Ranko:  Madrigal.
287
V srci našem ta prenežna Rožica vzcvetela je: To  »ljubezen« je hvaležna Ki gojimo jo za Te.
Da, ljubezen čisto, sveto,
Ki spremembe ne pozna, Ljudstvo Tvoje  za Te vneto V dar Sloven Ti danes da.
V dar Ti da, proseč Te milo, Višji dušni naš pastir, Da Ti sprejmeš to vezilo, Ki imd le v srci vir.
Srečo naj Ti Bog dodeli
Ljubo zdravje, mir sred, In pri vsakem naj Te deli Blagoslov njegov spremlja.
Naj njegova roka sveta
Čuva Tebe vseh nadlog: Dolgo,  dolgo   še Očeta Dobri naj nam hrani Bog!«
Lehko in rad bi bil spisal Podreka kaj več, ali jezik mu je vedno delal zapreko. Naposled je vse popustil in le o kaki redki priliki še kaj malega zapel. Tožil je pa, da sedanja slovenščina ni več prava, da »hrvatuje« i. t. d. in ni se mu več ljubilo baviti se ž njo. Pač pa je vzpodbujal posebno mlade bogoslovce, naj bi se izkazovali prave Slovence, naj bi se svojemu jeziku učili, ne pa ga zamenjali s tujim in se tujcem prištevali.   In njega besede niso ostale povse nerodovite.
Zadnja leta se je v prostih urah, posebno v zimskem času, bavil z umetnim žaganjem (ital. »traforo«) lesa, in z veliko potrpežljivostjo izgotovil marsikaj lepega in čudovitega. V dveh letih je napravil »Milanski dom«, ki je sestavljen oJ več tisoč koscev in je res občudovanja vredno   delo.
K zadnjemu se je bil nekako nanagloma postaral; bolehal je nekoliko na nogah, ali vender nikdo ni pričakoval še njegovega konca. No, Bog ga je k sebi pozval, in nam zdaj ne ostaje druzega, nego ohraniti ga v hvaležnem spominu in posnemati njega vzgled.
Madrigal.
Z^akaj  sloniš samotno tu o hiši, Ko sčver brije, burja pleše v snegi? . Ne toži, deklica, solze- obriši!
Bog bode ga kaznil,  ki se v palači Tu gori smeje zabljeni prisegi, Nedolžnosti,   razkošnika igrači.
Pa z mdno idi, ker je mrtva mati, Ki jo pogrebla je sramota tvoja: Kar imam, z radostjo ti hočem dati, In žalost tvoja bodi žalost moja !
Ranko.
Štev. 10.
jubljarisKir,'
t—i—i—i—i—i—*—i—i—i—j—r
Leposloven in znanstvei\ list!
V Ljubljani i. vinotoka  1890.
Leto X.
Najlepša čestitka.
V stanici zaprti sediš
Pri mizi,  dekletce,  slovesno; Na polo popirja strmiš, In čelo se guba ti resno.
Kaj? Stihi? —  »Preljubi moj ded, Če moja čestitka ti prija« . . , Nastopnih ne ločim besed — Oh, težka je res poezija!
1   Hotela za rojstveni dan Čestitko si dedu zložiti, Zdaj vidiš:  ves trud je zaman, Saj pesem ne more to biti! . . .
Obupano gledaš pred se" In stiskaš srdito ročice, In s61ze celo  ti krope Mladostno razžarjeno lice . . .
Čuj,  štirinajstletna modrost, Prav nič mi do srca ne seza Ta tvoja molčeča  bridkost, Ta žalost in nema ta jeza!
Na ustnih, presrčen nasmeh, Tak6 se ga jutri okleni, Ljubezen naj  čita v očeh, Raddst mu poljub razodeni!
Čestitanja lepšega ni, Bolj  pesem nobena ne prija, Saj sama si; deldica ti, Živeča takrat poezija! —
A. Funtek.
,-i-»C-«'
Madrigal.
,a oknu pisana stoji še kupa, V nji pdpje, cvetje, kitice zelene, Ljubezni ve"rne rožice in upa.
Nedeljo  zadnjo je obetal priti — A ni ga bilo: cvetje ve"ne, ve"ue, Zaman priliva zanj  ubrani kiti . . .
In v tretje praznična je vas  — v gorici Glasno mladenke pevajo cvetoče, Le ona sama skriva bledi lici, Za šipami sloneča — tiho joče . . .
Ranko.
Jož. Cimperman:  Pevčeva zalivala
729
Pevčeva zahvala.1}
JžVlor oduše"vljen  svoje dni življenja Žrtvuje uma in srca darove Povzdigi d6ma in časti njegove Navzlic oviram trdega borjenja:
Vesel perdti duh njegbv razpenja,
Da v mirnejše ga dvignejo  svetove, Kadar protivna sila več ne rjove In doba svita  njega oproščeuja '
Nezgoda mojega duha je trla, Skrbi vezale njemu  perotnfce, Rešitve up sem bil odslovil zdavna.
Zdaj lepših dnij so vrata se odprla, Bodočnost kaže mi prijazno lice: Iskrena hvala Vam, gospoda slavni
Jož. Cimperman.
x) Ta »zahvala« je zložena veleslavnemu deželnemu zboru kranjskemu, ki je po ukrepu z dne" 14. listopada t. 1. visokodušno odločil pesniku našemu 300 goldinarjev letne podpore   Slava !                                                                                                          Ured.
Lr
Madrigal.
,rijadral tja do miljene Sirene, Zasidral truden sem v viharno morje, Da jedenkrat še čul bi  glase njene — Čim tožneje zvene"nje stnin udarja, A meni bilo je pri srci g«5rje,
*
Pozabil čolna sem, morjd,  viharja . . , Pogibljem,  ker odtrgano je sidro, Smrt bleda zije vdme iz prepada, Drevi valovje me v pogubo hitro, Ko zadnja mi pobegnila je   —  nada!
Ranko.
Dete še bi hotel biti...
L>
ete še bi hotel biti, Dete šibko, le srce" Želel bi si td imeti, Ki  utriplje zdaj  — za te"!
Cuj, tako i jaz pri tebi Smel bi potlej bivati In kot dete smel ljubezen Tvojo bi uživati!
A zakaj ? Kot dete nežno Po  rodici koprni, Boža, lice ji poljublja In na prsih ji  zaspi:  —
Novak,
(sK^itš^re