f-CIWdmMUM^k.ZMU	% š^f A O T^^ « A	I Tfc« only Sloventan~dai]y in the	p*
| držatah. ( | /X W Wfl /X 1 I 1 \	1 «« State,.	|
i lxmi» v»k d.. izvzfmši n«Mj m	; \J JLiiTLk-/ 1 ^ llll/V/l/ll.	I' bawd «ery day eicept Sandays	|
praznikov.	g -	J and Holidays.	j
»,,	_Ust slovenskih delavcev v Ameriki.____
nutros nuni: MIT OOXTLAXDT.	MaXfi u IiwHUmi Matur. fcttmb« n, UM. at tko M OfMj* *«w Task. M. T« aid IbMK O—gnm * Milj 1*7«.	HUPO!	wrmnirat,
NO. 203. — ŠTEV. 203. NEW YORK, TUESDAY, 'AUGUST 30J1910. — TOREK, 30. VEL. SRPANA. 1910. trni tl[[< _ UTMIZ ITK	'
I
Iz delavskih krogov. Strajk se nadaljuje.
Voditelji štrajka oblačilnih delavcev so sklenili, da se št raj k nadaljuje, j dokler tovarnarji ne priznajo unije.
STEKLARJI GROZE.
Velika delavska parada na Labor daj. Dne 1. oktobra bode pod vodstvom tocijalistične stranke delavstvo protestiralo proti draginji živil. >v	O 1
Voditelji stavkajočih oblačilnih de-| Isvcev v sporazumni s 70,<hm» delavci sklenili, tla ne tw t<p<ue*jo vet* v u..l»fii* IHM.DVIM* z delodajalei in to- j vai larji in da kotlu vztrajali v straj-ku, tinkler se ne bode ugodilo njihovim zahtevam. V prvi vrsti se gre /.ti ta, <U «1 lodajalei ftripozutju nji-
Nt rajk traja že od 1. Julija in bode i in uri! a -e iirajal preeej časa, ker tovarnarji M) zrlo trdovratni.
V soboto se j** že mislilo, da se bol med delavci in delodaialei oklenil mir in r«-^ dehnlajalci nektere jtogoje.1 k t ere so delavci stavili, spre jed i, ali' ker glavne zahteve ui*o i z poltrili, soj s** vtnliielji delavcev in stav karji zje-
dinili, tla se »lavka nadaljuje *
1'rtija steklarskih delavcev je na-znani la Central Federated Union, da!, IhmIo njeni člani dne 19. %.'ptymbra , \*to|»ili v Š rajk, če se v tem času ne;, bo«le doMfrl* |K»vi^anj » mezde.	i;
I'll -'«<kliu>kem kot)vent 11 v Detroit L >e je naznanilo, da so delodajalci do-i volili ItOprncentno |x>vi.-anje mezde. ,, ki »topi v veljavo 15. oktobra.	L
j * *	J
Parada oriraniziranega delavstva ,
t'
na Labor day dne .», septembra bod:*|(
velik.i dem« ms i raci in. I{. Howard I
|«
ILunnah, predsednik odbora za prire-M d i t e v parade, je izjavil, da se bode ,
p,.....le a tiJe dela v «*ev udeležil. Ji
K r ih»m !j.)o peki na Laltor day delati, j je Ch««rle* Inland naprosil mašruiste * v -parnih pekarijab. naj u« avijo delo,
ds h*lo tudi peki imeli prost dan. , * _ #
* j,
S«h-i tali*t ična delavska stranka pri- .
-, -i' redi dne 1. oktobra veliko parado, ki
bi naj demoiisi ro\ a!s proti draginji j
živil, nizkim plačata i.n proti veliki I i ii
-0- ,
I
Ženin in neveet* utonila v jezera, j,
Saiiitiel I- l>a 1 lent i i«', stauujoe na !1 ;t. <170 Jeflernou Ave., Hr»K»klyn Bo- ' rouvrh v New \«>rkn, in nj^^ova neve-,' s s Mis» L. \Looie. >tanujo«'-a na št. ' 1 zapadita (>H. ulit a, Manhattan Bo-j' KHi^li, »ta v j«1/ rn Wsramaujf pri ' NfW lVe>tou, Conn., utonila. Teta i sariM-euke Mi's. 1'mbaeh je bila re- A
Balletitine se je v tlružbi svoje ne-j' ve«*ie in njsniiM t te vozit po jezera, j Vračali mi ^ m čolnom domov, ko so' nafitkrat parile viliee za veslo v votlo. Halletttine hitro nagnil j>rek eolna I v vodo, da hi hi| se viliee ujel, a je j pri tt>m omahnil in padel v vodo. Miss Moor- je	roke, da bi mu po-j
nta**ala v eoln in .je pri !<hq tudi sa-f ma parila v vodo. Držaje se sta ženin , iti nese>ta izjrinila pod votlo. Mra» I mbaeli je o*tala v t-olnu in jo je re-' it (►rol l -*«* Al win O. Bombam, ki je j v bližini lovil ribe. Trupla ii»onesre-eeneev so |Ni/.neje potejrnili iz jezera in so jih pr«j»efjali v New York.
