Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu prioritete, in sicer na takšen način, da je v primeru okvare možen strojni izkop.
(3)	Na mestih, kjer iz objektivnih razlogov ni mogoča kasnejša intervencija z izkopom, mora biti kanal položen v kinetah.
(4)	Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji kanala.
(5)	S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti po veljavnih standardih.
(6)	Ne glede na rezultat statičnega izračuna so pri uporabi fleksibilnih cevi minimalne zahteve pri vgradnji cevovoda naslednje:
•	za nepovozne površine:
•	priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in priporočili iz geološkega poročila;
•	za povozne površine:
priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi, vgradnja cevi temenske togosti minimalno SN 8, upoštevati predvideno obremenitev in priporočila iz geološkega poročila. V primeru zahtevane povečane temenske nosilnosti cevi ali slabše kvalitete zemljine, se vgradi posteljica iz pustega betona in obsip in zasip cevi v coni cevovoda s cementno stabilizacijo (100 kg cementa na 1000 kg agregata) ali izvedei polnoobetoniranje cevovoda. Cona cevovoda je območje od dna cevi do 20 cm nad temenom cevi. Preostali zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in geološkimi priporočili.
VI-XII Zahteve pri projektiranju in izvedbi kanalizacije
24. člen
(1) Pri projektiranju in izvedbi javne kanalizacije, čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov je potrebno upoštevati:
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi (SIST EN 1610, ATV, PTP..).
1.	Upoštevati ločen ali mešani sistem odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
2.	Na kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno priključevanje gnojevke, padavinskih, zalednih, drenažnih ali tujih vod.
3.	Traso kanalizacije predvideti tako, da bo omogočen neprekinjen in neoviran dostop za potrebe obratovalnih, vzdrževalnih in obnovitvenih del z vozili za čiščenje, snemanje in vzdrževanje kanalizacije.
4.	Upoštevati minimalni svetli premer sekundarnega kanala za odvod komunalne odpadne vode (fekalnega kanala) 200 mm.
5.	Pri uporabi cevi iz PE ali PVC je dovoljena uporaba cevi trdnostnega razreda najmanj SN 8 ali več. Predlaga se vgradnja gladkih PVC cevi SN 8.
6.	Projekt mora vsebovati statični izračun cevi in kanalov po DIN - A 127 z upoštevanjem geomehanskih vplivov. Pri izračunu upoštevati dejanske deformacijske module zemljine ter ostale geomehanske karakteristike. V ta namen je treba naročiti ustrezno geološko-geomehansko poročilo, ki bo vsebovalo potrebne podatke.
7.	Projekt mora vsebovati hidravlični izračun cevovoda.
8.	Zaradi ugodnejše statike cevi se predvidi čim manjša širina izkopa. Širina izkopa na dnu naj bo definirana po formuli Dz+,4 m (Dz - zunanji premer cevi) na globinah od 1 m do 4 m. Ta pogoj ne prejudicira zahtev Pravilnika o varnosti pri gradbenem delu.
9.	Projekt mora obvezno zajemati načrt tehnologije polaganja cevovodov in vgrajevanje zasipa, kot najbolj kritično fazo gradnje cevovoda, ki ga mora izvajalec del dosledno upoštevati.
10.	Projekt mora vsebovati natančno tehnologijo izvedbe kanalizacije z opisom tehnologije izkopa z razpiranjem, navodila proizvajalcev za izbrani tip cevi, s poudarkom na pripravi posteljice kanala z upoštevanjem geomehanskega poročila. Poseben poudarek nameniti obsipu in zasipu cevi ter komprimiranju obsipnega in nasipnega materiala v coni cevovoda, ki poteka od dna cevi do višine 20 cm nad teme cevi. Pri izdelavi poročila o tehnologiji izvedbe je treba upoštevati smernice norm DlN 4033 oziroma SIST EN 1610.
11.	Pri načrtovanju in sami izvedbi moramo poseben poudarek nameniti:
a.	določitvi vrste posteljice,
b.	načinu izvedbe posteljice,
c.	širini in nagibu brežine jarka,
d.	obsipu in komprimaciji obsipa cevi glede na vrsto materiala cevi (fleksibilne, toge),
e.	zasipnemu materialu, ki je lahko prebrana zemljina samo v primeru, da sestava zemljine to dopušča (sipek material do max granulacije 8 mm ali zemlja brez kamnitih delcev),
f.	zasipu in komprimiranju pokrivne plasti in glavnega zasipa kanala, kjer je potrebno zasip komprimirati z ustreznimi komprimirnimi napravami na vsakih 30 cm nasutja,
g.	definiranju načina komprimacije in vrste komprimacijskih sredstev,
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
h. vplivu izvleka opaža - v primeru izvedbe kanala z razpiranjem.
12.	Načrt kanalizacijskega cevovoda v cestnem telesu mora vsebovati podatke o geološki zgradbi terena in geotehničnih razmerah, ki lahko nastopijo vzdolž trase po izgradnji ceste.
13.	Na sekundarnem kanalu upoštevati revizijske jaške premera DN 800 pri globinah priključne cevi do 1,5 m pod terenom in DN 1000 pri globinah, večjih od 1,5 m.
14.	Za pokrove razreda D (do 400 KN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč, s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je treba predvideti uporabo izravnalnih obročev med armiranobetonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov.
15.	Popis zemeljskih in gradbenih del mora vsebovati natančne popise in predizmere z ločenima postavkama ročnih in strojnih izkopov.
16.	Popis del mora vključevati izvedbo vodotesnega preizkusa, posnetek zgrajene kanalizacije z video kamero in geodetski posnetek v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov z vnosom podatkov v digitalni kataster.
17.	Situacija kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati:
a.	pri jaških: koto pokrova, koto dna in premer jaška;
b.	pri ceveh: dolžino odsekov med jaški, tip in premer cevi ter padec v %.
18.	Vzdolžni profil kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati:
a.	globino izkopa na posameznih profilih,
b.	vpis dvojnih kot pri kaskadnih jaških.
19.	Na strmih odsekih z naklonom terena več kot 20 % je treba predvideti ustrezne umirjevalne jaške.
20.	Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le-ti morajo biti pri ločenem sistemu kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode.
21.	Projekt za izvedbo PZI mora vsebovati popise jaškov z naslednjimi podatki:
a.	premer jaška,
b.	višino vtoka,
c.	višino iztoka,
d.	naklon vtoka (kot alfa) pri umirjevalnih jaških
e.	naklon iztoka pri umirjevalnih jaških
f.	tip pokrova.
22.	Iz situacije kanalizacije mora biti grafično razvidna razmejitev cevovodov po namenu: primarna in sekundarna kanalizacija, kanalizacijski priključki.
23.	Kjer je predviden potek kanalizacije v cestišču, priporočamo njen potek v sredini enega voznega pasu, v izogib ropotanju pokrovov jaškov in oviranju prometa, v primeru izvajanja vzdrževalnih del.
24.	Izogibati se postavitvi jaškov v sredini cestišča, zaradi popolne zapore cestišča v času vzdrževalnih del na kanalizaciji (čiščenje, snemanje kanalizacije).
25.	Vsi zadrževalni bazeni, čistilni jaški, peskolovi in črpališča odpadnih vod in na čistilnih napravah morajo imeti izvedeno dno pod naklonom najmanj 10 %. Črpalke morajo biti vgrajene na najvišji točki dna, v izogib mehanskim poškodbam zaradi morebitnih dotekajočih večjih trdih delov v objekt.
26.	Vsa elektro - strojna oprema (pogoni, črpalke, merilna oprema ...) in tehnologija mora biti definirana in potrjena s strani izvajalca GJS kot bodočega upravljavca.
27.	Vse električne inštalacije morajo biti izvedene po SIST standardih s področja NN elektro inštalacij in
strelovodne zaščite ter krmilnih sistemov v strojih in napravah.
VI-XIII Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav
25.	člen
(1)	Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.
(2)	Črpališča odpadnih vod, KČN in MKČN se varujejo tehnično preko nadzornega sistema pri JGS.
VI-XIV Dimenzije in materiali elementov kanalov
26.	člen
Standardne dimenzije (DN) za javne kanale se označujejo v mm in so naslednje: 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1600.
27.	člen
(1)	Pri izbiri materialov elementov kanalov se upoštevajo naslednji vidiki:
•	vodotesnost elementov,
•	odpornost proti mehanskim, kemijskim in biološkim vplivom,
•	namen, obtežba kanala,
•	hidravlično obremenitev,
•	sposobnost čiščenja,
•	minimalna življenjska doba 50 let.
(2)	Pri novih kanalih ali obnovah obstoječih kanalov je dovoljeno uporabiti materiale z veljavnimi standardi:
•	polivinil klorid, polietilen, polipropilen, armirani
poliester, duktilno litino, keramiko, betonske in armiranobetonske cevi v vodotesni izvedbi.
VI-XV Križanje, prečkanje kanalov in odmiki kanalizacije
28.	člen
(1)	Pri križanju kanalov z drugimi podzemnimi komunalnimi vodi kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja maksimalno 45o.
(2)	Pri gradnji kanalizacije je treba zagotavljati in ohranjati padce, zato ima lega kanalizacija glede na druge komunalne vode prioritetni položaj. Praviloma poteka pod drugimi komunalnimi vodi.
(3)	Pri križanju komunalnih vodov s kanalizacijo je treba upoštevati naslednje omejitve:
•	dimenzije in padce kanalov, ki se praviloma ne smejo spreminjati,
•	možnost izliva odpadne vode v druge komunalne naprave,
•	nevarnost okužbe vodovoda.
29.	člen
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami je najmanj 0,5 m. Odstopanje od navedenega odmika je dopustno ob upoštevanju ustreznih ukrepov in z izpolnjevanjem pogojev soglasja izvajalca GJS.
30.	člen
Križanje kanalizacije z vodovodom Vodovod nad kanalizacijo:
•	vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču),
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m,
•	v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi.
Vodovod pod kanalizacijo:
•	vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
•	ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m na vsako stran,
•	vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
31.	člen
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik. Preprečiti moramo tudi prenose sil.
32.	člen
Pri gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim cevovodom, moramo kanalizacijo zaščititi in zavarovati pred poškodbami za čas gradnje in posedanjem po končanih delih. Zagotoviti je treba zadostno utrditev in stabilizacijo terena pod kanalizacijsko cevjo.
33.	člen
(1) Horizontalni odmiki (svetli) spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne smejo biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom
kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 350.
temelj
(2) Horizontalni odmik dreves in okrasnega grmičevja od kanalizacije:
•	drevesa minimalno 2,0 m,
•	grmičevje minimalno 1,0 m.
34.	člen
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od:
•	povezovalnega kanalizacijskega voda, najmanj 5 m,
•	primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov najmanj 3 m.
35.	člen
Tabela 4: Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda kanalizacijske cevi
Komunalni vod	Globina komunalnega voda v odvisnosti od	Horizontalni
	kanalizacije	odmik
Vodovod	Večja ali enaka (fekalni ali mešani kanal)	3,0 m
Vodovod	Večja ali enaka (padavinska kanalizacija)	1,5 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, TV in PTT kabli	Večja ali enaka	1,0 m
Toplovod	Večja ali enaka	0,8 m
Vodovod	Manjša (fekalni ali mešani kanal)	1,5 m
Vodovod	Manjša (padavinska kanalizacija)	1,0 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, TV in PTT kabli	Manjša	1,0 m
Toplovod	Manjša	0,5 m
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in s soglasjem izvajalca GJS lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer detajlno obdelani. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost vseh prisotnih komunalnih vodov.
VI-XVI Nadzemno prečkanje
36. člen
(1)	Nadzemno prečkanje kanalizacije se lahko izvede:
•	s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
•	s pomočjo cestne mostne konstrukcije, ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.
(2)	Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo ali vgrajen v kineti. Kadar je vgrajen v kineti, mora imeti po celotni dolžini montažne pokrove.
(3)	V vsakem primeru je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.
VI-XVII Podzemno prečkanje vodotokov
37.	člen
(1)	Pri podzemnem prečkanju vodotokov se kanalizacijske cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok ..) ter oblike in vrste terena brežin. Najprimernejša je izvedba kanalizacije s pomočjo vrtanja pod dnom potoka.
(2)	Pri sifonski izvedbi pod vodotoki je treba vgraditi minimalno dve cevi, od katerih ima ena višji vtok. Dimenzije cevi se določijo glede na pretok, tako da je večkrat dnevno presežena minimalna hitrost vode 0,5 m/s. Sifonski cevovod se prične in zaključi v revizijskem jašku. Za potrebe rednega čiščenja sifonov mora biti do jaškov omogočen dovoz s specialnimi vozili za čiščenje kanalov.
VI-IXX Podzemno prečkanje cest
38.	člen
(1)	Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se v primeru polaganja cevovoda v odprt jarek praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanalizacijska cev vgrajena v globini in položena na način, ki jo predpisuje proizvajalec cevi.
(2)	Pri preboju se kanalizacijske cevi vgradijo v zaščitne cevi z distančniki.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
VII. OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU
39.	člen
Objekti na kanalizacijskem omrežju so namenjeni zagotavljanju pravilnega delovanja in izvajanja kontrole, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja.
VII-I Revizijski jaški
40.	člen
(1)	Vsaka sprememba smeri, padca in profila cevi, sprememba v materialu cevi in združitev dveh ali več kanalov mora biti izvedena z revizijskim jaškom. Za potrebe vzdrževanja se določijo optimalne razdalje med jaški glede na količino priključkov, konfiguracijo in dostopnost terena ter ostale dejavnike.
(2)	Če je sprememba smeri kanala manjša ali enaka kotu 30o horizontalno, se sprememba lahko izvede tudi s koleni z vmesnimi ravnimi odseki.
(3)	V primeru horizontalne spremembe smeri kanala ali stranskega priključka v jašek, se izvede priključitev v predfabricirane osnove jaškov s priključki pod kotom 45o v smeri toka odpadne vode ali pod kotom 90o s predfabriciranio pripravljeno muldo v jašku pod kotom 45o.
(4)	Na priključnih ceveh v jašek je dovoljena uporaba kolen 15o z enim kolenom oziroma maksimalno 30 stopinj za dvema kolenoma po 15o.
(5)	Maksimalna razdalja med revizijskimi vstopnimi jaški je 80 m za cevovode do vključno DN 1000 in 150 m za prehodne cevovode (nad DN 1000).
(6)	V primeru priključitve dotoka v jašek nad osnovo PE jaška ali 0,5 m in več nad dnom jaška pri betonskih jaških, je treba predvideti vpadni oziroma kaskadni revizijski jašek. Pri kaskadnih jaških (vpadnikih) se na zunanji strani jaška izvede vtok v dno jaška s pomočjo T-kosa (ali odcepa 45°in kolena 45°), vertikalne cevi in kolena. Stopnja se izvede iz istega materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal.
(7)	V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba vgraditi umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška.
41.	člen
Glede na funkcijo delimo revizijske jaške na:
•	priključne revizijske jaške,
•	umirjevalne jaške, ki zmanjšujejo hitrost na maksimalno dovoljeno 3 m/s in tlak.
•	merilne jaške, ki služijo za meritve pretokov in odvzem vzorcev odpadne vode na javnem delu kanalizacije,
•	jaške, ki služijo za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije,
•	vpadne ali kaskadne jaške, kadar je višinska razlika med dotokom in odtokom enaka ali večja kot 0,5 m.
42.	člen
(1)	Praviloma se izvajajo jaški iz predfabriciranih elementov s tovarniško obdelanimi muldami ter sistemsko obdelanimi rešitvami vstopnega dela jaška v povoznih in nepovoznih površinah. Na mestu izdelani jaški so dovoljeni samo izjemoma s predhodnim soglasjem izvajalca GJS in izdelano dokumentacijo. Jaški so lahko izdelani iz polietilenskih, poliestrskih, pVc in armiranobetonskih materialov.
(2)	Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima minimalni premer DN 800 mm do globine 1,5 m in 1000 mm v globini nad 1,5 m. Pokrovi naj bodo iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike, premera 600 mm, s
trotočkovnim zaklepanjem z varovalom pred nekontroliranim zapiranjem ter protihrupno zaščito v primeru vgradnje v cestno telo, z nosilnostjo 400 kN v povoznih površinah in napisom KANALIZACIJA. Konstrukcija mora ustrezati standardu EN 124.
(3)	Vsi pokrovi, dimenzij večjih od 600/600 mm, morajo imeti vgrajen samodvižni hidravlični sistem.
(4)	Pri načrtovanju pokrovov jaškov na mešani kanalizaciji ali kanalizaciji, ločeni za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, je treba upoštevati zračenje kanalizacije. Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le ti morajo biti pri ločenem sistemu za odvajanje komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode. Vgrajeni morajo biti izven utrjenih površin, kjer je velika možnost vdora padavinskih vod preko pokrovov jaškov.
(5)	Pokrovi jaškov morajo biti dostopni, vidni in na nivoju terena. Ni dovoljeno zasipavanje pokrovov jaškov z zemljo oziroma zniževanje le-teh pod nivo terena.
(6)	Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Stik med jaškom in armiranobetonskim elementom pokrova jaška mora biti izveden vodotesno. Pri vgradnji jaškov se morajo upoštevati normativi za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici jaška, v izogib deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu.
VII-II Črpališča
43.	člen
Črpališča odpadnih vod se gradijo na območjih, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko in jo je treba prečrpavati na višji nivo terena.
44.	člen
Pri dimenzioniranju črpališč je potrebno upoštevati:
•	akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno 2 uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk;
•	črpališče mora biti opremljeno s peskolovom in čistilnim jaškom za odstranjevanje maščob in plavajočih primesi v odpadni vodi, peskolov mora biti lociran pred čistilnim jaškom;
•	čistilni jašek naj bo premera minimalno DN 1500 mm zaradi boljšega umirjanja vode;
•	čistilni jaški naj imajo vgrajeno fiksno sesalno cev s fiksnim priključkom za zrak na globinah, večjih od 4 m, za potrebe praznjenja;
•	črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za vgradnjo merilne opreme (ultrazvočnih in mehanskih merilnikov nivoja odpadne vode);
•	črpališče mora imeti fiksno lestev za dostop do črpalk;
•	črpališče mora biti opremljeno z verigami za dvigovanje in spuščanje črpalk;
•	merilna oprema mora biti dostopna za potrebe obratovalnih in vzdrževalnih posegov;
•	premer tlačnega voda mora biti najmanj DN 80;
•	zmogljivost črpalk se določa glede na maksimalni dotok v akumulacijski sistem;
•	črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
45.	člen
(1)	Če je črpališče locirano na območju, kjer je možen preliv brez večje ogroženosti recipienta (vodotoka, jezera), je treba v črpališču vgraditi elektro priključek za priklop mobilnega agregata.
(2)	Na območju, kjer obstaja nevarnost večjih posledic na okolje ob prelivu odpadne komunalne vode, mora biti vgrajen stabilni agregat z avtomatskim zagonom ali dvojno elektro napajanje iz javnega elektro omrežja.
46.	člen
(1)	Črpališče naj bo vodnjaške izvedbe ustreznih dimenzij. Pokrito naj bo z neerjavečim pokrovom s hidravličnim dvigom, ki se zaklepa. Črpališče mora imeti vgrajen zračnik. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami. Objekt mora biti zaščiten z ograjo in opremljen z napisno tablo o vrsti in namembnosti objekta. Črpališča, ki so opremljena s potopnimi črpalkami, morajo imeti elektro krmilne omarice ustrezno varovane.
