Crospodarske stvari. Kainit, unietno gnojilo. (ilasom naznanila visokega ces. kr. ministerstva za poljedclstvo, bode se od 15. septembra 1892 počenSi pri c. kr. oskrbništvu soline v Kaluszu, v (ialieiji, prodajal mlet kainit, z zajamčeno držino 10%tov čistega kalija, loko magacina, nezatovorjen po 1 fl. za 100 kil gospodarjem, kateri imajo pravico za dobavo. Kolka prosta naročila naj se naravnost imenovanemu oskrbništvu soline predložijo. Prosilci pa morajo pravico za dobavo izkazati s certifikatom, katerega dobijo pri doličnem ces. kr. okrajnem glavarstvu na lenielju s posestnimi polami izkazanega posestva. Dotičnik se pa mora v svoji vlogi na gori naporaenjeno oskrbništvo zavezati, da dobljenega kainita ne bo uporabil za kaj druga, kakor samo kot gnojilo na lastnem posestvu, ter da tega gnojila ne bo oddajal, bodisi za plačilo, bodisi brezplačno, nikomur. Navedeni pogoji veljajo istotako"za gospodarska društva. »Kaj pa je to, kainit?« vprašal bode marsikateri izmed naših kmetov. To ter njega različno porabo razložiti, je namen naslednjih vrstic. Kainit je solnasta tvarina, ter mleta skoraj celo bela. Če nam pomanjkuje organskega, živinskega gnoja, moremo kainit rabiti kot pomožni gnoj. S tem pa ni rečeno, da bi nam kainit mogel živalski gnoj popolno in vselej nadomestiti! Zivalskemu gnoju ostane tudi naprej prvo mesto med gnojili. Kainit in splob vsa uinetna gnojila, kalerih imenitnejša gnojilna snov je kalij, služijo nam za gnojenje rastlin, katere potrebujejo v veči meri kalija. Ker pa imamo takih rastlin v poljedelstvu, na travnikih, v sadnem in zelenjadnem vrtu, ter v vinoreji, tedaj hočemo v naslednjem izpregovoriti nekoliko besedij I. O gnojenju s kainitom glede različnih rastlin. Za ozimino moremo s kainitom gnojiti, bodi-si na praho ali pa, ako imamo deteljo, fižol itd. za podoranje, podorjemo ob enem tudi na te raztreseni kainit. Za jarino je najbolje, da se kainit v jesoni pred setvo razstrese in podorje. Repa in krompir potrebuje, posebno tedaj v gnoju mnogo kalija, ako je bilo gnojenje z živalskim gnojem preslabo ; tedaj se mora s kainitom pomagati, pa tudi v takem slučaji se naj kanit že nekaj časa pred sejanjem, oziroma pred sajenjem potrese! S kainitom gnojiti de razen že imenovanih še posebno dobro naslednjim rastlinam: zelju, lanu, detelji, sočivju, hmelju ter vinski trti. — Za travnike je najbolje, kainit v raešanico (kompost) dajati, in kot takega uporabiti. Isto velja za sadno drevje in za vinograde. Ako imamo očiščen kainit (tisti, ki se dobiva v Kaluszi, in o katerem smo do sedaj govorili, se imenuje surovi kainit) smemo ga tresti k setvi, ne da bi škodil. Znano je, da se pridelujejo gori imenovane kalilačne rastline v primeroma različni zemlji. Ker pa tudi glede na gnojenje s kainitom na korisl tega gnojenja ni brez vpliva, kako je dolična zdmlja sestavljena, zato naj še tudi II. o zemlji, katero nam je gnojiti s kainitom, izpregovorimo nekaj! Glede njenih osnovnih delov poznavamo za obdelovanje vrst zemlje, namreč prodnato, peščeno, glinasto, ilov- nato, apneno, laporno, železnato (rudečo) in sprsteninsko. Te različne zemlje zahtevajo prvič različno pripravo za gnojenje s kainitom, drugič različne mere tega gnojila. V prvem slučaju nam velja izkušnja, da naj se kainit v vseh suhih zemljah, tedaj tudi v prodnati itd. bolj ko mogoče rano pred setvo, oziroma sajenjem podorje ali podkoplje, ker bi inače mogel setvi in tudi nje dalnjemu razvijanju škoditi; to velja sosebno glede ržene setve. V takem slučaji naj se tedaj kainit, kakor je spredej povedano, že na praho potrese. Kainit je pa posebno za peščeno zemljo pripraven gnoj, in to tem bolj na mestu, čem ležja je taka zemlja. Glinasto zemljo in težko ilovico, zatem lapor v njega različnosti, dalje železnato in sprsteninsko zemljo velja istotako s kainitom gnojiti, vendar je za take zemlje bolje, da se kainit z drugimi primernimi gnojili meša, za kar tudi III. o mešanji kainita z drugimi gnojili nekaj povemo. — Z ozirom na to uči izkušnja, da je gledč glinaste zeinlje ter belih prsti; (apnena in laporna zemlja), zatem za železnato in tudi težko ilovico priporočiti, da se takej zemlji da je poleg kainita tudi živo apno. Ako se zraven kainita rabijo tudi fosforna gnojila, tedaj se pri takem gnojenju pomnožijo ne samo pridelki zrnja, temveč tudi slame več priraste. Ne sme se pa pozabiti, da tako gnojenje, kakor sploh gnojeoje z umetnimi gnojili pospešuje tudi plevelu rast. Vendar ako se le malo potrudimo ter plevel zatiramo, je nasledek vsemu lemu vselej ta, da s cenim gnojenjem, katero nam omogoči kainit, trud in troške za mnogo premaguje hasen. Že prej smo opomnili, da je gnojenje s kainitom, posebno v peščeni zemlji, zelo koristno. To je pa še bolje, če kainitu pridamo fosfornih gnojil. Razen do sedaj napomenjenih zemelj moremo pa z dobičkom gnojiti tudi sprsteninsko zemljo s kainitom. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 20. januvarija v Arnoži, na Malih Rodnah, v Št. Lenartu v slov. goricah. Dne 21. januvarija v Teharjih. Dne 23. v Mozirji. Dne 24. januvarija v Koprivnici.