Na cesti umrl.
Pred hižo it. Boulevard, Ročka-way Beach, našli so dan?? zjutraj tru-|ih» lepo oblečenega človeka, ki je po izrwku poklicanega »lravnika dr. Wm. Fnedmana iHnrl za srčno kapjo. Nihče ni »KKrel doynati njegovo identiteto. Najbrže je bil frtwit v jednem ali ilra-Jfetn boteln. Star je okolu (M) let in ima sive Jase in brke.
V Vatikan« so padli streli.
Bi v ni frančiškanski menih Beltra-nuni je v vatikanski baziliki večkrat ustrelil v zrak, kar je prouzroČilo v cerkvi veliko paniko. ljudje eo bežali iz eerkve. Ex-frančiikan je bil arerfo-van. Rekel je, da je hotel le poaornc-t ni ha—lih »biart i obrniti na sebe. da bi se ira aopet sprejelo aned duhovni-
,	e	i
Zupan Gaynor
zapustil bolnico.
Naj bi dogodek pripomogel, da bi po-, stal fcoljži, potrpezljivejši in pravičnejši človek, je dejal župan svojim prijateljem.
|
NA DOMOVANJU V ST. JAMES.
Malo ljudi je vedelo, kdaj bode
žnpan zapustil bolnico ▼ Hoboken.'
!
Odpeljal se jc na policijskem čolnu Patrol v Long Island City.
-o-
Včeraj zjutraj je newvorski župan' (Jaynor zapustil St. Mary"> bolnim v sosednjem Kubtikenu in se [»o.lal aa ,*voje domovanj«* v St. Ja-tiMrf?. Dne 0. avgusta .-e je bM izvršil na njeira atentat v Irenotku, ko je hot;4 o«lpo- j tovaii v Evropo. Najiatlalee (.allair-lier je vot-kra, ustrelil na njega in iiM zadel v vrat. Rana je bila smrtno-nevarna. ali zdravniki so nai>eli vse svoje moči, tla rešijo župana. Od i), avgusta do včeraj je ležal župan v St.; Mary's bolnici v H obok nu. N. .T. V ; soboto so mu zdravniki naznanili, tla i sme zdaj bolnieo zapustiti in župan >e je odločil, da odide v nedeljo z ju- [ t raj na tihem. Toda časnikarji so oblegali bolnieo in kmalo se je nabralo mnogo občinstva pred Ixdnieo. Zu-I pan s«' je ginljivo |K>slovil od zdravnikov in bolniškega osobja. Otroci so, mu napravili špalir in župan se je od ! njih s prijaznimi besedami poslovil. j Župan je bil št* tako slab, da sta mu j tajnik Adamt^on in dr. Arlitz morala, l>oinaga)'i v stopiti v avtomobil, s kte-, rim »e je odbijal na pier. Tu je šel lakoj na policijski čoln Patrol, ki ga je čakat in se odpeljal v Long Island j t itv. V njejpovi tlružbi so bili nje- j »ova žena. sin, dr. Parish, tajnik A-damison in strežnik Luke Clarke ki je I bil skoraj nepr -stano ob županovi bolniški postelji iti mu je zelo udan. | Župan je govoril malo. ker nm govorjenje, pa tudi požiranje še vedno pro-j vzročuje bolečine.
V l»ng Island Citv je bolel župan : Inez vsake o(H>re iti do voza, ali nio-^ t i >o inu oj) šale in morali so ga ^wxl-! pirati, ko je vstopil v voz. Na kolo- ■ dvoru zasedel je poseben voz in se s 1 (Hisebnim vlakom otl]>eljaI v St. [ J a roes.