(2)	Elektro omarica z instrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta mora biti locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena na betonski podstavek in izvedena po predpisih oziroma zahtevah elektro distributerja.
(3)	Črpališča morajo biti procesno vodena in povezana z nadzornim centrom vzdrževalca sistema (GSM).
(4)	Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej.
(5)	Zagotoviti je treba pogoje, ki preprečujejo nastanek kondenza in zmrzovanja.
(6)	Črpališče mora biti lahko dostopno z urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila.
(7)	Urejena mora biti tudi razsvetljava na črpališču.
(8)	Neposredna okolica čistilnega jaška, krmilne omarice ter samega črpališča naj bo asfaltirana.
VII-III Tlačni vodi
47.	člen
(1)	Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m.
(2)	Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.
VII-IV Zadrževalni bazeni
48.	člen
(1)	To so objekti za odvod deževne vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. S tem se doseže:
•	zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile dolvodnih kanalov,
•	zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode.
(2)	Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov, ki so v sistemu javne kanalizacije, je treba:
•	pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na ČN,
•	poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže, tako da v primeru 10-letnega naliva ne bi prišlo do poplavljanja terena.
(3)	Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati in bazene dimenzionirati na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV-A 128E).
49.	člen
(1)	Zadrževalni bazeni praviloma sestavljajo naslednje enote:
•	enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),
•	akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),
•	enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo).
(2)	V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:
•	čistilne elemente (avtomatske grablje, napravo za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucnike za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),
•	regulacijske elemente (senzorje za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo),
•	kontrolo delovanja naprav - brezžični ali kabelski sistem zveze s prenosom podatkov v nadzorni center vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa potrebno opremo, vgrajeno v elektroomari).
(3)	Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:
•	tlačni sistem za izpiranje sten bazena;
•	vodovodni priključek iz javnega vodovoda;
•	nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata;
•	sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega prostora - pri pokritih akumulacijah.
(4)	V primeru odvajanja padavinske vode v javno mešano ali v ločeno kanalizacijo za padavinsko vodo (meteorno kanalizacijo), je potrebno izdelati hidravlični izračun in glede na hidravlično sposobnost javne kanalizacije padavinsko vodo pred iztokom v javno kanalizacijo zadrževati in kontrolirano, omejeno odvajati. Iz projektne dokumentacije mora biti razviden način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred omejenim iztokom v javno kanalizacijo.
VII-V Razbremenilniki
50.	člen
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod padavinske vode. Gradimo jih z namenom, da v času večjih padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dolvodnih kanalih.
51.	člen
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj centralnega sistema javne kanalizacije, je treba upoštevati, da je pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi onesnaženi val, potrebno zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno čistilno napravo.
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih kanalizacijskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati. Razbremenilnike moramo dimenzionirati tako, da je zagotovljeno odvajanje onesnažene padavinske vode, predvsem prvega močnega onesnaženega vala, na čistilno napravo.
VII-VI Peskolovi
52.	člen
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilnike, deževne bazene, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije, kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden strojni način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti.
VII-VII Lovilci maščob
53.	člen
Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni na kanalizacijskem priključku, so del interne kanalizacije uporabnika, katerega dolžnost je skrb za vzdrževanje in redno odstranjevanje izločenih maščob. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objekte za pripravo hrane je obvezna.
VII-VIII Meritve količin in parametrov onesnaženja
54.	člen
(1)	Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na KČN, na vseh pomembnejših iztokih komunalne odpadne vode v odvodnike ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja KČN so meritve lahko trajne ali občasne.
(2)	Meritve odpadne vode se morajo izvajati v skladu z veljavnimi pravilniki, uredbami, standardi in tehničnimi predpisi.
VII-IX Čistilne naprave
55.	člen
(1) Čistilne naprave za čiščenje odpadne vode morajo ustrezati naslednjim zahtevam, ki morajo biti upoštevane že pri načrtovanju objekta:
•	upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
•	nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,
•	projektirana uporabna doba objektov in naprav: 50 let za gradbene objekte, 10 let za elektro opremo in 20 let za strojno opremo, ki mora biti izdelana iz nerjavečih materialov,
•	dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
•	načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,
•	omogočeno mora biti povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah,
•	poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mere,
•	objekt mora biti zaščiten z ograjo in opremljen z napisno tablo o vrsti objekta,
•	čistilne naprave in MKČN morajo biti procesno vodene in povezane z nadzornim centrom upravljavca.
(2)	Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej.
(3)	ČN in MKČN morajo biti lahko dostopne z urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila.
(4)	V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdih odpadkov in odvečnega blata.
(5)	Pri zasnovi MKČN moramo upoštevati:
•	podatke o sestavi vode,
•	podatke o klimatskih razmerah in značilnosti lokacije,
•	zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije in ostalo,
•	posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN,
•	posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje,
•	hidrogeološke podatke,
•	podatke o vodotoku oziroma o prostoru za ponikanje.
VII-X MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE
56.	člen
(1)	Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje.
(2)	Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo stekajočih se odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo.
(3)	MKČN mora biti vgrajena na mestu, ki je dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 200 mm.
(4)	Očiščeno komunalno odpadno vodo iz MKČN je dovoljeno odvajati v podzemno vodo preko objekta za ponikanje ali neposredno v površinsko vodo po zaprtem jašku.
(5)	Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MkČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
(6)	Lastnik MKČN mora omogočiti izvajalcu GJS javne kanalizacije izvedbo Ocene obratovanja MKČN, ki zajema kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti odvajanja odpadne vode v in iz MKČN in pregled delovanja vgrajene MKČN.
(7)	Dovoli se vgradnja le certificiranih MKČN.
VIII. Lokalno krmiljenje in telemetrija
57.	člen
(1)	Pri projektiranju črpališč odpadnih voda in ČN je treba poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt sistema zvez in avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca.
(2)	Izbira načina povezave med lokalnimi in centralnim nadzornim sistemom je odvisna od topografije terena. Vzpostavijo se lahko:
•	GPRS povezava ali
•	klasična telefonska povezava.
(3)	Projekt telemetrije mora v primeru uporabe UKW povezave zajemati tudi elaborat UKW zveze ter
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
pridobitev ustreznih dovoljenj s strani ministrstva za promet in zveze.
(4)	Zahteva se uporaba standardne opreme in protokolov, ki mora biti absolutno kompatibilna z obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v skladu z zakonodajo.
(5)	Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja posameznih enot iz centra ter javljanje posameznih lokalov v primeru kritičnih alarmov, ki jih definira izvajalec GJS.
(6)	Za posamezne objekte (črpališča, ČN, ...) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr.: signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, pretok, signal napake, signal tarife na NN priključku, signal izpada napetosti, alarm preliva, možnost krmiljenja iz nadzornega centra, itd.)
VIII-I. Zahteve za elektro instalacije in krmiljenje na objektih in napravah
58.	člen
(1)	Črpališča odpadnih vod, ČN in MKČN so postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema mora brezhibno delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej takrat, ko so ti najbolj neugodni. To pa zahteva oziroma narekuje vgradnjo in uporabo kvalitetnih materialov in opreme v vsakem sklopu objekta.
(2)	Specifična poraba električne energije je na teh objektih zelo velika in narekuje premišljeno izbiro črpalnih agregatov in uporabo sodobnih krmilno -regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije in ne obremenjujejo električno omrežje.
(3)	Redno vzdrževanje teh objektov zahteva občasno popolno izpraznitev zbirnih komor.
(4)	Za kvaliteten nadzor obratovalnega stanja naprav moramo stremeti k uporabi naprav in sklopov, ki se med sabo povežejo preko interne mreže s standardnim protokolom.
(5)	Smotrno je tudi programsko in krmilno združevanje posameznih objektov, ki so si lokacijsko blizu.
(6)	Pri projektiranju in montaži moramo upoštevati:
•	dobavo in vgradnjo kvalitetne opreme (izdelati primerjavo nabavne cene kvalitetne opreme z višino obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za obratovalno dobo opreme slabše kvalitete);
•	zahteve merilnih naprav za njihovo pravilno delovanje;
•	v primeru vodotesne izvedbe jaškov (brez praznotoka) je treba uporabiti merilnike z IP68 zaščito ali pa izvesti prisilno praznjenje in samodejni izklop naprav.
(7)	Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti izvedena tako, da preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v njeno okolico in v notranjost.
(8)	Povezovalne oziroma kabelske cevi med objektom in razdelilnikom morajo biti položene za vsak vodnik posebej. Ustrezna zatesnitev cevi na obeh straneh mora preprečiti vstop golazni vanjo.
VIII-II Izvedba instalacije
Razdelilniki
59.	člen
Energetski priključek objekta mora biti izveden z zemeljskim priklopom na fasadi objekta ali s prosto stoječo omarico. V njej naj bo poleg merilne garniture izvedena tudi prenapetostna zaščita I. stopnje.:
•	Glavni razdelilnik mora imeti fizično ločen močnostni in krmilni del, v kolikor je združen v celoto.
•	Priklopi kablov na razdelilnik (sponke) morajo biti vidno in krajevno ločeni.
•	Zahtevana je ustrezno velika poliestrska izvedba z zaklepanjem vrat.
•	Izogibati se je treba montaži električnih elementov na vrata.
•	Vgrajeno mora biti grelno telo za sušenje oz. ogrevanje notranjosti razdelilnika.
•	Zahtevana je izvedba razdelilnika z zaprtim dnom in PG uvodi kablov.
•	V prosto stoječi izvedbi mora imeti nad sabo ustrezno streho, ki zagotavlja servisni poseg tudi v slabem vremenu.
•	Na vstopu dovodnega kabla se pred glavnim stikalom zahteva prenapetostna zaščita II. stopnje.
•	Glavno stikalo mora biti izmenično, z možnostjo priklopa objekta na pomožni agregat s pomočjo motorskega vtikača.
•	V kolikor se zahteva TT zaščitni ukrep, mora biti le ta izveden s funkcijo ponovnega vklopa.
60.	člen
(1)	Napajanje krmilnega dela in meritev mora biti izvedeno preko ustreznega UPS-a, ki ima za sabo prenapetostno zaščito III. stopnje:
•	Krmilni del razdelilnika mora imeti vmesno ploščo na kateri se nahajajo stikala za krmiljenje in prikazovalnik, ki služi za kontrolo stanj, meritev, izhodov, itd.
•	Ločene merilne zanke so na krmilno enoto priključene preko za to namenjenih 24 V troslojnih prenapetostnih zaščit.
•	Elementi morajo biti logično postavljeni: krmilnik v zgornjem delu in pod njim elementi za prenapetostno zaščito ter galvanska ločitev vhodnih in izhodnih digitalnih signalov.
•	Izogibati se križanju vodnikov, ki potekajo pred in za zaščitami ali galvanskimi ločilniki.
(2)	Vse vtičnice izven razdelilnika morajo biti montirane v posebni omarici ali ustrezni niši, v kolikor je razdelilnik na prostem.
Instalacije
61.	člen
(1)	Praviloma so naprave montirane na prostem in zato se mora uporabljati ustrezen instalacijski material, ki je odporen na mehanske poškodbe, vremenske vplive in korozijo.
(2)	Črpališče mora imeti samodejno zunanjo razsvetljavo.
(3)	Priključni kabli črpalk morajo biti ustrezne dolžine, tako da zagotavljajo servisiranje črpalk in omogočajo neposreden priklop na sponke v razdelilniku.
(4)	Ozemljitve kovinskih delov oziroma izenačitev potenciala se mora izvesti z ločeno instalacijo.
(5)	Ozemljilni vodi zaščit morajo biti predvsem v funkciji najkrajših možnih odvodnikov prenapetosti in ne samo kot ozemljitev teh zaščit.
(6)	Šibkotočni del se izvede z ustreznimi signalnimi kabli in ozemljenim plaščem na enem koncu.
(7)	Uporabiti se morajo dajalniki s plavajočo analogno tokovno zanko 4-20 mA ali standardno interno mrežo. Pri montaži se mora upoštevati navodila posameznih proizvajalcev.
(8)	Za signalna stanja uporabiti stikala brez gibljivih delov.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Komunikacija med objekti
62.	člen
(1)	Prenos meritev in signalov med posameznimi objekti poteka po telefonskem (TK 59) ali 4-žilnem optičnem kablu, položenem na nivo cevovoda in odmaknjenim najmanj 30 cm desno v smeri pretoka vode. Kabli morajo biti iz enega kosa in zaključeni takoj po vstopu v objekt z linijsko telefonsko prenapetostno zaščito.
(2)	Prvotno poteka prenos podatkov med posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po posameznih parih. Med lokalnim centrom in centralnim nadzorom poteka prenos preko standardnih modemskih povezav.
(3)	V kolikor to ni izvedljivo, se prenos lahko vrši preko brezžične GPRS (GSM) povezave.
(4)	Zveza se mora nemoteno vključiti v že obstoječi komunikacijski sistem.
IX. Kanalizacijski priključki
IX-I Splošno
63.	člen
(1)	Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju komunalne odpadne vode ločeno ali skupaj s padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijsko omrežje.
(2)	Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.
(3)	Za vsak kanalizacijski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek praviloma izvaja izvajalec GJS.
IX-I Primer interne kanalizacije s kanalizacijskim priključkom na mešano javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne in padavinske vode
IX-III Primer interne kanalizacije z ločenim odvodom padavinske vode in kanalizacijskim priključkom na javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode - fekalno kanalizacijo
IX-IV Tehnični pogoji izvedbe priključkov
64. člen
(1)	Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer na niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
(2)	Pravilna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje:
•	priporočljivo je, da so kote tal pritličja nad kotami pokrovov jaškov na javni kanalizaciji in s tem nad nivojem maksimalne gladine odpadne vode;
•	ločeno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode;
•	pri objektih, ki so podkleteni, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v pritličju in zgornjih nadstropjih odvede direktno v javno kanalizacijo;
•	odpadno vodo iz kleti oziroma niže ležečih prostorov ni dovoljeno priključiti direktno na javno kanalizacijo. Dovoljeno jo je priključiti samo preko hišnega črpališča;
•	zaščita pred poplavitvijo z vgradnjo povratne lopute je dovoljena izjemoma, ob zavedanju uporabnika: (1) da se ob pojavu visoke vode v javni kanalizaciji odtoki v objektu ne uporabljajo, (2) da za loputo nimajo priključene padavinske vode, (3) da redno skrbijo za čiščenje lopute in (4) skrbijo za tehnično brezhibnost vgrajene lopute;
•	zagotovljena mora biti zadostna hidravlična prevodnost hišnega kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ter zračenje kanalizacijskega priključka preko pokrovov jaškov, v nasprotnem primeru lahko prihaja do poplavitev iz priključkov, kar je zelo pogost pojav;
•	v primeru, da v obstoječih objektih poteka interna kanalizacija za odvod padavinske vode pod objektom, mora biti grajena vodotesno, brez vmesnih priključkov, jaškov ali sifonov, ki bi omogočali poplavitev objekta.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
65.	člen
Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°.
66.	člen
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi do 1,30 m pod terenom so lahko notranjega premera 600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera 800 mm.
67.	člen
Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150 mm.
68.	člen
Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka je 2 %0, vendar ne manj kot 1 %0.
69.	člen
Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.
70.	člen
Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišana za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov preko interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na javnem kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvajajo odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.
71.	člen
Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer se mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. V tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta.
72.	člen
Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda odpadnih voda iz kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu
- kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal kleti, z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to predvideno v prejšnjem členu. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih objektih, kjer je to v osebnem interesu lastnika objekta. Tudi v tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta.
IX-V Posebni pogoji
73.	člen
(1)	Če vsebnost odpadnih voda uporabnika prekoračuje mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna čistilna naprava in na kanalizacijskem priključku izveden merilni jašek v skladu z določili tega pravilnika.
(2)	Če je zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije (mešani sistem) dovoljeno na javno kanalizacijo, poleg komunalne odpadne vode, priključiti tudi padavinske vode, se interna kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode izvede ločeno tako, da se združi v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal.
(3)	Greznične gošče iz obstoječih greznic, blato iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se mora odvažati izključno na Centralno čistilno napravo Murska Sobota. Odvažanje in odlaganje v javno kanalizacijo, okolje (kmetijske površine in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode je strogo prepovedano.
(4)	Lastniki objektov in naprav lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, MkČN s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.
IX-VI Drugi pogoji
74.	člen
(1)	Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede, ko izvajalec GJS na osnovi zahtevka uporabnika in predložene dokumentacije, v kateri so upoštevani izdani projektni pogoji, izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Neposredna priključitev na javni kanal se lahko izvede samo pod nadzorom izvajalca GJS, ki izvede prijavo kanalizacijskega priključka. Lastnik kanalizacijskega priključka mora izvajalcu GJS predložiti potrdilo o vodotesnosti hišnega priključka in posnetke pregleda s TV kamero.
(2)	Pred zasipom kanalizacijskega priključka je obvezna izvedba katastrskega posnetka v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov. Katastrski posnetek je treba predati izvajalcu GJS, ki izvrši vnos posnetka v zbirni kataster.
(3)	Izvajalec GJS ima skladno z 8. členom odloka javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc, kjer se vodijo podatki tudi o:
•	objektih in napravah sekundarnega in primarnega javnega kanalizacijskega omrežja,
•	KČN in MKČN,
•	kanalizacijskih priključkih.
X. Preizkušanje kanalov
75.	člen
(1) Zmogljivost sistemov za odvod vode je treba preizkušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, kot tudi med celotnim obdobjem uporabe.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
(2)	Med samo gradnjo se izvede vmesni tlačni preizkus pri obteženih ceveh in odprtih spojih. Tega je treba izvajati za vsak odsek med dvema revizijskima jaškoma. Ustreznost vmesnih tlačnih preizkusov mora potrditi nadzornik izvajalca GJS z vpisom v gradbeni dnevnik. Ob končanju del se mora izvesti končni tlačni preizkus.
(3)	Preskusi in presoje obsegajo:
•	preizkusi tesnosti z vodo, po standardu SIST EN 1610;
•	preizkus tesnosti z zrakom, po standardu SIST EN 1610;
•	preizkus infiltracije;
•	preizkus s pregledom pohodnih kanalov;
•	pregled kanalov s TV kamero;
•	določitev sušnega odtoka;
•	nadzor dotokov v sistem;
•	nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik;
•	nadzor nad strupenostjo in eksplozivno plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu;
•	nadzor nad dotokom na čistilno napravo.
(4)	Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali obstoječ sistem za odvod vode. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del investicijske dokumentacije.
XI.	Vzdrževanje in obnova javne kanalizacije
76.	člen
(1)	Na objektih javne kanalizacije je izvajalec GJS odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javne kanalizacije zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in vrednost javnega kanala, s čimer se ne posega v namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz.
(2)	Obnovitvena dela na javni kanalizaciji se štejejo za dela v javno korist. Dela v javno korist so dela na objektih javne infrastrukture, s katerimi se nadomesti kanalizacijski vod in z njim povezana oprema, kot predpisuje zakonodaja (ZGO).