Tu se je že bila raznesla vest, da se pripelje župan in kmalu je mrgol lo ljudstva okoli kolodvora, ki je došle-ca živahno pozdravilo. Žirpan se je j. •Im"inst vn prijazno zahvalil iti pozdra-' vil prijatelje, ki so ga pričakovali, na- ' kar se je odpeljal na svoj dom Deep-! wells. Pri poskusu, da bi hitro prišel na priljubljeno mu verando, so ga zapustil - moči in ker ni bil nihče tako blizo, da bi ga bil podprl, je padel, ali svojim je dejal, da se je le | -podtaknil iu da je to provzročilo padce. Župan je ostal dolgo časa na ve-l amli in tu sprejel dva soseda in do-J bra njegova prijatelja, kterina je m d pogovorom dejal: *'.Jaz setn zadovoljen. kar pa prisrčno želim, je, tla bi dogodek pri [ h »mogel, da bi postal boljši, potrpežljivejši in pravičnejši elo-vek." ■ ■ ■ E
Kakor je tajnik Adamson izjavil, ne bodo zdravniki še ilako kmalu odstranili krogle, ki tiči v županovem ■ tilniku in od okolnosti je odvisno, ee -e to sploh zgodi, na v-sak način se pa operacija ne bode popred izvršita, ko zadobi župan spet svoje moči. Žu-pi.n ostane na svojem domovanju in ne bode v teku dveh tednov nikogar spre j d.
-o-
NEZGODA ALI SAMOMOR?
Bolnik v St. Francis preskrbovali sen mrtev na dvorišču.
Na dvorišču v St. Francis preskrbo-valižen našli so l>8 let starega Boštjana Kreiehleina mrtvega na tleh ležati. Imel je razbito lobanjo, nalomljena rebra in zlomljeno roko. Nihče ne ve ali »e je Freiehlein sam usmrtil, da je skočil iz sobe na kamenita tla ali je pri okrau sloneč omahnil in ponesrečil. -o-
Za vsebino tujih oga&ov ni odgt>-vorno ni upravni^tvo, ni uredništvo.
. ..	.	HI S^y.« »liblAStU^,
Sto milijonov prebivalcev v Ameriki.
Mcrda že več znaša prebivalstvo Zje-dir.jenih držav; mesta so najbolj napredovala.
PREBIVALSTVO MESTA NEW YORK.
V teku zadnjega desetletja se je na
milijone ljudi naselilo t Ameriki.
--o-
Washing on, 2f>. avg. Dela zveznega Ijtnl-koštevnega urada so skoraj dokončana m kakor se more iz dose-dajnih poročil posneti, štejejo Zjed. države s svojimi kolonijami več, kakor stomilijonov prebivalcev.
\' vsaki državi se je prebivalstvo ]H>n::n»žilo. Najbtdje se je pomnožilo jirebivaUtvo v iztočnih državah, matije v zapadnih, kjer so temu krive .-labe prometne zveze. V nekterih državah znaša pomnožitev 20 odstotkov. Država Michigan ima 2,810.000 prebivale - v, leta 10(H) je imela samo 2 420,082 in znaša ]>omnožitev ^oraj 10 odstotkov.
Prebivalstvo mesta New York znaša okroglo 4.600,000 duš, seveda so vštete le osobe, ki stanujejo v New ^ orku. uposle.nih jih je mno«o več. Tisoč in tisoč ljudi stanuje izven New Yorka in prid" le na delo in za opravilom v mesto. Mesto Chicago ima 2.400 000 prebivalcev; tudi v tem mejiti so jednake razmere, kakor v New Yorkn.
Da je š evilo prebivalstva tako vi-st ko naraslo, je mnogo pripomoglo naseljevanje. V zadnjih desnih letih se je 9.000.000 ljudi naselilo v Ameriki in tako se vidi, kolikega jxmiena je naseljevanje za Ameriko v nume-ričnem oziru. Največ nas4jencev o-slane v primorskih mestih, mnogo pa jih gre v Chicago, Pittsburg, Milwaukee in v druga industrijalna mesta, tako, da je pomnožitev prebivalstva v teh mestih ogromna.
O	r	"
NEVERJETNO.
Mati in otroci deportirani, ker sin ni hotel obiskovati šole.
Naseljeval na oblast v Washington n je otlre«iila deportacijo Raehel Shen-ker, ki s svojimi tremi otroci že šest mesecev biva na Ellis Islandu. Pred letom dni je bila prišla v Ameriko in je kot strežnica pri bolnikih si služila \ -voj kruh 'tako. da je pošteno preskrbovala svoje otroke. Sin Simon se je i branil obiskovati šolo, češ, da ga drugi učenci zasmehujejo iu* ker ni hotel ubogati, je prišel preti otročje sodišče. To je tlalo naseljevalni oblasti povod, da so celo rodbino spravili na Ellis Island in da se je zdaj odredila dej>orta-eija.