77.	člen
(1)	Pred začetkom obnove mora biti izdelana dokumentacija, katere sestavni del je:
•	analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah na podlagi pregledov s TV kamero, opravljenih meritev pretokov in preizkusov tesnosti, hidravlične in statične presoje dimenzij in padcev, evidence popravil, evidence motenj, kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),
•	situacija obstoječega voda, objekta ali naprave,
•	situacija ostalih obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju,
•	predlog rešitve - obnova ali zamenjava,
•	stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,
•	omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),
•	popis del s predračunom.
(2)	Po opravljenih vzdrževalnih delih in obnovah mora biti izveden tesnostni preizkus in pregled s TV kamero vzdrževanega oziroma obnovljenega kanalizacijskega omrežja.
XII.	Označevanje kanalizacijskih sistemov
78.	člen
(1)	Vsi obstoječi in novozgrajeni kanalizacijski sistemi, vključno s kanalizacijskimi priključki, morajo biti geodetsko posneti v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov. Kataster komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra.
(2)	Predaja izdelanega katastra upravljavcu digitalnega katastra kanalizacijskega sistema mora biti izvedena v digitalni obliki v skladu z Navodilom katastra vodovoda in kanalizacije, izdelanim pri izvajalcu GJS javne kanalizacije.
XIII.	Pregled projektov
79.	člen
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti izvajalcu GJS javnega kanalizacijskega sistema predloženi v pregled in soglasje. Izvajalec GJS ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev, skladno z določbami tega pravilnika in izdanih projektnih pogojev.
XIV.	Nadzor
80.	člen
(1)	Investitor, ki gradi ali rekonstruira kanalizacijsko omrežje z objekti in napravami, ki jih bo po izgradnji prevzel v upravljanje izvajalec gJs, mora pridobiti ustrezno soglasje izvajalca GJS.
(2)	Izvajalec GJS izvaja kontrolo upoštevanja projektnih pogojev pri izvajanju del ob/na obstoječi ali predvideni javni kanalizaciji. Za vse posege v omrežje javne kanalizacije vrši izvajalec GJS upravljavski nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno s pogoji iz izdanih projektnih pogojev in soglasij, odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode za območje občine Benedikt, tega pravilnika in ostalih predpisov in standardov, ki veljajo za tovrstno področje.
XV.	Oblikovanje cen storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne, industrijske in padavinske vode
XV-I Obračun odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode uporabnikom z lastnimi zajetji vode
81.	člen
Pri uporabnikih, ki so priključeni na javno kanalizacijo in razpolagajo z lastnimi zajetji vode, se kot osnova za obračun, ob predložitvi ustreznih potrdil, upošteva količina zajete vode, merjena z vodomerom, ki ustreza veljavnim predpisom za obračun porabljene vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode, uporabljen v reprodukcijske namene (kmetijstvo, industrija). Uporabnikom, ki nimajo vgrajenih vodomerov, se zaračunava pavšal v višini 50 m3/osebo/na leto.
XV-II Obrt in industrija
82.	člen
Z izvajalcem GJS sklenejo posebno pogodbo uporabniki, ki niso upravičenci gospodarske javne službe (obrt, industrija). Cena storitve za te uporabnike se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo in v odvisnosti od parametrov onesnaženosti odpadne vode.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
83.	člen
(1)	Prispevek za čiščenje je odvisen od količine in obremenjenosti odpadne vode:
P = Q * F * C
P = prispevek v EUR/mesec Q = količina odvedene vode v m3/mesec F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode (vsota faktorjev komunalnega, dodatnega in hidravličnega onesnaženja odpadne vode) do 600 mg O2/l, celokupni dušik do 40 mg/l, in celokupni fosfor do 5 mg/l.
C = cena za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode z naslednjo sestavo: usedljive snovi 5ml/l, KPK(d) 600 mg O2/l, celokupni dušik 40 mg N/l in celokupni fosfor 5 mg P/l ( povprečne vrednosti odplak običajnega gospodinjstva).
(2)	Za povprečno gospodinjstvo velja vrednost skupnega faktorja onesnaženja F=1.
84.	člen
(1)	Osnova za izračun faktorja onesnaženja so pretočne količine, izmerjene na merskem mestu, in rezultati analize vsebnosti odpadnih snovi v vodi, ki jih opravi pooblaščeni izvajalec monitoringa.
(2)	Med dvema meritvama se za izračun upošteva faktor onesnaženja, ki je bil določen na osnovi podatkov predhodne meritve.
(3)	Vzorec se odvzame nenapovedano. V primeru, da izvajalec GJS dvomi v verodostojnost podatkov opravljenih meritev, ima pravico na lastne stroške naročiti dodatno meritev, ki jo opravi drug pooblaščen izvajalec monitoringa.
85.	člen
(1)	Komunalno onesnaženje odpadne vode je določeno z vsebnostjo usedljivih snovi (5 ml/l), kemijskega onesnaženja (600 mg O2/l, izmerjeno po dikromatni metodi), dušika (40mg/l) in fosforja (5 mg/l).
(2)	V primeru, da so te vrednosti prekoračene, se obračuna faktor komunalnega onesnaženja s pomočjo naslednje formule:
fk = faktor komunalnega onesnaženja
A = množina usedljivih snovi v ml/l
KPKd = kemijska poraba kisika (mg O2/l) določena s
pomočjo dikromatne metode
N = celokupni dušik (mg/l)
P = celokupni fosfor (mg/l)
86.	člen
(1) Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, se k faktorju komunalnega onesnaženja prišteje faktor dodatnega onesnaženja. Osnova za izračun faktorja dodatnega onesnaženja je koncentracija tiste nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost:
fd = faktor dodatnega onesnaženja zaradi previsoke vsebnosti škodljive snovi
C = vsebnost nečistoče v preiskovanem vzorcu vode CMDK = maksimalno dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi.
(2)	V primeru, ko pH vrednost odpadne vode presega zgornjo ali spodnjo s predpisi dovoljeno vrednost, se obračuna faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti po formuli:
fdpH = O.O-TApH*-!^
fdpH = faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti
ApH= pH - pH2 v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo dovoljeno vrednostjo
ApH= pH3 - pH v primeru, ko je pH vrednost pod
spodnjo dovoljeno vrednostjo
pH = izmerjena pH vrednost
pH3 = spodnja dovoljena vrednost
pH2 = zgornja dovoljena vrednost
(3)	Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo:
n
W = I& i=1|
fd= skupni faktor dodatnega onesnaženja n
If di= vsota posamičnih faktorjev onesnaženja i=1
n = skupno število različnih vrst onesnaženja, katerih vsebnost v odpadni vodi presega
zakonsko dovoljene vrednosti.
87. člen
Faktor hidravlične preobremenitve sistema se upošteva pri velikih onesnaževalcih, ki nimajo zgrajenih egalizacijskih bazenov in ob proizvodnih konicah ali ob dotoku meteorne vode v času intenzivnih padavin, kadar vode prekomerno obremenijo javni kanalizacijski sistem, povzročijo motnje v delovanju čistilne naprave in povečajo stroške. Osnova za obračun je dnevni pretok, izmerjen na merskem mestu. V primeru, da dnevni pretok ne presega povprečnega letnega pretoka, izraženega v m3/dan, se upošteva, da je faktor hidravlične obremenitve enak nič. V nasprotnem primeru se faktor izračuna s pomočjo formule: i
254* Z Qhd.
v
m *Q.	rri
fh = faktor hidravlične obremenitve
m
I Qhdi = vsota dnevnih pretokov m3/dan za tiste dni v mesecu, ko je bil dnevni pretok višji i = 1 od povprečnega letnega pretoka
v = število dni v mesecu, ko je bil dnevni pretok višji od povprečnega pretoka m = število dni v mesecu QL = povprečni letni pretok izražen v m3/leto
88. člen
(1) Skupni faktor onesnaženja odpadne vode se izračuna s pomočjo formule:
F = fk + fd + fh
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
F = skupni faktor onesnaženja odpadne vode fk = faktor komunalnega onesnaženja fd = skupni faktor dodatnega onesnaženja fh = faktor hidravlične obremenitve.
(2)	Parametri, ki se upoštevajo pri izračunu faktorja dodatnega onesnaženja, se določijo na podlagi opravljenih prvih, s predpisi določenih meritev.
(3)	V primeru, da nobena od nečistoč ne presega zakonsko določenih vrednosti, se za izračun upošteva fd=0.
(4)	Če je komunalni faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun upošteva vrednost fk=1.
(5)	Če je skupni faktor onesnaženja manjši od 1, se v formuli za izračun upošteva F=1.
XV-III Mersko mesto
89.	člen
Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilnikom pretoka z vzorčevalnikom. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM-GPRS povezavo do nadzornega centra na GJS. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu GJS ter pristojnim inšpekcijskim službam kadarkoli na vpogled.
90.	člen
Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik javne kanalizacije. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca.
91.	člen
Izvajalec GJS ima, poleg rednih pregledov merilnika pretoka, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec kanalizacije.
92.	člen
V primeru okvare merilnika pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina obračunane vode v preteklem obračunskem obdobju. Če uporabnik ne odpravi napake na merilniku pretoka v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec GJS kanalizacije.
93.	člen
Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega odloka v roku 24 mesecev od sprejetja odloka.
XVI. Prehodne in končne določbe
94.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi.
Številka: 35405-4/2018-4 Datum: 20.6.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
586. Pravilnik o uporabi prostorov doma kulture Benedikt
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 3. in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 26. redni seji dne 20. junija 2018 sprejel
PRAVILNIK O UPORABI PROSTOROV DOMA KULTURE BENEDIKT
Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik določa pravice in obveznosti uporabnikov pri uporabi prostorov Doma kulture Benedikt (v nadaljevanju dom kulture).
2.	člen
Lastnik doma kulture je Občina Benedikt. Za opravila, ki so povezana s funkcioniranjem in vzdrževanjem objekta, lahko lastnik pooblasti drugo pravno osebo ali posameznika, s katerim sklene pogodbo o upravljanju.
3.	člen
S tem pravilnikom se za dom kulture določi:
•	namembnost prostorov,
•	vrste prireditev in drugih dejavnosti, ki se izvajajo v prostorih,
•	pravice in obveznosti uporabnikov ter lastnika prostorov,
•	nadomestilo za uporabo prostorov,
•	postopek za pridobitev soglasja in pogoji za uporabo prostorov.
Namembnost prostorov
4.	člen
Namembnost prostorov v domu kulture, ki se dajejo v uporabo, je naslednja:
1.	dvorana s pripadajočimi pritličnimi prostori:
•	izvajanje kulturnih in drugih prireditev,
•	izvajanje kongresne dejavnosti in protokolarnih dogodkov,
•	izvajanje izobraževanj in seminarjev,
•	izvajanje delavnic, predstavitev, srečanj, sprejemov in podobno,
•	galerijska dejavnost (razstave, literarni večeri);
2.	mansarda:
•	pisarniški prostori za različne namene društev. Prostori v domu kulture se uporabljajo tudi za dejavnost (vaje in priprave) ljubiteljske in tehnične kulture, osnovnih šol in vrtcev v občini.
Vrste prireditev in dejavnosti
5.	člen
V prostorih doma kulture je za uporabo prostorov in izvedbo prireditev določen naslednji prednostni vrstni red:
1.	Kulturne in druge prireditve, dogodki in dejavnosti, ki
so občinskega, regijskega in državnega pomena, jih organizira lastnik oziroma so v občinskem in javnem interesu.
2.	Prireditve in redne dejavnosti društev, javnih zavodov, drugih organizacij in pravnih oseb, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je lastnik, imajo sedež oziroma redno delujejo na območju občine
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Benedikt. Kot redna dejavnost iz te točke se upoštevajo tudi organizirane vaje sekcij in skupin kulturnih društev, šol in vrtcev.
3.	Humanitarne oziroma dobrodelne prireditve in druge
prireditve v interesu občine Benedikt.
4.	Prireditve in redne dejavnosti društev, organizacij in
pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu in nimajo sedeža v občini Benedikt ter organizirajo prireditve lokalnega ali regijskega pomena.
5.	Prireditve in dejavnosti društev, drugih organizacij in
pravnih oseb, ki nimajo sedeža oziroma ne delujejo redno na območju občine Benedikt.
6.	Prireditve in dejavnosti komercialnega in
pridobitnega značaja, ki jih izvajajo razne organizacije in pravne osebe.
7.	Zbiranja, ki jih organizirajo fizične osebe.
Prednost pri uporabi prostorov doma kulture ima izvedba prireditev, šele nato redna dejavnost uporabnikov. Prednost pri določanju terminov uporabe prostorov doma kulture imajo izvajalci ljubiteljske in tehnične kulture v občini. Razpored uporabe prostorov doma kulture se objavi na vidnem mestu v prostorih doma kulture in spletni strani občine. Preostali prosti termini se dodajo po vrstnem redu prijav.
Pravice in obveznosti uporabnikov ter lastnika prostorov
6.	člen
Uporabniki so dolžni v času uporabe vzdrževati red in disciplino, varovati opremo, upoštevati požarne in druge varnostne ukrepe ter pri tem upoštevati hišni red in navodila lastnika oziroma upravljavca ter skrbeti za prostore po načelu dobrega gospodarja. Uporabnik mora zapustiti prostore urejene in v stanju, kot jih je prevzel, jih pospraviti in počistiti. Uporabnik mora upravljavcu prijaviti morebitne poškodbe ali odtujitve najetih prostorov in inventarja, prav tako pa se obvezuje poravnati vso morebitno škodo, ki bi nastala po njegovi krivdi v času uporabe prostorov.
V času izvajanja rednih dejavnosti uporabnikov ter v času uporabe in priprave prostorov za dogodke ter v času pospravljanja prostorov, lastnik ne prevzema odgovornosti za kakršnekoli poškodbe uporabnikov ali obiskovalcev dogodka v organizaciji uporabnika. Prav tako lastnik ne prevzema odgovornosti za osebno opremo, lastnino uporabnika ali obiskovalcev v času dogodka.
Uporabniki uporabljajo prostore doma kulture za svojo redno dejavnost po v naprej določenem in s strani lastnika potrjenem urniku. O morebitni spremembi urnika obvestijo lastnika oziroma upravljavca. S svojim delovanjem ne smejo ovirati ali onemogočati uporabe prostorov drugim uporabnikom. Ko se izvajajo javne prireditve, uporabniki ne morejo uporabljati prostorov za svojo redno dejavnost.
Za uporabo prostorov za redno dejavnost uporabnika se sklene letna pogodba med uporabnikom in lastnikom, v kateri opredelita medsebojne pravice in obveznosti. V primeru, da uporabnik ne upošteva določil tega pravilnika in z lastnikom sklenjene pogodbe in ne upošteva navodil lastnika oziroma upravljavca, lahko lastnik kadarkoli brez odpovednega roka prekine sklenjeno pogodbo.
7.	člen
Lastnik mora skladno s tem pravilnikom uporabniku omogočiti nemoteno uporabo prostorov, organizacijo in izvedbo prireditev.
Lastnik mora prostore predati v stanju, ki omogoča normalno uporabo, urediti vse potrebno za pravočasno odpiranje in ogrevanje prostorov ter odpraviti napake na ali v objektu, ki bi uporabniku onemogočali normalno uporabo, pred oddajo prostorov pregledati prostore, ki se oddajajo in v pogodbo za uporabo prostorov vpisati morebitne pomanjkljivosti.
8.	člen
Za tekoče vzdrževanje doma kulture skrbi občinska uprava Občine Benedikt.
Za odpiranje prostorov in prisotnost ob izvedbi dogodka je zadolžen upravljavec, določen s strani lastnika. Društva, ki delujejo in imajo sedež na območju občine Benedikt za izvajanje svoje redne dejavnosti in prireditev ob sklenitvi pogodbe prejmejo ključ vhoda v objekt in ključe prostorov, ki jih uporabljajo. Ob prevzemu prejemnik - predstavnik uporabnika, podpiše prevzemno izjavo. Uporabnik ne sme izdelovati dvojnikov ključev. V primeru poteka ali prekinitve pogodbe je uporabnik dolžan vse ključe, ki jih je prejel, nemudoma vrniti lastniku.
9.	člen
Sredstva, zbrana iz naslova plačevanja najema prostorov doma kulture in stroškov uporabe, se zbirajo na posebni postavki v proračunu Občine Benedikt.
Nadomestilo za uporabo prostorov
10.	člen
Društva, ki delujejo in imajo sedež na območju občine Benedikt in, ki v prostorih doma kulture ne izvajajo pridobitne dejavnosti (gostinska ali druga dejavnost, katere namen je ustvarjanje dobička), dom kulture uporabljajo brezplačno.
Župan Občine Benedikt lahko uporabnika deloma ali v celoti oprosti plačila nadomestila za uporabo doma kulture v primeru, da le-ta poda vlogo za izvedbo humanitarne ali dobrodelne prireditve oziroma dejavnosti, ki so kulturnega ali javnega pomena za lokalno skupnost.
Uporabniki, razen opredeljenih v prvem in drugem odstavku tega člena, so za uporabo prostorov doma kulture dolžni plačati nadomestilo glede na čas uporabe. Nadomestilo za uporabo zajema: uporabo prostora, vključno z nameščeno pohištveno opremo, elektriko, ogrevanje, čiščenje prireditvenega prostora in delo pooblaščenih oseb lastnika.
Uporabniki, ki so oproščeni plačila nadomestila za uporabo prostora, so le-tega dolžni po uporabi pospraviti in očistiti. V kolikor tega ne storijo, stori to lastnik na stroške uporabnika.
V prostorih doma kulture se lahko uporabljajo naslednji prostori: prireditveni prostor, sanitarije in skupni prostori (hodniki, stopnišča) zaradi dostopa do prostora. V prostorih doma kulture lahko uporabniki uporabljajo razpoložljivo tehnično opremo, ki je v lasti Občine Benedikt ter tehnično opremo, ki je v lasti Kulturnega društva Benedikt, vendar le s soglasjem le-tega.
11.	člen
Nadomestilo se uporabnikom zaračuna glede na čas uporabe prostorov. Kot čas uporabe prostora se upošteva tudi čas priprave prostora in čas do dokončne predaje prostorov lastniku. Za uporabo prostorov do osem (8) ur se uporabnina zaračunava po ceni na uro, za uporabo nad osem (8) ur pa po ceni na dan.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
12.	člen
Višina nadomestila za dom kulture znaša 24,00 €/uro oziroma 200,00 €/dan za društva in organizacije, ki izvajajo pridobitno dejavnost ter 12,00 €/uro oziroma 100,00 €/dan za društva in organizacije, ki delujejo neprofitno. Cena nadomestila ne vsebuje davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost se obračuna v skladu z veljavno zakonodajo.
13.	člen
Med lastnikom in uporabnikom se sklene pogodba, ki opredeli pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Lastnik uporabniku prostorov izstavi račun za plačilo nadomestila za uporabo prostorov. Uporabnik je dolžan nadomestilo poravnati v roku osem (8) dni po izstavitvi računa. Uporabnik znesek nakaže na transakcijski račun lastnika.
Postopek za pridobitev soglasja in pogoji za uporabo prostorov
14.	člen
Lastnik vodi evidenco o prireditvah in dejavnostih v prireditvenih prostorih.
Uporabnik vloži vlogo za uporabo prostora lastniku najmanj 10 dni pred prireditvijo. Vloga se vloži na predpisanem obrazcu.
V vlogi za uporabo prostora mora uporabnik navesti:
•	organizatorja prireditve/uporabnika prostora (naziv/ime in priimek, sedež/naslov, EMŠO/matično številko, ID za DDV/davčno številko),
•	vrsto, kraj, čas trajanja in program prireditve ali dejavnosti,
•	odgovorno osebo,
•	število rediteljev in vodjo rediteljev,
•	pričakovano število udeležencev prireditve,
•	odgovorno osebo za uporabo zvočnih naprav oziroma tehnike, če se bo le ta na prireditvi uporabljala,
•	odgovorno osebo za uporabo pirotehničnih sredstev ter sredstev za specialne efekte, če se leti uporabljajo na prireditvi,
•	podatke o izvajalcu morebitnih gostinskih storitev.
15.	člen
Lastnik uporabniku ne izda soglasja za uporabo prostorov in z njim ne sklene pogodbe v naslednjih primerih:
•	Če uporabnik ne izpolni vseh obveznosti in ukrepov, določenih s tem pravilnikom, ali če so nastopili razlogi iz 6. člena Zakona o javnih zbiranjih (izvrševanje kaznivih dejanj, pozivanje k izvrševanju kaznivih dejanj, povzročanje nasilja, motenje javnega reda, oviranje javnega prometa), oziroma vsakokratnega predpisa, ki ureja javna zbiranja.
•	Če ocene in okoliščine kažejo na to, da bo zaradi organizacije prireditve ogroženo življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da bo ogrožen javni red, javni promet oziroma da bo nedopustno obremenjeno okolje.
Lastnik in uporabnik lahko sklenjeno pogodbo za uporabo prostora prekineta sporazumno pred njenim iztekom, če se tako dogovorita.
Lastnik lahko enostransko prekine pogodbo pred njenim iztekom v naslednjih primerih:
•	Če uporabnik ne izpolni vseh obveznosti in ukrepov, določenih s tem pravilnikom in pogodbo, sklenjeno med lastnikom in uporabnikom.
• Če so nastopili razlogi iz 6. člena Zakona o javnih zbiranjih (izvrševanje kaznivih dejanj, pozivanje k izvrševanju kaznivih dejanj, povzročanje nasilja, motenje javnega reda, oviranje javnega prometa), oziroma vsakokratnega predpisa, ki ureja javna zbiranja.
16.	člen
Uporabnik, ki ne poravna nadomestila v roku in v skladu s tem pravilnikom oziroma ima druge odprte terjatve do Občine Benedikt, se mu vloga za uporabo zavrne, ne glede na določila tega pravilnika.
Končna določba
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 61007-1/2018-6 Datum: 27.6.2018
Občina Benedikt
Milan Gumzar, župan
587. Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem
Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/ (Uradni list RS, št. 11/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih /ZPSPP/ (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS - stari, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 - odl. US in 87/11 - ZMVN-A), Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 26. redni seji dne 21. junija 2018 sprejel
PRAVILNIK
O ODDAJI POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. člen
Ta pravilnik določa postopek in pogoje za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Benedikt (v nadaljevanju občina) v najem ter merila za določanje najemnin za poslovne prostore.
Pravilnik velja za vse upravljavce in uporabnike poslovnih prostorov občine, če ni z zakonom urejeno drugače.
Za objekte javnega pomena in ostale poslovne površine, ki so v lasti občine ter so dana v upravljanje drugi pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem občine podeljena v skladu z odlokom ali aktom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda, določa postopek, pogoje in način določitve oddaje in določitve najemnin, upravljavec takšnega stvarnega premoženja oziroma koncesijska pogodba ali drugi pravni akt.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
2.	člen
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota, in imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost.
Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem občinska uprava.
3.	člen
Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje tistih vrst dejavnosti, ki so v posameznem okolju dovoljene s prostorskimi izvedbenimi akti.
4.	člen
Register poslovnih prostorov občine in register sklenjenih najemnih pogodb za te poslovne prostore vodi občinska uprava. V register poslovnih prostorov občine se uvrščajo vsi poslovni prostori, ki so v lasti občine, in z njimi razpolaga občinska uprava.
5.	člen
Metode oddaje poslovnih prostorov v najem so:
1.	javna dražba,
2.	javno zbiranje ponudb in
3.	neposredna pogodba.
V	postopku oddaje poslovnih prostorov se izbere tista metoda, ki občini zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov, doseganje čim višje najemnine.
6.	člen
V	primeru izvedbe javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb imenuje župan komisijo, pristojno za oddajanje poslovnih prostorov občine v najem (v nadaljevanju komisija), ki vodi postopke oddajanje poslovnih prostorov v najem.
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb vodijo postopek izbire najugodnejšega ponudnika. Komisija je za svoje delo odgovorna županu in mu mora o svojem delu poročati.
7.	člen
Javna dražba se izvede kot javno oddajanje poslovnih
prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba
sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene
pogoje in ponudi najvišjo najemnino.
Izvedba javne dražbe se objavi v sredstvih obveščanja in
na spletni strani občine.
Objavijo se najmanj naslednji podatki:
•	naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe;
•	opis predmeta oddaje v najem;
•	izklicno mesečno višino najemnine in najnižji znesek njenega višanja;
•	način in rok plačila najemnine;
•	kraj in čas javne dražbe;
•	višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki praviloma ne sme biti manjša od treh izklicnih mesečnih najemnin;
•	številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
•	obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
•	informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;
•	navedbo, da lahko organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se ne povrnejo stroški dražiteljem razen varščine;
•	morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.
8.	člen
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45 dni.
9.	člen
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati člani komisije, ki vodijo javno dražbo, in z njimi povezane osebe.
Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
•	oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je s članom komisije, ki vodi javno dražbo v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
•	oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj;
•	druge osebe, s katerimi je, glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju, povezan član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije.
10.	člen
Izklicna mesečna najemnina poslovnega prostora oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče trikrat. Če noben od udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je bila izklicna trikrat. Ko je višina najemnine izklicna trikrat, komisija, ki vodi javno dražbo, ugotovi komu in za kakšno višino najemnine je bil predmet javne dražbe oddan in najemnika pozove k podpisu najemne pogodbe. Če izklicna višina mesečne najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
11.	člen
O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
•	kraju, kjer je javna dražba potekala, datumu in uri;
•	imenih članov komisije;
•	predmetu javne dražbe;
•	izklicni mesečni višini najemnine;
•	najnižjem znesku višanja;
•	imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;
•	ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in
•	najvišji izklicni mesečni višini najemnine in imenu najemnika ter ugotovitvah, da je bil najemnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna višina najemnine ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.
12.	člen
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi.
Če dražitelj ne podpiše pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, mu lahko pristojni organ podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, se njegova varščina zadrži.
13.	člen
Javno zbiranje ponudb je na nedoločen oziroma na določljiv krog oseb naslovljeno javno vabilo k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov, pod vnaprej določenimi pogoji.
Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani občine. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
•	naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb ter naziv in sedež upravljavca, če ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb;
•	opis predmeta oddaje v najem;
•	ocenjena mesečna višina najemnine;
•	navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini, ki praviloma ne sme biti manjša od treh ocenjenih mesečnih najemnin;
•	številko transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
•	obvestilo ponudnikom, da bo po končanem postopku javnega zbiranja ponudb varščina vrnjena tistim, ki na javnem zbiranju ponudb ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
•	pogoje, po katerih bodo zainteresirani najemniki pridobivali podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem za namen oblikovanja ponudbe in si ogledajo predmet oddaje;
•	obliko in pogoje, pod katerimi mora najemnik predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja;
•	morebitne omejitve v zvezi s postopkom oddaje;
•	način in rok plačila najemnine;
•	rok za oddajo ponudbe, ki ne sme biti krajši od 15 dni od javne objave zbiranja ponudb;
•	kraj in čas javnega odpiranja ponudb;
•	rok vezanosti ponudnikov na dano ponudbo;
•	navedbo, da lahko organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, ali komisija, s soglasjem predstojnika, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se ponudnikom ne povrnejo stroški razen varščine;
•	navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah;
•	kontaktne osebe najemodajalca in
•	morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.
14.	člen
Ponudbe z zahtevanimi listinami in dokazili se pošljejo po pošti ali oddajo v vložišču na naslovu, ki je naveden v objavi javne ponudbe v posebej zaprti kuverti. Odpiranje ponudb je javno. Pred obravnavo prispelih ponudb komisija preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne. Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) in pravočasne, pri kateri ni plačana varščina, komisija, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti ponudnika. Komisija pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva za dopolnitev.
Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb lahko komisija:
•	pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
•	opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
•	opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno višino najemnine določi višino najemnine, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno. Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena višina najemnine poslovnega prostora ali v postopkih iz tretjega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj višina najemnine, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno.
15.	člen
Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik. Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
•	kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb;
•	imenih članov komisije;
•	predmetu javnega zbiranja ponudb;
•	imena prisotnih ponudnikov;
•	imena ponudnikov in ponujenih višinah najemnine;
•	ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb;
•	ugotovitvah o tem, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 13. člena tega pravilnika;
•	morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika;
•	najvišji ponujeni višini najemnine in imenu najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da se najugodnejši ponudnik pozove k sklenitvi najemne pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena višina najemnine oziroma ob izvedbi postopkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena višina najemnine, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
O neuspelem javnem zbiranju ponudb najemodajalec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika.
16.	člen
Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika.
Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, mu lahko pristojni organ podaljša rok za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše najemne pogodbe niti v podaljšanem roku, se zadrži njegova varščina in se ponudi sklenitev pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, v kolikor v tem času ne preteče rok vezanosti ponudnika na dano ponudbo.
17.	člen
Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Najemniku se iz plačane varščine v višini treh mesečnih najemnin zadrži kavcija za primer neporavnanih stroškov vzdrževalnih del pri odpravi posledic poškodovanja poslovnega prostora iz razlogov s strani najemnika ali s strani najemnika neporavnana najemnina in stroški, ki so nastali pri obratovanju objekta, preostala plačana varščina pa se poračuna z najemno obveznostjo.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
V kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka in se varščina ne vrne.
18.	člen
Poslovni prostor se lahko odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, če je podan eden izmed naslednjih pogojev:
•	pri oddaji poslovnega prostora v najem, če je solastniški delež občine 50 % ali manj;
•	če je predviden letni prihodek od oddaje poslovnega prostora v najem nižji od 5.000,00 EUR;
•	če oddaja poslovnega prostora v najem po eni izmed metod iz prve in druge točke 5. člena ni uspela, in sicer najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko se je izkazalo, da je metoda neuspešna, pri čemer pogodbena vrednost ne sme biti več kot 30 % nižja od izklicne vrednosti ali izhodiščne vrednosti;
•	če se poslovni prostor odda v najem osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem;
•	če se poslovni prostor odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
•	če se poslovni prostor odda v najem za obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
19.	člen
Poslovni prostori se oddajajo v najem za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja, z odpovednim rokom 30 dni.
20.	člen
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne
pogodbe v pisni obliki.
Najemna pogodba mora vsebovati:
•	podatke o lokaciji in strukturi poslovnega prostora;
•	dejavnost, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru;
•	določila o uporabi skupnih naprav in prostorov v zgradbi;
•	določila o trajanju najemnega razmerja;
•	določila o višini najemnine in o stroških vzdrževanja skupnih delov in naprav zgradbe, o obratovalnih stroških in drugih stroških, ki bremenijo najemnika po določbah tega pravilnika;
•	obveznosti in vzdrževanje poslovnega prostora;
•	določila o odpovedi in odpovednih rokih;
•	druga določila, ki so pomembna za vsakokratno sklepanje najemnega razmerja.
21.	člen
Najemnik ne sme oddajati poslovnega prostora v podnajem brez predhodnega pisnega soglasja najemodajalca. Soglasje ne morejo pridobiti tisti najemniki, ki uporabljajo poslovni prostor po znižani vrednosti najemnine ali brezplačno uporabljajo poslovni prostor.
22.	člen
Najemno razmerje preneha:
•	s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,
•	z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni pogodbi,
•	s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena.
23.	člen
Pristojni občinski organ lahko predlaga razdrtje najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najemnega razmerja in o odpovednem roku, v naslednjih primerih:
•	če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez soglasja najemodajalca,
•	če najemnik uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,
•	če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega soglasja najemodajalca,
•	če najemnik na zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške,
•	če najemnik v dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil dodeljen poslovni prostor,
•	če najemnik uporablja prostore za namene, ki niso opredeljeni v najemni pogodbi, oziroma ne pridobi soglasje najemodajalca za spremembo dejavnosti v poslovnih prostorih, ki so predmet najemne pogodbe,
•	če najemnik za več kot en mesec brez opravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost,
•	če najemnik izgubi status, na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,
•	če najemnik najmanj dva meseca ne plača najemnine in/ali obratovalnih stroškov ter če jih ne poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,
•	če najemnik na kakršenkoli način ovira prenovo poslovnega prostora in zgradbe, v kateri se nahaja poslovni prostor,
•	v drugih primerih, ki so določeni v zakonskih predpisih ali dogovorjeni z najemno pogodbo.
24.	člen
Višino najemnine za najem poslovnih prostorov za 1 m2, v lasti Občine Benedikt, za posamezno proračunsko leto sprejme Občinski svet Občine Benedikt.
25.	člen
Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v EUR/m2 in se letno valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji.
26.	člen
Najemnik poslovnega prostora plačuje najemnino mesečno, in sicer v osmih dneh po izstavitvi računa za pretekli mesec, razen v primerih, drugačne opredelitve v najemni pogodbi. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške zavarovanj, v kolikor niso vsebovani v najemnini in druge stroške, ki so določeni v najemni pogodbi.
27.	člen
Za društva, klube in zveze, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo in imajo sedež v Občini Benedikt ter opravljajo dejavnost za občane Občine Benedikt, se
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
najemnina ne obračuna, obračunajo se le obratovalni stroški.
Najemniki poslovnih prostorov, ki ne plačujejo najemnine, niso upravičeni do pridobivanja dodatnih sredstev za namen pokrivanja stroškov najemnine iz proračuna Občine Benedikt.
Politične stranke plačujejo najemnino in obratovalne stroške.
Kadar se nepremičnina lahko odda v najem z neposredno pogodbo ima v primeru, ko je za isti poslovni prostor zainteresiranih več najemnikov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev znižanja najemnine po prvem odstavku tega člena prednost tisti:
•	ki ima večje število članov in
•	ki je pripravljen souporabljati skupaj z drugimi najemniki.
28.	člen
Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:
•	osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali
•	nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni.
Poslovni prostor iz prvega odstavka tega člena se lahko s soglasjem Občinskega sveta Občine Benedikt odda do preklica v brezplačno uporabo, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik.
29.	člen
Namera o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se objavi na spletni strani Občine Benedikt najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe.
30.	člen
V	pogodbi o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo, razen če zakon ne določa drugače.
31.	člen
Najemniku poslovnega prostora se lahko odda v najem urejen, delno urejen ali neurejen poslovni prostor. Stanje poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi zapisnika o primopredaji poslovnega prostora.
32.	člen
Višina najemnine, določena v sklepu o določitvi cene najemnine za najem poslovnih prostorov, se uporablja za poslovne prostore, ki ne zahtevajo dodatnih tehničnih posegov in opreme. V kolikor najemnik glede na dejavnost potrebuje dodatna vlaganja in zaščito (kot npr. trezor, zaklonišča, elektronske naprave in podobno), je dolžan po pridobitvi pisnega soglasja najemodajalca, dodatna vlaganja izvesti sam.
V	primerih, kadar najemnik v soglasju z lastnikom z lastnimi sredstvi v celoti ali deloma obnovi poslovni prostor, je potrebno pred pričetkom obnovitvenih del skleniti z njim pisni dogovor o vlaganju sredstev, s katerim se določi rok za obnovo poslovnega prostora, potrebna višina finančnih sredstev in način obračuna vloženih sredstev. Vrednost poslovnega prostora pred pričetkom del in po dokončanju del oceni sodni cenilec. Stroški cenitve bremenijo najemnika. Vložena sredstva se lahko poračunajo z najemnino.
Predmet obračuna vloženih sredstev je lahko samo vložek najemnika, opredeljen v dogovoru iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da dodatna vlaganja za lastnika niso aktualna, je najemnik dolžan vzpostaviti poslovni prostor v prvotno stanje.
33.	člen
Med trajanjem najemnega razmerja najemnik ne sme brez soglasja najemodajalca:
•	spremeniti, zožiti ali razširiti predmet poslovanja v poslovnem prostoru;
•	izvršiti drugih statusnih sprememb, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru;
•	izvajati preureditvena dela v poslovnem prostoru. Soglasje k spremembam med trajanjem najemnega razmerja iz prejšnjega odstavka daje pristojni organ. Najemnik ni upravičen do povračila vlaganj, ki niso opravljena v skladu s tem pravilnikom in mora po prenehanju najemnega razmerja poslovni prostor izročiti najemodajalcu v stanju, kot je bil ob prevzemu, sicer lahko to stanje na stroške najemnika vzpostavi najemodajalec.
34.	člen
Obstoječa najemna razmerja je potrebno v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika uskladiti s predpisi o stvarnem premoženju in določilih tega pravilnika in skleniti nove najemne pogodbe.
35.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 35282-1/2018-6 Datum: 27.6.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
588. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Benedikt
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012 in 76/2017), 36. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2017) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 26. redni seji dne 20. 6. 2018 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI BENEDIKT
I.
Občinski svet Občine Benedikt potrjuje Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
vode v občini Benedikt, izvajalca AGJ, arhitekturno projektiranje in ravnanje z odplakami, d. o. o., Pot na Kamenšak 17, 2230 Lenart, ki je priloga in sestavni del tega sklepa.
II.
(cena storitev odvajanja komunalne odpadne vode)
Cena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev in okoljske dajatve (višina določena z državno Uredbo). Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode je 0,064 EUR na m3 odvedene vode (brez DDV). Omrežnina za odvajanje komunalnih odpadnih voda:
	Enota mere Premer vodomera v DN	Cena v EUR na priključek na mesec (brez DDV):
Omrežnina za odvajanje odpadnih voda	DN < 20	6,520
	20 <DN<40	19,560
	40 <DN<50	65,200
	50 <DN<65	97,800
	65 <DN<80	195,600
	80 <DN<100	326,000
	100 <DN<150	652,000
	DN < 150	1.304,000
III.
(cena čiščenja komunalne odpadne vode)
Cena je sestavljena iz omrežnine in cene opravljanja storitev. Cena storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode je 0,290 EUR na m3 odvedene vode (brez DDV).
Omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih voda je:
	Enota mere Premer vodomera v DN	Cena v EUR na priključek na mesec (brez DDV)
Omrežnina za čiščenje odpadnih voda	DN < 20	2,360
	20 <DN<40	7,080
	40 <DN<50	23,600
	50 <DN<65	35,400
	65 <DN<80	70,800
	80 <DN<100	118,000
	100 <DN<150	236,000
	DN < 150	472,000
IV.