— o
Mantigazza umrl.
.Spezia, lta'ija, ■ »28. avg. Paul Man-egazza slavni antropolog je danes tukaj umrl. Rojen je bil leta 1831. v Monzi in je bil ustanovitelj prvega an-t ropologičnega muzeja v Italiji. Spisal je več znanstvenih knjig, ki so prevedene na deset jezikov.
Denarje v staro domovino
t»illjs»»
ca $ 10.36 ............. M kna
za «0.50 ............. 100 kroa.
u 41.00 ............. 800 kron.
za 102.50 ............. »00 km,
za 204.50 ............. 1010 km
1020.00	6000 ksoA<
Foitarina j« viteU pri \*k avotah Doma m nrt-i—M not« popolicaa laplačajo bres vinarja odbitkm.
Naš« dMimrne poifljatv« hplabh c. kr. poital hraaOal ara« v 11. ia 12. dnak.
Daakrja in lodatl Ja ■alprOU-ne}« «o 185.00 t fotovtal ▼ prifata-Smmbi ali fatMzaaaai ptaa. vaSJa
Order all pa New Tack Baak DrafL
FBAlne Mim 00, «8 Oorttaa«! gt, Mtm Tak, M. T. " » Chfc ii*. E. l
...... ■Mkn;*,! ^ • ■-'^^aWtLAit.
Biserna zavrpica skritif v klobuku.
Milijonarka je hot^a ntihotapiti biserno zavratnico, katero je imela zašito ▼ svojem kloVoku.
SAMA SE J$ IZDALA.
}
—
Vrednost vseh dragocenosti, katere so jrj zaplenili znaša, nad f115.000.
-o 1
Mrs. Reynolds At^rianee, žena milijonarja v Poughkeepsie, je bila zasa-čena, ko je hotela biserno zavratnico. vredno $0000, in drage vrednosti uti-hoiapiti. Izdala se je sama, ker je
vrgla koščke papirja stran, katere so eolninski uslužbenci pobrali in spet skupaj zložili. Na papirju je bilo ime tvrdke, kjer je milijonarka kupila bi- | serno zavratnico.
Colninski -uradniki so bili po svojem i tvropejskem agentu že poučeni, da je Mrs. Adrijance kupila v Floreneu za-' vratnieo. in ker je pri prihodu v New j York ni napovedala, so jo opetovano ^ povpraševali, ee nima še kaj napove- ■ dati. kar bi bilo podvrženo eolnini. Dama je trdovratno tajila in se tudi ni udala, ko .jej je nadzornik v obraz povedal, da mora imeti še- biserno zavratnico. Matroua, ki jo je preiskala, ni našla ničesar in tako so jo izpustili. Ko je pa šla s parnika, so opazili eol-ninarji. da je vrgla koščke papirja i stran, katere so eolninarji hitro po-! brali, zložili in tako prišli na sled, kje j je kupila zavratnico in da jo moi-a ime. 1 ti skrito. Nasproti takemu dokazu ni j mogla 51 rs. Adrianc-e več tajiti in j? po dogovoru s svojim možem tudi priznala, da ima bisere zašite v klobuku, kjer s0 jih tudi našli.
G'lavni nadzornik Wall je včeraj izjavil. da znaša vrednost vseh dragocenosti. katere so pri Mrs. Andrianee in njeni hčerki zaplenili $113.000. Mrs. Andrianee s? je postavila pod $7500 varščine, katero je mož založil.
Plačati bo morala $5000 globe in i dvojno vrednost zaplenjenih reči s 60 odstotno naklado eenilne vrednosti, ako bo hotela ist? dobiti nazaj. -o
Usmrtil se, ker je izgnbil $1300.
Na Van Wyek in Lincoln Ave., Jamaica, so našli truplo 22 let starega H. W. Warsebe, stan. štev. 34 Hiks St s. So. Brooklyn. Oče j? prepričan, da se je mladenič ustrelil, ker mu je neki tujec, ki se je izdajal za bogatega trgovca iz južnega kraja, izvabil ves prihranjeni detiar $1300. Poleg trupla je 1 žal revolver, s katerim se je usmrtil iu listek na katerem je bilo zapisano: Yes denar sem izgubil, nema pomena, da živim. Adieu.''