(cena storitev, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami)
Cene storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami so naslednje:
Storitev	Cena (brez DDV)
Odvoz grezničnih gošče na m3 dobavljene vode	0,302 EUR/m3
Odvoz mulja iz male ČN na m3 dobavljene vode	0,230 EUR/m3
Pregled MKČN do 50PE	20,00 EUR
V.
Občinski svet Občine Benedikt soglaša s cenami storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter soglaša s cenami storitve obratovanja male komunalne čistilne naprave do 50PE in cenami storitve črpanja greznic.
VI.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Cene, določene s tem sklepom se uporabljajo od 1. 7. 2018.
Številka: 35405-3/2018-3 Datum: 20.6.2018
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
PRILOGA:
• Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Benedikt
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
589. Sklep o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in žerjav za šolsko leto 2018/2019
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 -ZUPJS), 4. in 9. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 12/2017, 59/2017 ) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 22. redni seji, dne 30.5.2018 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU ČRNA NA KOROŠKEM IN ŽERJAV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019
I. člen
Cene programov, ki jih izvaja Vrtec Črna na Koroškem in Žerjav za obdobje znašajo mesečno na otroka:
• I. starostno obdobje -	493,56 EUR
celodnevni program	
• II. starostno obdobje -	386,33 EUR
celodnevni program	
II člen
Mesečni stroški živil, upoštevani v ceni so 24,17 €. V tem znesku znaša dnevna vrednost prehrane za otroke 1,17 €, za malico 0,57 € in 0,60 € za kosilo.
III. člen
Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Če starši obvestijo računo-vodstvo šole o otrokovi odsotnosti do pol devete ure zjutraj, se staršem zniža cena programa za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem (glede na plačilo staršev v odstotku od cene programa), če pa starši otrokove odsotnosti ne sporočijo, se jim za ne odjavljene in ne prevzete obroke zaračuna poln znesek
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
živil ( 1,17 € na dan), občini pa se za dneve otrokove odsotnosti strošek živil odšteje.
Ta določila se upoštevajo za starše otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa.
IV.	člen
Stroški programa za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni oddelek vrtca, so sestavljeni iz cene programa, v katerega je vključen otrok, in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz odločbe o usmeritvi (dodatna strokovna pomoč in stroški zaradi oblikovanja oddelka z manjšim številom otrok). Vse te dodatne stroške krije Občina Črna na Koroškem.
Vrtec mora v roku enega meseca po vključitvi (ali pridobitvi odločbe) otroka s posebnimi potrebami v redni program vrtca, o vrsti in obsegu dodatnih stroškov za tega otroka obvestiti organ Občine Črna na Koroškem, pristojen za predšolsko vzgojo.
V.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavljajo rezervacijo zaradi odsotnosti otroka enkrat letno v koledarskem letu. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj za en mesec oz. 30 dni.
Starši uveljavljajo rezervacijo s pisno vlogo, ki jo predložijo v vrtec, najpozneje osem dni pred načrtovano odsotnostjo.
Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za najstarejšega otroka.
Za uveljavljanje rezervacije za otroka, morajo imeti starši otrok poravnane finančne obveznosti do Vrtca Črna na Koroškem in Žerjav.
Za rezervacijo starši plačajo 25 % od njihovega, z
odločbo določenega dohodkovnega razreda.
Plačila rezervacije so oproščeni starši, katerih otroci
obiskujejo vrtec zadnje leto pred vstopom v šolo in v
poletnih mesecih ne potrebujejo varstva.
To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z
otrokom stalno prebivališče v Občini Črna na Koroškem
in otroci obiskujejo vrtec v Črni in Žerjavu.
Vrtec izda sklep o rezervaciji, zoper katerega je možna
pritožba na županjo občine.
VI.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Črna na Koroškem po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa, lahko uveljavljajo tudi rezervacijo znižanje plačila zaradi zdravstvenih razlogov.
Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno najmanj dvomesečno odsotnost otroka zaradi bolezni ali poškodbe na podlagi ustreznih zdravniških potrdil. Starši so dolžni najkasneje v 3 dneh po zadnjem dnevu odsotnosti otroka vrtcu dostaviti zdravniško potrdilo. Za čas odsotnosti plačajo starši 25 % mesečnega prispevka za program, v katerega je vključen. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavijo začasno odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov le za najstarejšega otroka. Starši, ki uveljavljajo navedeno znižanje plačila, niso upravičeni še do zmanjšanja plačila stroškov hrane za dneve odsotnosti.
Vrtec izda o znižanem plačilu sklep, zoper katerega je možna pritožba na županjo občine.
VII.	člen
Za zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem, zaračuna 7,00 € za vsako začetno uro. Vrtec to uporabi le v primeru večkratnega neodgovornega odnosa staršev in neupoštevanja obratovalnega časa vrtca.
VIII.	člen
Staršem se za dan izredne prijave otroka v vrtec ob posebnih priložnostih, v primeru, da starši otroka brez utemeljenega razloga (zdravniško potrdilo) ne pripeljejo v vrtec, zaračunava polna cena oskrbnine za ta dan.
IX.	člen
Starši vpišejo otroka v vrtec praviloma za obdobje šolske-ga leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta. Pravice in obveznosti staršev in vrtca ureja Pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki jo sklenejo starši in vrtec ob vključitvi otroka v vrtec. Starši lahko kadarkoli prekinejo to pogodbo in otroka izpišejo iz vrtca. Izpis otroka iz vrtca starši sporočijo 30 dni pred nameravanim izpisom.
IX.	člen
Občina Črna na Koroškem bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi dodatnih znižanj in rezervacij po tem sklepu.
X.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.9.2018 dalje, preneha pa veljati Sklep o določitvi programov v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav od 18.10.2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 50/2017).
Številka: 602-0001/2018 Datum: 26. 6. 2018
Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja
OBČINA DESTRNIK
590. Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet na 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2017
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2017.
2. člen
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Destrnik za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
Priloga:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		v evrih
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto		
	I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74+78)	2.220.557
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		1.890.570
70 DAVČNI PRIHODKI		1.714.502
700 Davki na dohodek in dobiček		1.551.667
703 Davki na premoženje		119.603
704 Domači davki na blago in storitev		44.273
706 Drugi davki		-1.041
71 NEDAVČNI PRIHODKI		176.068
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja		36.036
711 Takse in pristojbine		4.003
712 Globe in druge denarne kazni		2.637
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev		0
714 Drugi nedavčni prihodki		133.391
72	KAPITALSKI PRIHODKI	154.935
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev		93.055
721 Prihodki od prodaje zalog		0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev		61.880
73 PREJETE DONACIJE		0
730 Prejete donacije iz domačih virov		0
731 Prejete donacije iz tujine		0
74 TRANSFERNI PRIHODKI		175.052
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij		175.052
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev		
	proračuna Evropske unije	0
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE		0
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij		0
		
	II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	2.259.043
		
40 TEKOČI ODHKODKI		821.881
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim		232.709
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost		33.942
402 Izdatki za blago in storitev		511.999
403 Plačilo domačih obresti		43.231
409 Rezerve		0
41 TEKOČI TRANSFERI		804.274
410 Subvencije		15.316
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom		448.125
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam		52.325
413 Drugi tekoči domači transferi		288.508
3. člen
Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-22/23 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
414 Tekoči transferi v tujino		0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI		632.888
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev		632.888
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI		0
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim		0
Osebam, ki niso proračunski uporabniki		
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	0
		
	III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)	
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		- 38.486
		
B. RAČUN FINANČNIH TERTJATEV IN NALOŽB		
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto		
	IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN	
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)		0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		0
	750 Prejeta vračila danih posojil	0
	751 Prodaja kapitalskih deležev	0
	752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
		
	V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	
DELEŽEV (440+441+442+443)		0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		0
	440 Dana posojila	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije		
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih		
Osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti		
		
	VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE	
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)		0
		
		
C. RAČUN FINANCIRANJA		
Skupina/Podskupina/Konto/Podkonto		
	VII. ZADOLŽEVANJE (500)	76.483
50 ZADOLŽEVANJE		76.483
500 Domače zadolževanje		76.483
		
	VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	110.487
55 ODPLAČILO DOLGA		110.487
550 Odplačilo domačega dolga		110.487
		
	IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH	
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)		- 72.490
		
	X. NETO ZADOLŽEVANJE	- 34.004
(VII	-VIII.)	
		
	XI. NETO FINANCIRANJE	38.486
(VI.+VII.-VIII.-IX.)		
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016		
9009 Splošni sklad za drugo		89.033
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
591. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda zdravstveni dom Ptuj
Na podlagi 3. člena ter v zvezi z 9. alinejo l.odstavka 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl.US, 36/00) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10-uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
1.	člen
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj št. 015-04-1 /99 se spremeni tako, da se v 2. odstavku 6. člena za alinejami enota splošnih ambulant z okolico, enota fizioterapije in Zdravstveno vzgojni center doda nova alineja, ki se glasi: »enota Antikoagulantna ambulanta.«
2.	člen
V	členu 6 pri Službi preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih se briše enota obratna ambulanta Kidričevo.
3.	člen
V	členu 6 pri Dispanzerju za mentalno zdravje se doda nova enota, ki se glasi:
»enota Ambulanta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti.«
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu RS.
Številka: 900-8/2018-24R-16/17 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
592. Odlok o turistični taksi v Občini Destrnik
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10-uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI DESTRNIK I. Splošne določbe
1. člen
(1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Destrnik (v nadaljevanju : odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	postopke pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2) Odlok velja na območju občine Destrnik.
2.	člen
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava.
II.	Zavezanci za plačilo ter višina turistične in promocijske takse
3.	člen
(1)	Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
(2)	Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 0,58 EUR. Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Na podlagi tega znaša promocijska taksa 0,15 EUR, skupna višina obeh taks znaša 0,73 EUR na osebo na dan.
(3)	V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le- ta znaša 0,29 EUR za prenočitev na osebo na dan, na podlagi katere znaša promocijska taksa 0,07 EUR na osebo na dan.
III.	Način plačevanja turistične takse in prisilna izterjava
4.	člen
(1)	Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste za prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma javne turistične agencije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije.
(2)	Turistično in promocijsko takso zavezanci nakažejo na posebe n račun občine in na predpisan način, ki je objavljen na spletni strani Občine Destrnik, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
(3)	Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni finančni organ.
IV.	Vodenje evidence turistične in promocijske takse
5.	člen
(1)	Osebe iz prvega odstavka 4. člena tega odloka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta;
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
(5)	Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno.
V.	Nadzor in kazenske določbe
6.	člen
(1)	Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen občinski inšpekcijski organ.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
7.	člen
(1)	Z globo 2.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno s tem odlokom
(2)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 120 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki sprejema osebe na prenočevanje.
VI.	Prehodne in končne določbe
8.	člen
Do dne 31.12.2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje v višini, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2016) in dalje pa se za višino turistične takse uporabljajo določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2016).
10.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-18/19 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
593. Sklep o potrditvi ocene izvajanja občinskega programa varnosti Občine Destrnik v letu 2017
Na podlagi 15. člena Statuta občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 10/10, UPB-1, 14/14 in 9/15) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17 ZORed) je Občinski svet Občine Destrnik na 24. redni seji dne 18. 6. 2018 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE DESTRNIK V LETU 2017
1.
Občinski svet Občine Destrnik ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Destrnik za leto 2017.
2.
Ta sklep začne veljati takoj po obravnavi na seji Občinskega sveta Občine Destrnik in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-7/7 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
594. Sklep o določitvi cene storitve odvajanja, cene storitve čiščenja in o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Destrnik za leto 2018
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba, Ur.l. RS št. 87/12 in 109/12) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 in 11/2010 ) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 24. redni seji, dne 18. 6. 2018, sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CENE STORITVE ODVAJANJA, CENE
STORITVE ČIŠČENJA IN O VIŠINI STROŠKOV OMREŽNINE IZVAJANJA OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2018
1.	člen
Občinski svet Občine Destrnik na predlog občinske uprave in v skladu z drugim in petim odstavkom 5. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.list.št.87/2012) potrjuje sprejem Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo infrastrukturnih objektov in naprav za leto 2018 ter Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo infrastrukturnih objektov in naprav za leto 2018.
2.	člen
Občinski svet Občine Destrnik potrjuje predlagano predračunsko stroškovno ceno izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v višini 0,3000 €/m3 ter subvencijo na predlagano ceno za leto 2018 v višini 15,54% v skladu z Uredbo za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunana cena storitve za leto 2018 znaša 0,2534 €/m3.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
3.	člen
Občinski svet Občine Destrnik potrjuje predlagano predračunsko stroškovno ceno izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v višini 0,5443 €/m3 ter subvencijo na predlagano ceno za leto 2018 v višini 37,4% v skladu z Uredbo za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunana cena storitve za leto 2018 znaša 0,3406 €/m3.
4.	člen
Občinski svet Občine Destrnik sprejme mesečne tarife za obračun omrežnine za uporabo javne infrastrukture v
letu 2018, ki se uporablja za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode kot so navedene v predzadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju in so bile določene skladno z Uredbo na podlagi vrednosti javne gospodarske infrastrukture v lasti občine Destrnik ter subvencijo na določene mesečne tarife za obračun omrežnine v višini 37,5% za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunane mesečne tarife za obračun omrežnine uporabnikom znašajo toliko kot navedeno v zadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju.
Omrežnina za uporabo kanalizacijskega omrežja			
Dimenzija priključka	Faktor omrežnine	Omrežnina € (brez DDV)	Omrežnina s subvencijo v € (brez DDV)
DN < 20	1,00	5,4911	3,4319
20 < DN < 40	3,00	16,4733	10,2958
40 < DN < 50	10,00	54,9110	34,3194
50 < DN < 65	15,00	82,3665	51,4790
65 < DN < 80	30,00	164,7329	102,9581
80 < DN < 100	50,00	274,5549	171,5968
100 < DN < 150	100,00	549,1098	343,1936
DN < 150	200,00	1.098,2196	686,3872
Omrežnina za uporabo omrežja čistilnih naprav			
Dimenzija priključka	Faktor omrežnine	Omrežnina € (brez DDV)	Omrežnina s subvencijo v € (brez DDV)
DN < 20	1,00	0,7001	0,4376
20 < DN < 40	3,00	2,1004	1,3127
40 < DN < 50	10,00	7,0013	4,3758
50 < DN < 65	15,00	10,5020	6,5637
65 < DN < 80	30,00	21,0040	13,1275
80 < DN < 100	50,00	35,0066	21,8791
100 < DN < 150	100,00	70,0132	43,7582
DN < 150	200,00	140,0264	87,5165
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 7. 2018, dalje.
Številka: 900-8/2018-24R-9/9 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
Šalamuna, Biš 61, 2254 Trnovska vas za odgovornega urednika javnega glasila Občan, za dobo štirih let.
2. člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-19/20 Datum: 18. 6. 2018
595. Sklep o imenovanju odgovornega urednika javnega glasila Občan
Na podlagi 14. člen Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/10 in 3/15, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik, na 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČAN
1. člen
Občinski svet Občine Destrnik imenuje Zmagoslava
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
596. Sklep o imenovanju uredniškega odbora javnega glasila Občan
Na podlagi 11. člen Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/10 in 3/15, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik, na 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU UREDNIŠKEGA ODBORA JAVNEGA GLASILA OBČAN
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
1.	člen
Občinski svet Občine Destrnik imenuje uredniški odbor javnega glasila Občan v sestavi:
•	Nina Zorman, Biš 61, 2254 Trnovska vas,
•	Tadej Urbanija, Vintarovci 60, 2253 Destrnik,
•	Tanja Hauptman, Vintarovci 37, 2253 Destrnik,
•	Tjaša Oman, Levanjci 23, 2253 Destrnik Uredniški odbor se imenuje za dobo štirih let.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-20/21 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
597. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Destrnik
Na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik, na 24. redni seji, dne 18. 6. 2018 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE DESTRNIK
1.	člen
V občinsko volilno komisijo Občine Destrnik se imenujejo:
1.	Tatjana Vogrinec Burgar, Levanjci 10/a, 2253 Destrnik - za predsednico,
Dušanka Mohorič Vajngerl, Gomilci 14a, 2253 Destrnik - za namestnico predsednice,
2.	Marjana Bombek, Janežovski Vrh 27, 2253 Destrnik - za članico,
Larisa Mahorič, Gomila 1, 2253 Destrnik - za namestnico članice,
3.	Ivan Zorec, Svetinci 17, 2253 Destrnik - za člana, Aleksander Koser, Janežovski Vrh 22, 2253 Destrnik -
za namestnika člana,
4.	Ivan Pšajd, Vintarovci 35, 2253 Destrnik - za člana,
Mitja Mešl, Placar 39/a, 2250 Ptuj - za namestnika člana.
2.	člen
Volilna komisija se imenuje za mandatno dobo štirih let.
3.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-21/22 Datum: 18.6.2018
598. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Destrnik za volilno leto 2018
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZpolS-D, 11/11 , 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15, 6/18 - Odl. US) in 15. člena Statuta Občina Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15 ) je Občinski svet Občine Destrnik na 24. redni seji dne 18. 6. 2018 sprejel
SKLEP
O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE
KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI DESTRNIK ZA VOLILNO LETO 2018
1 . člen
S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Destrnik za volilno leto 2018.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči zneskov, ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 eurov za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročilo občinskemu svetu in računskemu sodišču.
4.	člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov v višini 0,12 eura le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču.
5.	člen
Organizator volilne kampanje za volitve v občinski svet in za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Destrnik 30. dan po predložitvi poročila občinskega sveta in računskega sodišča.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-8/2018-24R-23/24 Datum: 18.6.2018
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
OBČINA DIVAČA
599. Odlok o rebalansu proračuna Občine Divača za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 - UPB2 in spremembe), 40. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14 in spremembe) je Občinski svet Občine Divača na 24. redni seji, dne 19.6.2018, sprejel
ODLOK
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE DIVAČA ZA LETO 2018
1 . člen
V	Odloku o proračun Občine Divača za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) se spremeni 2. člen, tako da se glasi:
V	splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov v naslednjih zneskih:
KONTO|		OPIS	Znesek v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	7.300.870
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	4.671.402
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	3.084.686
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	2.618.071
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	384.420
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	82.195
706		DRUGI DAVKI	0
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	1.586.716
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	971.428
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	3.000
712		GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	16.050
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	5.110
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	591.128
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	1.050.000
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	250.000
721		PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG	0
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV	800.000
73		PREJETE DONACIJE (730+731)	0
730		PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0
731		PREJETE DONACIJE IZ TUJINE	0
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	1.579.468
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	330.534
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	1.248.935
78		PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787)	0
786		OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE	0
787		PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ	0
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43)	7.579.477
40		TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	1.605.508
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	295.649
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	46.889
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	1.209.411
403		PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	24.000
409		REZERVE	29.559
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.859.370
410		SUBVENCIJE	135.832
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	899.672
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	224.312
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	599.554
414		TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	0
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	3.913.985
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	3.913.985
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)	200.614
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM	39.000
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	161.614
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-278.607
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
		(750+751+752)	
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
752		KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE	0
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0
440		DANA POSOJILA	0
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	0
C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	488.881
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	488.881
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	291.066
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	291.066
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.)	-80.792
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	197.815
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	278.607
		STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA	80.792
Zmanjšanje sredstev na računu se pokriva iz splošnega sklada.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunske postavke -konta in načrt razvojnih programov za obdobje 2018 -2021, sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Divača.
2.	člen
V 19. členu se spremeni besedilo tretjega odstavka in se glasi:
»Občina se v letu 2018 lahko zadolži za potrebe upravljana z občinskim dolgom do višine 878.334,00 EUR.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2018-03 Datum: 19.6.2018
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
600. Odlok o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/2004, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/2003, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, s spremembami), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/2017), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Divača (Uradni list RS, št. 64/2008), 8. in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, s spremembami) oziroma predpisov, ki bodo navedene
predpise nadomestili, je Občinski svet Občine Divača na svoji 24. redni seji dne 19.06.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DIVAČA
1.	člen
V Odloku o ravnanju z odpadki v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) se sedmi odstavek 23. člena (biološki odpadki) spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec zbiranja zagotovi skladno s Tehničnim pravilnikom na zbirnem centu Divača prevzem določene količine zelenega vrtnega odpada brez doplačila.«
2.	člen
Spremeni se tudi tretji odstavek 24. člena (kosovni odpadki), ki se po novem glasi:
»Izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno zagotovi prevzem s Tehničnim pravilnikom določene količine kosovnih odpadkov pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila.«
3.	člen
Spremeni se šesta točka 49. člena (kazenske določbe), ki se po novem glasi:
»ne organizira najmanj enkrat letno zbiranja kosovnih odpadkov po naročilu (tretji odstavek 24. člena).
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi.
Številka: 032-0008-2018-04 Datum: 21.6.2018
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
601. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača
Na podlagi 12. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) in 8. in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, 24/2014, 9/2015 in 55/2017) je Občinski svet Občine Divača na 24. redni seji dne 19.06.2018 sprejel
TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DIVAČA
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina dokumenta)
(1)	Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača (v nadaljnjem besedilu: Tehnični pravilnik) je sestavni del Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017; v nadaljnjem besedilu: Odlok) in določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki.
(2)	Tehnični pravilnik skladno z določbo 12. člena Odloka obsega:
•	opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
•	tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
•	tipizacijo predpisanih posod (zabojnikov) za odpadke,
•	minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,
•	pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,
•	podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
•	podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,
•	podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,
•	pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,
•	normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbene in ostale uporabnike javne službe,
•	druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
2.	člen (pomen izrazov)
(1)	V pravilniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(2)	Posamezni izrazi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
•	izvajalec: je izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;
•	občina: je Občina Divača;
•	povzročitelj ali uporabnik: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
•	zbirni center: prostor urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev iz območja Občine, izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke (Zbirni center Divača).
•	Center za ravnanje s komunalnimi odpadki: je objekt gospodarske javne infrastrukture, ki je urejen in opremljen za prevzem, skladiščenje in obdelavo komunalnih odpadkov ter ločenih frakcij in predajanje odpadkov v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (Center za ravnanje z odpadki Sežana ) v nadaljevanju CERO Sežana.
•	Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok): je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer uporabniki javne službe te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na zbiralnicah ločenih frakcij so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.
•	Premična zbiralnica: je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.
•	Zbirno mesto komunalnih odpadkov: je ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli oziroma funkcionalnem zemljišču, v posesti povzročitelja, na katerem povzročitelj redno odlaga odpadke v tipizirane zabojnike za odpadke in je lahko na javnih površinah le izjemoma, ob pridobitvi posebnega dovoljenja občinske uprave, ko gre za skupne zabojnike več gospodinjstev (večstanovanjske stavbe).
•	Prevzemno mesto komunalnih odpadkov: je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno odvaža odpadke.
•	Skupno prevzemno mesto: ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno odvaža odpadke večih uporabnikov skupaj (večstanovanjske stavbe).
(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tem Tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je to določeno v Odloku in ostalih predpisih s področja ravnanja z odpadki.
II. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki
3.	člen
(tehnologija ravnanja z odpadki)
(1)	V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov oziroma tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov, značilnosti naselij in predpisov, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov, ter glede na klasifikacijo odpadka.
(2)	Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.
2.	Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov
4.	člen
(lokacije ločenega zbiranja odpadkov)
Izvajalec zagotavlja prevzemanje ločeno zbranih odpadkov na naslednjih lokacijah:
•	na prevzemnih mestih pri povzročiteljih (individualno »od vrat do vrat«),
•	na skupnih prevzemnih mestih (večstanovanjske stavbe),
•	v zbiralnicah ločenih frakcij (eko otoki),
•	v premični zbiralnici nevarnih frakcij,
•	v zbirnem centru (Zbirni center Divača).
•	na Centru za ravnanje z odpadki (CERO Sežana).
5.	člen
(način in obseg ločenega zbiranja odpadkov)
Zbiranje (prevzem) in prevoz komunalnih odpadkov obsega:
•	ločeno zbiranje odpadne embalaže in papirja (plastične, kovinske in sestavljene, kartonske embalaže, steklene embalaže) v zbiralnicah ločenih frakcij,
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	ločeno zbiranje ostanka odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij (samo večstanovanjski objekti),
•	ločeno zbiranje ostanka odpadkov na prevzemnem mestu uporabnika,
•	ločeno zbiranje zelenega vrtnega odpada v zbirnem centru Divača in CERO Sežana,
•	ločeno zbiranje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika in v zbirnem centru Divača ter CERO Sežana,
•	ločeno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v premični zbiralnici, v zbirnem centru Divača in CERO Sežana,
•	ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in ostanka komunalnih odpadkov na vseh pokopališčih v občini,
•	zbiranje oziroma prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij odpadkov v zbirnem centru Divača in CERO Sežana).
6.	člen
(tehnologija ločenega zbiranja odpadkov)
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se v odvisnosti od tipa zabojnikov in načina prevzema odpadkov, opravlja z različnimi tipi vozil:
•	s specialnim komunalnim vozilom - smetarskim vozilom za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 l do 1.100 l,
•	s specialnim tovornim vozilom za prevoz več-kubičnih zabojnikov,
•	s tovornim vozilom - kombijem.
3. Tipizacija predpisanih posod (zabojnikov) za odpadke
7.	člen
(tipizacija zabojnikov za odpadke)
(1)	Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane zabojnike, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke.
(2)	Na območju občine se za posamezne vrste odpadkov uporabljajo naslednje velikosti in oblike zabojnikov:
•	za zbiranje papirja: zabojnik volumna 120l, 240 l, 1.100 l,
•	za zbiranje plastične embalaže: zabojnik volumna 120 l, 240 l, 1.100 l,
•	za zbiranje pločevink: zabojnik volumna: 120 l, 240 l, 1100 l,
•	za zbiranje plastenk: zabojnik volumna: 240 l, 1100 l,
•	za zbiranje steklene embalaže: zabojnik volumna: 120 l, 240 l,
•	za zbiranje bio odpadkov: zabojnik volumna 120 l, 240 l,
•	za zbiranje ostanka komunalnih odpadkov: zabojnik volumna 120 l, 240 l, 660 l, 1.100 l,
•	za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč: zabojnik volumna 240 l, 1100 l.
(3)	Izvajalec, za potrebe gospodinjstev za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij nabavi občina.
(4)	Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost so dolžni z izvajalcem skleniti pogodbo, s katero določijo vrsto in velikost zabojnikov.
8.	člen
(označevanje predpisanih zabojnikov)
(1)	Zabojniki so praviloma zelene barve, opremljeni z nalepkami na katerih je napisano ime frakcije odpadka, ki se zbira v zabojniku, kaj spada v zabojnik in kaj v zabojnik ne sodi. Običajno so nalepke na sprednji strani zabojnika, lahko pa tudi na pokrovu zabojnika.
(2)	Na pokrovu zabojnika so lahko nalepljene tudi dodatne nalepke, ki uporabnike še dodatno opozarjajo na pravilno ravnanje z odpadki.
(3)	Zabojniki na zbiralnicah ločenih frakcij so prepoznavni po svoji karakteristični barvi pokrova:
•	za papir pokrov rdeče barve,
•	za plastično embalažo pokrov rumene barve,
•	za plastenke pokrov rumene barve,
•	za pločevinke pokrov modre barve,
•	za steklo pokrov bele barve,
•	za bio odpadke v celoti rjave barve.
4. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij
9.	člen
(prevzemna mesta komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemno mesto v skupni rabi je praviloma na javni površini.
(2)	Zbirno mesto v individualni rabi je prostor, na katerega uporabniki postavijo zabojnike za zbiranje odpadkov. Nahaja se na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.
(3)	Na prevzemnem mestu ne sme biti fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od prevzemnega mesta do smetarskega vozila (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila in podobno).
(4)	Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih, od 6 ure zjutraj naprej.
(5)	V redko poseljenih predelih občine z razpršeno gradnjo ter v primerih, ko na določenih lokacijah ali območjih ni mogoče varno dostopati v vseh vremenskih razmerah, izvajati odvoza zaradi otežene dostopnosti, neekonomičnosti ali nevarnosti, se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih oziroma državnih cest.
(6)	Lastnik prevzemnega mesta je v primeru težav z dostopanjem do prevzemnega mesta zaradi parkiranih vozil, dolžan prevzemno mesto opremiti z ustrezno prometno signalizacijo za prepoved parkiranja.
(7)	Za zbirno mesto komunalnih odpadkov, ki je hkrati prevzemno mesto, veljajo določila za prevzemno mesto (večstanovanjske stavbe).
(8)	Pogoji za prevzemna mesta veljajo tudi za prevzemanje odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij.
10.	člen (začasna prevzemna mesta)
Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom oziroma zbiralnicam ločenih frakcij začasno oviran dostop za vozila izvajalca, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru se je dolžan dogovoriti z izvajalcem in obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
11.	člen
(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovah zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Odloka, tega Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
12.	člen
(zbiralnice ločenih frakcij - ekološki otoki)
(1)	Izvajalec v zbiralnici ločenih frakcij zbira šest različnih frakcij odpadkov.
(2)	Zbiralnica ločenih frakcij je namenjena za prepuščanje odpadkov povzročiteljem komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
(3)	Javne zbiralnice lahko na podlagi pogodbe z izvajalcem (poseben dogovor) uporabljajo tudi povzročitelji odpadkov iz dejavnosti, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
(4)	V občini mora biti ustrezno število zbiralnic ločenih frakcij, tako da je na vsakih 300 prebivalcev zagotovljena najmanj ena zbiralnica ločenih frakcij.
(5)	Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določi občina v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo.
(6)	Zbiralnice ločenih frakcij se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti fizičnih ali pravnih oseb, če je tako dogovorjeno z lastniki.
(7)	Stroški ureditve zbiralnic ločenih frakcij se financirajo iz sredstev proračuna občine.
(8)	Zabojniki v zbiralnicah ločenih frakcij morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo uporabniki smejo odložiti v zabojnik.
13.	člen
(vzdrževanje reda in čistoče na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij)
(1)	Uporabniki so s pravilnim ravnanjem z odpadki dolžni skrbeti za red in čistočo v zbiralnicah ločenih frakcij, na prevzemnih mestih ter na dovoznih poteh do teh mest.
(2)	Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.
(3)	Uporabniki ne smejo prepuščati komunalnih odpadkov ob zabojnikih oziroma na njih, razen v primeru, če izpade redni prevzem odpadkov in v primeru zbiranja ločenih frakcij odpadkov, če v zabojniku ni dovolj prostora za ločeno zbrane odpadke.
(4)	Uporabniki so dolžni z zabojniki skrbeti kot dober gospodar ter s pravilnim prepuščanjem odpadkov skrbeti za njihovo čistočo.
(5)	Zbiralnico ločenih frakcij oziroma prevzemno mesto na funkcionalni površini objekta, so dolžni vzdrževati in čistiti povzročitelji odpadkov ali po pooblastilu povzročitelju tudi upravnik večstanovanjskega objekta.
(6)	Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta oziroma zbiralnice ločenih frakcij ter ne poškoduje zabojnikov. V primeru, da izvajalec ob prevzemu odpadkov onesnaži mesto praznjenja, ga je dolžan takoj očistiti, v primeru poškodbe zabojnika pa poškodbo popraviti ali zabojnik zamenjati.
14.	člen
(ostanek komunalnih odpadkov)
(1)	Odpadke, ki ostanejo po izločitvi odpadkov, ki jih je obvezno zbirati ločeno, imenujemo ostanek odpadkov. Po klasifikaciji odpadkov se ti odpadki zbirajo kot mešani komunalni odpadki v namenskih tipiziranih zabojnikih.
(2)	Zbiranje ostanka komunalnih odpadkov se izvaja:
•	na prevzemnih mestih povzročiteljev,
•	na skupnih prevzemnih mestih na določenem območju (večstanovanjski objekti).
(3)	Merilo za določitev izhodiščnega volumna zabojnika za ostanek komunalnih odpadkov iz gospodinjstva je 20 l na osebo na mesec.
(4)	V zabojniku za ostanek odpadkov se zbirajo: Pometnine, vsebine sesalcev, kopalniški odpadki (higienski vložki, plenice, vatirane palčke za ušesa, vata, britvice...), kuhinjske krpice in gobice, manjše količine izrabljenih oblačil in obutve, manjše predmete iz trde plastike (izrabljena pisala, polomljeni dežniki, manjše polomljene igrače), porcelan, keramika, ohlajen pepel.
(5)	Izvajalec javne službe prevzema ostanek komunalnih odpadkov najmanj dvanajstkrat letno.
(6)	Ne glede na to, lahko izvajalec javne službe pri uporabniku, ki je izvirni povzročitelj teh odpadkov iz dejavnosti, prevzema mešane komunalne odpadke pogosteje, če se tako dogovorita.
(7)	Ostanek komunalnih odpadkov se odvaža na CERO Sežana, od tam pa se ga odda v obdelavo in odlaganje pooblaščenemu izvajalcu.
15.	člen (biološki odpadki)
(1)	V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo gospodinjstva sama zagotoviti predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem. V kolikor biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostira, jih mora prepuščati izvajalcu na zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru.
(2)	Biološki odpadki so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad ter se zbirajo v namenskih tipiziranih zabojnikih, ki so nameščeni:
•	v zbiralnicah ločenih frakcij,
•	na posameznih skupnih prevzemnih mestih v dogovoru z določenimi znanimi uporabniki.
(3)	Izvajalec javne službe prevzema biološke odpadke od aprila do septembra vsaj enkrat tedensko, od oktobra do marca pa vsaj enkrat na štirinajst (14) dni oziroma vsaj enkrat na tri tedne, na območju, kjer uporabniki javne službe večinoma hišno kompostirajo.
(4)	V zabojniku za biološke odpadke se zbirajo: vsakršni ne tekoči ostanki hrane iz kuhinje (vključno z mesom in kostmi), pokvarjeni prehrambni izdelki brez embalaže, ostanki mlečnih izdelkov, ostanki sadja in zelenjave, čajne vrečke, kavna gošča in kavni filtri, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov, koščice in peške sadja, ogrizki, rezano cvetje, odmrle sobne rastline, umazan, moker papir, papirnate brisače in podobno.
(5)	Biološke odpadke se v zabojnike odlaga oziroma strese brez plastičnih vrečk. Po potrebi se uporabi papirnato ali razgradljivo vrečko ali odpadke zavije v papir.
(6)	Biološke odpadke se odvaža v CERO Sežana in naprej odda pooblaščenim prevzemnikom.
(7)	Uporabnik prijavi kompostiranje izvajalcu preko obrazca, ki je dostopen na uradni spletni strani izvajalca ali na sedežu podjetja izvajalca. Po potrebi izvajalec pošlje obrazec uporabniku po pošti domov.
(8)	Gospodinjstvu, ki celotno količino biološko razgradljivih odpadkov v skladu s predpisi kompostira v hišnem kompostniku, izvajalec ne obračuna storitve zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Oprostitev se izvede prvo obračunsko obdobje po prejemu izjave o kompostiranju.
(9)	Pri povzročitelju izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec javne službe in občinski inšpekcijski organ.
16.	člen (zeleni vrtni odpad)
(1) Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
vrtov in parkov:
odpadne veje, trava in listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje ipd., razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
(2)	Uporabniki iz gospodinjstva so dolžni zeleni vrtni odpad kompostirati.
(3)	Če uporabnik ne kompostira zelenega vrtnega odpada, ima možnosti, da odda zeleni vrtni odpad v zbirnem centru Divača in v CERO Sežana.
17.	člen (odpadna embalaža)
(1)	Odpadna embalaža obsega papirnato in kartonsko embalažo, plastično embalažo, kovinsko in sestavljeno embalažo ter stekleno embalažo. Embalaža se zbira v namenskih tipiziranih zabojnikih, ki so nameščeni v zbiralnicah ločenih frakcij odpadkov.
(2)	Prepuščanje embalaže v zbiralnici ločenih frakcij se definira kot sistem od vrat do vrat, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom.
(3)	V zabojniku za papir in kartonsko embalažo se zbirajo:
odpadni papir in karton, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, lepenka, kartonska embalaža.
(4)	V zabojniku za plastično embalažo se zbirajo: Plastični lončki in kozarčki, plastična embalaža živil, plastične vrečke in folije, plastenke čistilnih sredstev, embalaža šamponov, tekočih mil, plastični zaboji (gajbice), tetrapaki.
(5)	V zabojniku za plastenke se zbirajo: Plastenke pijač.
(6)	V zabojniku za pločevinke se zbirajo:
Pločevinke in konzerve vseh vrst, alu folija, aluminijasti pokrovčki prehrambenih izdelkov.
(7)	V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo: prazne steklenice in kozarci živil, pijač, kozmetike in zdravil ter vsa ostala steklena embalaža vseh barv brez pokrovov in zamaškov.
(8)	Izvajalec odvaža embalažo v začasno skladiščenje v CERO Sežana od koder se jo odda pooblaščenim prevzemnikom.
18.	člen
(kosovni odpadki in pogoji prevzemanja kosovnih odpadkov)
(1)	Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na poziv uporabnika na podlagi oddanega obrazca, na funkcionalnem zemljišču uporabnika ter ob prisotnosti uporabnika.
(2)	Na zbirnih mestih se prevzemajo naslednje vrste kosovnih odpadkov:
pohištvo, les, oblazinjeno pohištvo, gospodinjski aparati, bela tehnika, vzmetnice, kopalniška oprema in drugi kosovni odpadki iz gospodinjstev.
(3)	Vsakemu gospodinjstvu, ki je vključeno v reden odvoz komunalnih odpadkov pripada enkrat letno odvoz kosovnih odpadkov v skupni količini 3 m3. Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem funkcionalnem zemljišču na mestu, ki omogoča dostop vozilu za prevzem odpadkov.
(4)	Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in oddajo v zbirnem centru in na CERO Sežana.
(5)	Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od 3 m3 se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu in se obračuna po veljavnem ceniku izvajalca.
(6)	Kosovne odpadke se iz CERO Sežana odda pooblaščenim prevzemnikom.
19.	člen (odpadne nagrobne sveče)
(1)	Odpadne nagrobne sveče so komunalni odpadki, ki se uvrščajo med odpadno embalažo s številko 15 01 06 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno prevzemanje nagrobnih sveč z javnih površin (ob spomenikih in drugih javnih obeležjih) ter pri upravljavcih pokopališč.
(3)	Sveče se zbirajo v tipiziranih zabojnikih. Zabojniki so nameščeni na vseh pokopališčih v občini. Zabojnik je opremljen z nazivnim napisom in lahko tudi z ilustracijo sveč.
(3) Odpadne nagrobne sveče izvajalec odvaža v CERO Sežana, kjer se oddajo pooblaščenemu prevzemniku.
20.	člen (nevarni odpadki)
(1)	Pri ravnanju z nevarnimi odpadki imajo njihovi povzročitelji možnost, da jih prepustijo izvajalcu javne službe:
•	v premični zbiralnici nevarnih odpadkov,
•	v zbirnem centru.
(2)	Nevarni odpadki se zbirajo v premični zbiralnici. Izvajalec zbiranja mora najmanj sedem (7) dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, uporabnikom iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(3)	Izvajalec zbiranja mora v naseljih, ki imajo 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat letno.
(4)	V premični zbiralnici se v skladu s predpisi prevzemajo naslednje vrste komunalnih odpadkov:
1.	Nevarni komunalni odpadki:
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep, vključno s praznimi tlačnimi posodami, topila, kisline, alkalije, fotokemikalije, pesticidi, olja in maščobe, ki niso navedeni pod 20 01 25, barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi, citotoksična in citostatična zdravila, baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje.
2.	Nenevarni odpadki:
jedilno olje in maščobe, barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, čistila, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, zdravila, baterije in akumulatorji.
3.	Zelo majhna OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(5)	Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke, predhodno stehtane, oddati pooblaščenim prevzemnikom v nadaljnje ravnanje.
21. člen
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
(zbiranje in odvoz odpadkov po naročilu povzročitelja)
(1)	Povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov lahko proti plačilu naročijo odvoz odpadkov z njihovega odjemnega mesta. Odvoz se obračuna po veljavnem ceniku.
(2)	Po naročilu se običajno odvažajo: kosovni odpadki, zeleni vrtni odpad in gradbeni odpadki.
(3)	V primeru nastalih povečanih količin odpadkov, se po naročilu odpelje tudi ločeno zbrane frakcije odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v rednem odvozu komunalnih odpadkov.
5.	Pogoji dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov
22.	člen
(pogoji dostopanja do prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Prevzemna mesta za odpadke in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti na lokacijah, ki so dostopne vozilom za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljene največ 10 m od mesta praznjenja zabojnika oziroma transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3,50 m in imeti vsaj 4,50 m svetle višine.
(2)	Če je dostopna pot do prevzemnega mesta ožja ali neutrjena na način, da ne omogoča varne vožnje in obračanja specialnega tovornega vozila, je izvajalec ni dolžen vključiti med transportne poti.
(3)	Slepa cesta ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radiem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini, mora biti 6,50 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3,00 m in je zagotovljena preglednost križišča.
(4)	Transportne poti morajo biti določene na način, da izvajalec ne krši cestno prometnih predpisov.
6.	Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih
23.	člen (zbirni center Divača)
(1)	Zbirni center Divača je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem uporabnikom iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2)	Zbirni center Divača upravlja in vzdržuje izvajalec.
(3)	Zbirni center mora biti zgrajen, urejen in opremljen v skladu z zahtevami iz državnih predpisov, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(4)	Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
•	uporabniki lahko prepustijo odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
•	se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici.
(5)	Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v zabojnike, ki so ustrezno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka.
(6)	V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
•	papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
•	steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
•	plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila in tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
•	električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
•	kosovni odpadki,
•	izrabljene gume do 50 kg na osebo na leto.
(7)	V zbirnem centru lahko izvajalec javne službe zagotavlja tudi brezplačen prevzem manjših količin odpadkov iz gospodinjstev, kot so zemlja, kamenje in gradbeni odpadki, in sicer količinsko do velikosti avtomobilske prikolice. Prevzem azbest cementnih gradbenih odpadkov je zagotovljen le v CERO Sežana (po veljavnem ceniku).
(8)	Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center Divača. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti občinski inšpekcijski organ.
24.	člen
(pogoji prepuščanja odpadkov uporabnikov iz gospodinjstev)
(1)	Uporabniki prejmejo od izvajalca štiri kupone za oddajo odpadkov na zbirnem centru. Prejmejo jih po pošti v decembru tekočega leta za naslednje leto.
(2)	Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru je za uporabnike iz gospodinjstev, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačno za štiri prevzeme letno. Omejitev količine velja le za prevzem gradbenih odpadkov, in sicer količinsko do velikosti avtomobilske prikolice.
(3)	Količine odpadkov, ki presegajo določen normativ, izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku in jih lahko prepušča le v CERO Sežana.
(4)	Ob vsakem dovozu izvajalec evidentira vstop na območje zbirnega centra, po potrebi pregleda vrsto pripeljanih odpadkov in uporabnika usmeri na mesto odložitve odpadkov. Na zahtevo izvajalca se mora uporabnik identificirati z veljavnim osebnim dokumentom. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec izvajalca odpadkov ni dolžan sprejeti.
(5)	Pri oddaji azbest cementnih odpadkov je potrebno upoštevati pravila:
•	odpadek mora biti zložen na paleto do višine največ 0,8 m,
•	paleta mora biti z vseh strani ovita s plastično folijo,
•	prepušča se jih lahko le v CERO Sežana, po veljavnem ceniku.
25.	člen
(pogoji prepuščanja odpadkov uporabnikov iz dejavnosti)
Uporabniki iz dejavnosti lahko prepuščajo odpadke le v CERO Sežana po veljavnem ceniku izvajalca.
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
26.	člen
(urnik obratovanja zbirnega centra)
(1)	Povzročitelji odpadkov lahko odložijo odpadke v zbirnem centru le v času obratovanja po naslednjem urniku:
•	PONEDELJEK: od 14. do 17. ure
•	SREDA: od 9. do 13. ure
•	SOBOTA: od 9. do 12. ure (vsaka 2. in 4. sobota v mesecu)
(2)	Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v dogovoru z občino.
(3)	V času spomladanskih in jesenskih mesecev, ko je čas povečanega nastanka kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, se občina in izvajalec dogovorita za podaljšanje obratovalnega časa zbirnega centra v petek (4 ure v popoldanskem času) (v mesecih: marec, april, maj, junij, september in oktober).
7.	Podrobnejša opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov
27.	člen (vsebina katastra)
(1)	Izvajalec javne službe vodi, v obliki elektronske baze podatkov, kataster, ki obsega:
•	kataster zbirnih mest,
•	kataster skupnih prevzemnih mest (večstanovanjski objekti),
•	kataster zbiralnic ločenih frakcij.
(2)	Kataster zbirnih mest vsebuje naslednje podatke:
•	ime in priimek ter naslov uporabnika nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime in sedež drugih povzročiteljev,
•	število uporabnikov, ki gravitirajo na odjemno mesto (pri gospodinjstvu število članov gospodinjstva),
•	vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo,
•	velikost in število zabojnikov po vrstah odpadkov,
•	podatek o tem ali uporabniki iz gospodinjstev kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.
(3)	Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje:
•	številko zbiralnice ločenih frakcij,
•	naziv zbiralnice ločenih frakcij,
•	vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici,
•	velikost zabojnikov po vrstah odpadkov,
•	lokacijo zbiralnice ločenih frakcij.
8.	Pogostost in urniki prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu
28.	člen
(pogostost prevzemanja odpadkov)
(1)	Pogostost oziroma frekvenco zbiranja posamezne frakcije odpadkov izvajalec določa na letni ravni. Podlaga za določanje dinamike zbiranja je letna količina vseh odpadkov v preteklem letu ter značilnosti posameznih območij naselij, glede na tehnologijo zbiranja odpadkov in glede na vrsto odpadkov.
(2)	Izvajalec prevzema odpadke po predpisani minimalni zagotovljeni pogostosti s prilagajanjem večjim obremenitvam:
a)	Ločeno zbrane frakcije papirja, plastične embalaže, plastenk in pločevink:
•	najmanj 1 krat na 14 dni,
•	1 - 2 krat tedensko v obremenjenih zbiralnicah ločenih frakcij.
b)	Ločeno zbrane frakcije embalaže iz stekla:
•	najmanj 1 krat mesečno,
•	1 krat na 14 dni v obremenjenih zbiralnicah ločenih frakcij.
c)	Ločene biološke razgradljive kuhinjske odpadke:
•	najmanj 1 krat tedensko od aprila do septembra,
•	1 krat na 14 dni od oktobra do marca v neobremenjenih zbiralnicah ločenih frakcij,
•	1 krat na 3 tedne od oktobra do marca na območjih, kjer uporabniki večinoma hišno kompostirajo.
č) Ostanek komunalnih odpadkov:
•	najmanj 12 krat letno, po vnaprej določenem urniku, ki ga izvajalec izroči gospodinjstvom v decembru tekočega leta za naslednje leto.
d)	Kosovne odpadke:
•	najmanj 1 krat v koledarskem letu na poziv uporabnika iz gospodinjstva, v skupni količini 3 m3
•	1 krat letno namensko podaljšanje obratovalnega časa zbirnega centra.
e)	Nevarne odpadke:
•	1 krat letno.
f)	Zeleni vrtni odpad:
•	1 krat letno namensko podaljšanje obratovalnega časa zbirnega centra.
g)	Odpadne sveče:
•	frekvenca praznjenja zabojnikov je dogovorjena z upravljavcem pokopališča in je najmanj 1 krat mesečna.
(3)	Letna količina vseh odpadkov vpliva tudi na urnike prevzemanja posameznih vrst odpadkov. Urniki se zaradi usklajevanja med posameznimi frakcijami in optimizaciji vozne poti po potrebi spreminjajo.
(4)	Urnik praznjenja zabojnikov za ostanek komunalnih odpadkov so objavljeni tudi na spletni strani izvajalca.
29.	člen
(pogostost pranja zabojnikov za odpadke)
(1)	Izvajalec izvaja čiščenje lastnih zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov najmanj enkrat letno. Zabojnike za ostale frakcije se izvaja skladno z dejanskimi potrebami. Čiščenje s pranjem se izvaja na terenu s pralnim vozilom ali s pralno napravo na sedežu podjetja izvajalca.
(2)	Čiščenje zabojnikov za ostanek komunalnih od p a dkov j e d o l žan zagotovi t i u p o rabnik.
30.	člen
(čiščenje zbiralnic ločenih frakcij)
Izvajalec izvaja redno čiščenje zbiralnic ločenih frakcij, ki jih ima v upravljanju, najmanj enkrat mesečno. Pogostejše čiščenje se izvaja po potrebi oziroma v zbiralnicah, ki so bolj obremenjene in proti plačilu.
9. Normativi za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbene in ostale uporabnike javne službe
31.	člen
(načini obračunavanja storitev zbiranja komunalnih odpadkov)
(1) Povzročiteljem, ki so:
•	gospodinjstva,
•	lastniki oziroma uporabniki počitniških objektov (vikendov) ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov,
•	lastniki ali najemniki turističnih sob in apartmajev, se obračunavajo storitve javne službe glede na predračunsko določene povprečne količine posameznih storitev javnih služb na osebo na mesec in sicer:
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	predračunsko povprečno količino zbranih komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov,
•	predračunsko povprečno količino zbranih bioloških odpadkov,
•	predračunsko povprečno količino mešanih komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo,
•	predračunsko povprečno količino odloženih ali odstranjenih komunalnih odpadkov.
(2)	Predračunske količine odpadkov na osebo na mesec se določijo tako, da se predračunske količine odpadkov za naslednje obdobje (leto) delijo s povprečnim številom obračunanih uporabnikov v preteklem obdobju (letu). Tem uporabnikom se storitev javnih služb obračuna kot zmnožek tako ugotovljenih količin in potrjenih cen posamezne gospodarske javne službe, izraženih v EUR/kg.
(3)	Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem. Cene storitev ravnanja z odpadki so izražene v EUR/kg, uporabnikom pa zaračunane glede na prostornino in pogostost praznjenja zabojnikov.
32.	člen
(normativi za obračun količine storitev)
(1)	Podlaga za obračun storitev javne službe za gospodinjstva je število oseb v gospodinjstvu, ki se jim obračunava pavšalno določeno količino oddanih odpadkov na osebo na mesec.
(2)	Lastnikom in uporabnikom počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov in lastnikom praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, se obračunava pavšalno določena količina odpadkov za eno osebo na mesec.
(3)	Lastnikom ali najemnikom turističnih sob in apartmajev, se za obračun storitve ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva število nočitev po dejanski zasedenosti ležišč za preteklo leto, pri čemer se upošteva pavšalno določeno količino odpadkov na osebo na nočitev, kar pomeni eno tridesetino pavšalno določene količine odpadkov na osebo na mesec. Izvajalec podatke o številu nočitev pridobi od Občine Divača.
(4)	Lastnikom ali najemnikom kmetijskih gospodarstev se v obračunu upošteva dogovorjeni mesečni volumen komunalnih odpadkov, vendar najmanj 120 litrov komunalnih odpadkov mesečno.
Obračunan volumen ne vključuje odpadne silažne folije za ovijanje bal iz kmetijstva, ki jo mora povzročitelj zbirati in oddajati ločeno na način dogovorjen z izvajalcem.
(5)	Pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, se v obračunu upošteva pogodbeno določen mesečni volumen komunalnih odpadkov, vendar najmanj 120 litrov komunalnih odpadkov na mesec.
(6)	Pravnim osebam in drugim izvajalcem dejavnosti, ki se ne prijavijo v sistem ravnanja z odpadki, izvajalec zbiranja obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe glede na vrsto dejavnosti. Najmanjša obračunana količina je 120 litrov komunalnih odpadkov na mesec.
10. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe
33.	člen (gradbišča)
(1)	Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov, investitor oziroma izvajalec pa zagotovi prevzemno mesto odpadkov.
(2)	Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu storitev pisno predložiti naročilo za najem zabojnikov in zagotoviti prevzemno mesto odpadkov v okviru gradbišča, skladno s tem Tehničnim pravilnikom.
(3)	Stroške ravnanja z odpadki nastalimi na gradbišču, vključno z nabavo, najemom, postavitvijo, uporabo zabojnikov in odvozom odpadkov, nosi investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove in se obračunajo skladno z veljavnim cenikom izvajalca zbiranja.
34.	člen (prireditve)
(1)	Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
(2)	Organizator javne prireditve mora o prireditvi obvestiti izvajalca zbiranja najmanj sedem (7) dni pred njenim začetkom.
(3)	Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 8.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.
(4)	Organizator javne prireditve mora odpadke iz prireditve prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.
(5)	Stroške ravnanja z odpadki nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov nosi organizator javne prireditve.
35.	člen
(obveščanje in osveščanje uporabnikov)
(1)	Izvajalec javne službe uporabnike v skladu z določili Odloka obvešča o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru.
Oblike obveščanja so naslednje:
•	navodila za ločevanje odpadkov v pisni obliki in na spletni strani izvajalca javne službe,
•	obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
•	ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2)	Izvajalec javne službe uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način v skladu z določili Odloka obvešča o:
•	lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
•	vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
•	prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
•	prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
•	drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(3)	Izvajalec javne službe z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike v skladu z določili Odloka obvešča seznanja z:
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
•	ločenim zbiranjem odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
•	hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, pred njihovim prepuščanjem,
•	pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij, premični zbiralnici in zbirnem centru,
•	načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način in
•	tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
36.	člen (reklamacije)
(1)	Uporabnik storitev zbiranja komunalnih odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.
(2)	V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o rešitvi reklamacije.
(3)	Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih (8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa.
37.	člen (prekinitev izvajanja storitev)
(1)	Uporabniku iz dejavnosti, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če uporabnik iz dejavnosti kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je uporabnik iz dejavnosti imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.
(2)	Prekinitev izvajanja storitev zbiranja odpadkov traja toliko časa, da uporabnik iz dejavnosti plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali pri izvajalcu zaradi izterjave neplačanih računov.
(3)	O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti občinski inšpekcijski organ.
38.	člen (vizualna kontrola)
(1)	Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov izvaja vizualno kontrolo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja. V kolikor izvajalec pri ponovni kontroli vsebine zabojnika ugotovi neustreznost vsebine zabojnika o tem obvesti medobčinski inšpektorat.
(2)	Predstavniki medobčinskega inšpektorata in izvajalca obvezne javne službe v sodelovanju izvajajo kontrole vsebine zabojnikov na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij odpadkov.
III. Prehodne in končne določbe
39. člen (obvestilo povzročiteljem)
Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, Odlokom in tem Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
40. člen
(uradna objava in začetek veljavnosti)
Ta Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi.
Številka: 032-0008/2018-08 Datum: 19.6.2018
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
602. Sklep o financiranju političnih strank iz sredstev proračuna Občine Divača
Na podlagi 26. člena Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 5/15, 55/17) je Občinski svet Občine Divača na 24. redni seji dne 19.6.2018, sprejel
SKLEP
O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DIVAČA
1.	člen
S tem sklepom se določi financiranje političnih strank v Občini Divača v mandatnem obdobju 2018 - 2022, skladno z Zakonom o političnih strankah.
2.	člen
Političnim strankam, ki so kandidirale kandidatke oziroma kandidate na volitvah za občinski svet, pripadajo sredstva iz proračuna Občine Divača sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih dobile na volitvah. Število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti se deli s številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti.
3.	člen
Politična stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu.
4.	člen
Višina proračunskih sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu Občine Divača za posamezno proračunsko leto in ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto.
5.	člen
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Političnim strankam se sredstva, ob upoštevanju višine
zneska iz 4. člena in pogojev iz 2. in 3. člena tega
sklepa, porazdelijo sorazmerno.
Temu ustrezno določi župan vrednost na vsak dobljen
glas na zadnjih lokalnih volitvah v Občinski svet Občine
Divača.
6.	člen
Sredstva se političnim strankam nakazujejo mesečno na njihov transakcijski račun do 20. v mesecu.
7.	člen
Z začetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o načinu financiranju političnih strank v Občini Divača št. 032-0010/2007-6 (Uradni list RS, št. 115/07).
8.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 032-0008/2018-05 Datum:19.6.2018
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
603. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018
Na podlagi 23. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji - ZVRK (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 105/08 - odl. US, 11/11, 28/11 - odl. US, 98/13, 8/15, 6/18 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 5/15, 55/17) je Občinski svet Občine Divača na 24. redni seji dne 19.6.2018, sprejel
SKLEP
O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE
KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V LETU 2018
1.	člen
S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Divača za volilno leto 2018.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini.
Stroški volilne kampanje za župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane v občinskem svetu, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo, ki ga je organizator volilne kampanje dolžan predložiti občinskemu svetu, računskemu sodišču in AJPES-u v 15 dneh po zaprtju transakcijskega računa.
4.	člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 eura za vsak dobljeni glas.
Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.
Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo, ki ga je organizator volilne kampanje dolžan predložiti občinskemu svetu, računskemu sodišču in AJPES-u v 15 dneh po zaprtju transakcijskega računa.
5.	člen
Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Divača v roku 30 dni po predložitvi poročila organizatorja iz 3. točke tega sklepa občinskemu svetu, Računskemu sodišču in AJPES-u.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
7.	člen
Z začetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Divača št. 032-0011/2010 (Uradni list RS, št. 71/10).
Številka: 032-0008/2018-06 Datum: 19.6.2018
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
OBČINA DORNAVA
604. Sklep o potrditvi novih cen Programa v vrtcu Dornava za šolsko leto 2018/2019
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 26. redni seji dne, 21.06. 2018 sprejel;
SKLEP
O POTRDITVI NOVIH CEN PROGRAMA V VRTCU DORNAVA ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019
»Občinski svet Občine Dornava potrjuje nove cene Programov v vrtcu Dornava za leto 2018, z dvigom 10%.«
Nove cene programov znašajo:
•	za 1. starostno skupino 480,56 EUR
•	za kombinirano skupino 410,92 EUR
•	za 2. starostno skupino 349,82 EUR
Cene začnejo veljati s 01.09.2018.«
Številka.: 450-8/2018 Datum: 21.6.2018
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA VITANJE
605. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2018
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje-UPB1 (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 23. redni seji dne 21. 6. 2018 sprejel
ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2018
1 . člen
Z Odlokom o Rebalansu Proračuna Občine Vitanje za leto 2018 se spreminja in dopolnjuje Odlok o Proračunu Občine Vitanje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017) v 2. in 10. členu.
2. člen
2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017) spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.192.182,27
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.841.880,00
70	DAVČNI PRIHODKI	1.770.855,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.640.010,00
703	Davki na premoženje	72.045,00
704	Domači davki na blago in storitve	58.800,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	71.025,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	55.905,00
711	Takse in pristojbine	1.000,00
712	Globe in druge denarne kazni	400,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	620,00
714	Drugi nedavčni prihodki	13.100,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	125.000,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	5.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	120.000,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	210.302,27
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	175.536,14
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	34.766,13
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV	15.000,00
786	Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije	15.000,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.510.439,06
40	TEKOČI ODHODKI	904.331,21
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	126.575,33
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	19.983,42
402	Izdatki za blago in storitve	710.012,53
403	Plačila domačih obresti	9.200,00
409	Rezerve	38.559,93
41	TEKOČI TRANSFERI	818.862,72
410	Subvencije	30.200,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	562.200,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	60.852,12
413	Drugi tekoči domači transferi	165.610,60
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	743.325,61
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	743.325,61
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	43.919,52
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	25.990,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	17.929,52
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-318.256,79
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(750+751+752)	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
751	Prodaja kapitalskih deležev	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0,00
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	214.537,99
50	ZADOLŽEVANJE	214.537,99
500	Domače zadolževanje	214.537,99
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	105.433,40
55	ODPLAČILA DOLGA	105.433,40
550	Odplačila domačega dolga	105.433,40
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-209.152,20
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	109.104,59
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	318.256,79
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	209.152,20
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«
3.	člen
10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Odloka o Proračunu Občine Vitanje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017) se spremeni tako, da se glasi:
»Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin do višine 214.537,99 eurov, v višini 85.213,00 evrov za namen črpanja povratnih sredstev po 23.čl. ZFO ter do višine 129.324,99 evrov interne zadolžitve.
Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj je kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2017 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunskih postavkah 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2018 ne bosta realizirani.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije - zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Občina se lahko zadolži za upravljanje z dolgom občinskega proračuna do višini 265.000,00 evrov.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0007/2018-004 Datum: 21.6.2018
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
606. Odlok o turistični in pomocijski taksi v Občini Vitanje
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta občine Vitanje -UPB1 (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 23. redni seji dne 21. 6. 2018 sprejel naslednji
ODLOK
O TURISTIČNI IN POMOCIJSKI TAKSI V OBČINI VITANJE
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina)
(1)	Odlok o turistični in promocijski taksi v občini VITANJE (v nadaljevanju: odlok) določa:
•	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	način plačevanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine VITANJE.
2.	člen (pristojnost)
Pristojnosti posameznih občinskih organov pri izvajanju določil tega odloka in določil ZSRT -1 , določi župan s sklepom.
3.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
II.	Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse
4. člen
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
(zavezanci)
Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma.
5.	člen (višina turistične takse)
(1)	Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,60 eurov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,40 eurov, skupna višina obeh taks znaša 2,00 eurov na osebo na dan.
(2)	V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,80 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,20 eurov, skupna višina obeh taks znaša 1,00 eurov na osebo na dan.
III.	Način plačevanja turistične takse
6.	člen
(plačilo turistične in promocijske takse)
Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 5. člena tega odloka zavezanci iz prve alineje 4. člena tega odloka nakažejo na poseben račun občine VITANJE, ki je objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
IV.	Vodenje evidece turistične in promocijske takse
7.	člen
(evidenca turistične takse)
(1)	Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta;
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
(5)	Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno.
V.	Nadzor in kazenske določbe
8.	člen (nadzor)
(1)	Medobčinski inšpektorat in redarstvo, kot občinski inšpekcijski organ, je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
9.	člen (kazenske določbe)
(1)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno s 7. členom tega odloka.
(2)	Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje.
VI. Prehodne in končne določbe
10.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi Občine Vitanje (Uradni list, št. 39/07).
11.	člen
(uveljavitev nove turistične takse)
(1) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi Občine Vitanje (Uradne list, št. 39/07), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso.
12.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0007/2018-005 Datum: 21.6.2018
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
607. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Vitanje
Na podlagi 33., 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l.RS, št.94/2007 - UPB3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 23. redni seji dne 21.6.2018 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE VITANJE
I.
V Občinsko volilno komisijo Občine Vitanje se imenujejo: Irena Nečemer, Oplotniška c.1/a, 3210 Slovenske Konjice, za predsednico,
Viktorija Kričaj, Ljubnica 1, 3205 Vitanje, za namestnico predsednice,
Dejan Fijavž, Doliška cesta 1, 3205 Vitanje, za člana, Ivan Oprešnik, Štajnhof 13, 3205 Vitanje, za namestnika člana,
Anton Kuzman, Sp. Dolič 9, 3205 Vitanje, za člana,
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
Drago Lužnik, Sp. Dolič 41, 3205 Vitanje, za namestnika člana,
Boštjan Ošlak, Sp. Dolič 37, 3205 Vitanje, za člana, Agica Kotnik, Sp. Dolič 30, 3205 Vitanje, za namestnico člana.
II.
Mandatna doba članov Občinske volilne komisije traja štiri leta, in sicer od 30. 6. 2018 do 30. 6. 2022.
III.
Sedež Občinske volilne komisije je v prostorih Občine Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje.
IV.
Mandat predhodne Občinske volilne komisije poteče z dnem 29. 6. 2018.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-007/2018 - 006 Datum: 22.6.2018
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
OBČINA VOJNIK
608. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju Občine Vojnik za lokalne volitve za župana in občinski svet, ki bodo v nedeljo 18. novembra 2018
V skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur. list RS, št. 41/07, 103/07, 105/08, 11/11, 28/11, 98/13, 8/15 in 6/18), Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik
JAVNO OBJAVJA POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK ZA LOKALNE VOLITVE ZA ŽUPANA IN OBČINSKI SVET,
KI BODO V NEDELJO 18. NOVEMBRA 2018
1.)	V skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji je lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili možno na naslednjih brezplačnih oglaševalnih mestih na območju občine Vojnik:
1.	v KS Frankolovo - 4 avtobusne postaje: 2 postaji v centru Frankolovega, ena v Verpetah in ena v Črešnjicah pod pokopališčem;
2.	v KS Nova Cerkev - oglasna deska na stavbi Nova Cerkev 22 in kozolec v centru naselja Nova Cerkev, oglasna deska na stavbi Socka 19 (trgovina Sočanka), kozolec v neposredni bližini gostilne Koprivnik v Socki;
3.	v KS Vojnik - oglasne deske na avtobusnih postajališčih v KS Vojnik ter plakatni steber v trgu Vojnika, za katerega veljajo pogoji pod točko II.2/a.
2.)	Organizator volilne, ki prvi namešča plakat na plakatno mesto, ga namesti ob zgornji levi rob, vsak naslednji organizator volilne kampanje namešča plakat tik ob že nameščeni plakat oz. pod njim.
3.)	Plakatno mesto, ki je že polno, ni dovoljeno prelepiti ali iz njega sneti volilno propagandno sporočilo, temveč organizator volilne kampanje, namesti svoj plakat na drugem plakatnem mestu, ki je še prosto.
4.)	Na enem plakatnem mestu lahko organizator volilne kampanje namesti le eno volilno propagandno sporočilo enake vsebine.
II. Dodatna plakatna mesta
1.) V skladu z drugim odstavkom 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji bo lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na podlagi predhodne pisne prijave do ponedeljka 8. 10. 2018 na sedež občine Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik proti plačilo možno tudi na naslednjih lokacijah:
•	v KS Frankolovo:
1 dvostranski pano v velikosti 2 m X 2 m nasproti OŠ Frankolovo v centru Frankolovega na desni strani regionalne ceste Celje - Slovenske Konjice pri avtobusnem postajališču.
•	v KS Nova Cerkev:
1 dvostranski pano v velikosti 2 m X 2 m v bližini skladišča za zimsko službo pred pokopališčem Nova Cerkev na desni strani regionalne ceste Nova Cerkev -Vitanje.
1 dvostranski pano v velikosti 2 m X 2 m pred Lembergom ob regionalni cesti Vojnik - Dobrna.
1	dvostranski pano v velikosti 2 m X 2 m na križišču regionalne ceste Višnja vas - Nova Cerkev - Dobrna z lokalno cesto odcep Polže
•	v KS Vojnik:
2	dvostranska panoja v velikosti 2 m X 2 m na parkirišču nasproti pokopališča Vojnik ob regionalni cesti Celje -Slovenske Konjice.
2 dvostranska panoja v velikosti 2 m X 2 m na travniku v Ivenci od križišča za Male Dole do avtobusne postaje na desni strani regionalne ceste Celje - Slovenske Konjice. 1.a.) Cena najema plakatnega mesta je 3,50 EUR/dan/1m2. Cena je brez DDV. 1.b.) Dodatna plakatna mesta se bodo postavila na podlagi predhodnih prijav.
1.c.)	Na dodatna plakatna mesta se plakati nameščajo šele po predložitvi potrdila o plačilu.
2.)	Organizator se lahko dogovori tudi za dodatna plakatna mesta na plakatnih stebrih pri lekarni Vojnik ter Mercatorju Vojnik pod komercialnimi pogoji s podjetjem Premena, d.o.o. Celje, Mariborska cesta 7, telefon 01 722 54 30 GSM 041 679 304 (Miran Žgajnar) ali e-pošta:.
miran.zgajnar@amicus.si
2/a Pogoji za plakatiranje na plakatnih stebrih v trgu Vojnika, pri lekarni Vojnik ter Mercatorju Vojnik
1.	Naročila za plakatiranje (tudi brezplačno) se sprejemajo izključno v pisni obliki, vključno z vsemi spremembami in dopolnitvami. Obvezno je potrebno navesti kontaktno osebo odgovorno za izvajanje volilne kampanje, vključno s telefonsko številko na katero je vedno dosegljiv.
2.	Plakati in rezervni oziroma nadomestni plakati (najmanj 20% potrebne količine plakatov) morajo biti dostavljeni na naslov izvajalca (Premena d.o.o., Mariborska cesta 7, 3000 Celje) najkasneje 2 delovna dni pred začetkom plakatiranja (tj. četrtek pred tednom lepljenja) in o tem nujno po e-pošti obvestiti na naslov miran.zgajnar@amicus.si izvajalca plakatiranja.
3.	Nameščanje plakatov s strani izvajalca poteka 1x tedensko, to je ob ponedeljkih. V primeru zamude z dostavo plakatov, ki naj bodo nameščeni, ima izvajalec pravico prestaviti izvajanje plakatiranja na naslednji
Št. 32/22.6.2018
	Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1446
zaporedni termin. V kolikor naročnik v roku 1 tedna od poteka plakatiranja ne prevzame preostalih plakatov, le ti postanejo last izvajalca.
4.	Osnova za plakatiranje je plakatno mesto velikosti B1 (100 x 70 cm) pokončno. V kolikor je format plakata manjši, se nalepi na belo podlago ali pa se nalepi več plakatov na plakatno mesto. Večjih plakatov od velikosti B1 pokončno ni možno lepiti.
5.	Izvajalec sproti nadzoruje stanje na terenu in odpravlja pomanjkljivosti. Izvajalec ne odgovarja za škodo, povzročeno s strani tretje osebe.
6.	Lepljenje in nameščanje plakatov se začne 19. 10. 2018.
7.	Reklamacije se upoštevajo, v kolikor naročnik natančno opredeli napake. Izvajalec se obvezuje, da bo napake odpravil najkasneje v roku 48 ur od prejema pisne reklamacije. Po poteku plakatne akcije se reklamacije ne upoštevajo.
8.	Kontaktna oseba gospa Miran Žgajnar 041 679 304
9.	Izvajalec je telefonsko dosegljiv od 08:00 do 15:00 ure.
2/b) Organizator se lahko dogovori tudi za dodatno mesto na čezcestnem transparentu v Vojniku pod komercialnimi pogoji s podjetjem: Premena, d.o.o. Celje, Mariborska cesta 7,
telefon 01 722 54 30,	041/679 304
miran.zgajnar@amicus.si
III.	Območja za plakatiranje
1.)	Poleg rednih in dodatnih plakatnih mest so na razpolago organizatorjem volilne kampanje
še naslednja območja za plakatiranje. KS Frankolovo:
•	v parku
•	pri bazenu
•	pri avtobusni postaji Loka ob hiši KS Nova Cerkev:
•	oglasne deske na novih avtobusnih postajališčih v Lembergu, Vizorah in v Socki
KS Vojnik:
•	v središču trga Vojnik razen na avtobusni postaji in pri vhodu v Gasilski dom
•	vzdolž desne strani Keršove ul. od Gorkiča do novega naselja
2.)	Organizator volilne kampanje si lahko sam izdela začasno plakatno mesto, vendar je takšno plakatiranje dovoljeno le s soglasjem lastnika zemljišča oziroma stavbe.
3.)	Ne dovoli se plakatiranje po drevesih, vzgojno varstvenih ustanovah in sakralnih objektih.
IV.	Odstranitev plakatov in volilno propagandnih sporočil
Za uničenje plakatov občina ne odgovarja. Uničene plakate bo občina odstranjevala sproti. Šteje se, da je plakat uničen, ko je zaradi vremenskih neprilik ali človeškega faktorja izgubil prvotno obliko (porisani ali strgani plakati).
Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v roku 15. dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga propagandna sporočila s plakatnih mest.
V.	Objava
Pogoje je sprejel Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji, dne 13.6.2018. Objavijo se na spletni strani
Občine Vojnik www.vojnik.si, na oglasnih deskah Občine Vojnik in v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 040 - 0003/2018 - 1 (1) Datum: 13.6.2018
Občina Vojnik Branko Petre, župan
609. Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Vojnik
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZRVK) (Uradni list RS, št. 41/2007, 103/07-ZPolS-D, 105/08-odl.US, 11/11, 28/1, 98/13, 8/15 in 6/18 - odl.US) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji, dne 13.6. 2018, sprejel
SKLEP
O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI VOJNIK
I.
S tem sklepom se določajo upravičenci in kriteriji za delno povračilo stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Vojnik.
II.
Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, ki so jim pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,20 € za dobljeni glas. Skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila Občinskemu svetu in Računskemu sodišču.
III.
Organizatorji volilne kampanje za župana, katerih kandidati so dosegli najmanj 10% glasov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,10 € za vsak dobljeni glas.
Če pride do drugega kroga glasovanja za župana, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. Skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila Občinskemu svetu in Računskemu sodišču.
IV.
Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Vojnik v roku 30. dni po predložitvi poročila Računskemu sodišču in Občinskemu svetu Občine Vojnik.
V.
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Vojnik številka 032-0010/2014-3 z dne 7. 8. 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2014).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 32/22.6.2018_	Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1446
Številka: 032-0009/2018-5 Datum: 13.6.2018
Občina Vojnik Branko Petre, župan
OBČINA ZAVRČ
610. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Zavrč
Na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12, 68/17) in 14. člena Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občine št. 22/11) je občinski svet občine Zavrč na 23. redni seji dne 27.6.2018 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ZAVRČ
1.	člen
V občinsko volilno komisijo Občine Zavrč se imenujemo:
1.	Metod Grah, roj. 28.07.1959, Maistrova ul. 13, Ptuj -predsednik
2.	Lidija Domjan, roj. 23.05. 1971 Hrastovec 5, Zavrč -namestnica predsednika
3.	Marjana Logar Kelc, roj. 21. 05. 1980, Pestike 4a, Zavrč - članica
4.	Jakob Zebec, roj. 21.06. 1945, Hrastovec 26a, Zavrč -namestnik člana
5.	Ivan Kopša, roj. 18. 10. 1957, stanujoč Hrastovec 106, Zavrč -član
6.	Jelka Belšak, roj. 21. 09. 1956, Hrastovec 5/b, Zavrč -namestnica člana
7.	Kristina Kokot roj. 10. 09. 1952, stanujoča Hrastovec 3a, Zavrč - članica
8.	Doroteja Domjan, roj. 03. 09. 1996, Zavrč 11c, Zavrč -namestnica člana
2.	člen
Mandatna doba občinske volilne komisije traja štiri leta.
3.	člen
Ta sklep začne veljati 1. julija 2018, objavi pa se v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 900-00004/2014-061 (008) Datum: 27.6. 2018
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
Št. 33/29.6.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1497
OBČINA BENEDIKT
584.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Benedikt
585.	Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Benedikt
586.	Pravilnik o uporabi prostorov doma kulture Benedikt
587.	Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem
588.	Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Benedikt
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
589.	Sklep o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in žerjav za šolsko leto 2018/2019
OBČINA DESTRNIK
590.	Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2017
591	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda zdravstveni dom Ptuj
592	Odlok o turistični taksi v Občini Destrnik
593	Sklep o potrditvi ocene izvajanja občinskega programa varnosti Občine Destrnik v letu 2017
594	Sklep o določitvi cene storitve odvajanja, cene storitve čiščenja in o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Destrnik za leto 2018
595	Sklep o imenovanju odgovornega urednika javnega glasila Občan
596	Sklep o imenovanju uredniškega odbora javnega glasila Občan
597	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Destrnik
598	Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Destrnik za volilno leto 2018
Stran 1447
1448
1465
1467
1471
Stran 1472
Stran 1473
1476
1476
1477
1477
1478
1478
1479 1479
603	Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2018
OBČINA DORNAVA
604	Sklep o potrditvi novih cen Programa v vrtcu Dornava za šolsko leto 2018/2019
OBČINA VITANJE
605	Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2018
606	Odlok o turistični in pomocijski taksi v Občini Vitanje
607	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Vitanje
OBČINA VOJNIK
608
609
Pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju občine vojnik za lokalne volitve za župana in občinski svet, ki bodo v nedeljo 18. novembra 2018 Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Vojnik
OBČINA ZAVRČ
610 Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Zavrč
1490
Stran 1490
Stran
1491
1492
1493
Stran 1494
1495
Stran 1496
OBČINA DIVAČA
599. Odlok o rebalansu proračuna Občine Divača za leto 2018
600	Odlok o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača
601	Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača
602	Sklep o financiranju političnih strank iz sredstev proračuna Občine Divača
Stran
1480
1481
1481
1489