Samomorilec je bil podjeten, priden fant, ki je bil ponos svojih staršev. Imel je dobro službo v pisarni Pennsylvania železnice na Broadway, št. 8. Pred malo časa je bil dopust in je šel v Philadelphijo, kjer se je seznanil z nekim mladim človekom. Le-ta mu je pripovedoval, da je- sin bogatega očeta, trgovca, in da je bolehen, vsled česar bi rad šel v Evropo zdravja iskat. Tujec ponudil je Wersebeju, da mu plača vse stroške in da ga še posebno odŠko-duje, če ga spremlja na potovanju. — Obljubil mu je tudi, da ga bode po vrnitvi iz Evrope njegov oče sprejel v službo in bogato nagradil. Sin je vse to pripovedoval očetu v četrtek in oče je svaril sina naj se tujea varuje, ker je najbrže švindler. Mladi Wersebe je bil že v četrtek dvignil v hranilnici denar. o čemur pa ni ničesar povedal sta-rišem. Tuje-c mu je denar izvabil in pobegnil. Farwt se je bal staršem povedati, kaj se m»u je primerilo in v soboto se je odpravil z doma, češ, da obišče svojo teto v Jamaica, kamor ga pa ni bilo. V obupu nad izgubljenim denarjem s? je usmrtil. i
Mendosa se j« udaL
Panama, 27. avg. — Dr. Carlos Men-doza, ki je po smrti predsednika Obal-dia, bil poglavar panamske republike, se je udal amerikanski vladi in je odstopil od kandidature za predsedniško mesto. Njegovi pristaši so mu sicer prigovarjali naj vstraja pri kandidaturi ali on je sprevidel, da bi bilo to za. njega slabo in je odstopih Zjedinjene države so ugovarjal« njegovi kandidaturi.	s y____.
Kolera v Evropi. V Nemčiji dva slučaja.
V Spandan blizo Berolina sta dve oso-bi oboleli za kolero; jedna osobaje umrla in bakteriologična preiskava je dognala, da je umrla za kolero.
KOLERA V ITALIJI SE RAZŠIRJA.
Na Dunaju se niso pripetili novi slučaji in oblasti upajo, da se ne bodejo več.
o ■—
Beralio, 29. avg. V Spandan blizo Berolina sta obolela pomožni preglednik Sarnow in njegova žena pod sumljivimi okolnosstmi. Žena je -kmalu umrla in bakteriologična preiskava, ktero je izvršil profesor Lentz, načelnik hakteriologičnf»ga inštituta, je dognala, da je žena umrla za kolero.
Ysi nastavljenei bolnice, v kteri je žena um/rla, so pod nadzorstvom zdravstvenih organov in vse stranke, ki so stanovale v Sarnow i hiši, se nahajajo v kvaranteni. Hišo je obkolil policijski kordon. Smodnišniea, v kteri je Sarnow bil uposljen, se je de-sinficirala in vsi delavci stoje pod zdravstvenim nadzorstvom.
Oblasti so seveda izdale najstrožje naredbe in upeljale najobširnejše varnostne naprave, da se razširjanje bolezni pravočasno prepreči. Občinstvo je razburjeno, ker se zdravstvenim organom ni posrečilo, da bi bili kužni bolezni zabranili prehod preko meje.
Bari, 29. avg. Iz okuženih krajev se poroča, da je na novo obolelo 18 osob in 14 osob je umrlo v zadnjih 24 urah. Okuženi kraji ! TPUlIl', Barletta, Molsetta, Corignola, Trini-tapoli in Margherita Savoia. Najhuje razsaja kolera v kraju Barletta.
Dunaj. 29. avg. Zdravstvene oblasti so izdale izjavo, ki je občinstvo zelo pomirila. Izjava pravi, da so imele bakteriologične preiskave v vseh slučajih, ki so se bili kot sumljivi prijavili, negativen uspeh. Novi slučaji obolenja za kolero se niso več primerili. Slučaji, ki so se bili -naznanili, niso bili nevarni.
Oblasti strogo pazijo na to, da se varnostne odredbe izpolnujejo. Oblasti upajo, da se njim je posrečilo raz-širjenjo bolezni preprečiti.
o ■
V PREPIRU ZABODEN.
Žvižgal do smrti.
Patrik Rabi je bil včeraj okoli treh zjutraj pred svojim stanovanjem štev. 772 Bergen St., Brooklyn, od treh mo-' škili, s katerimi je imel prepir, napa- i den in zaboden Bil je močan človek, ! katerega so se postopači bali.
Ko se j? ponoči njegova mati zbudila, slišala je na cesti prepir in je šla i k oknu. Spoznala je takoj svojega si- ; na in ga poklicala, naj pride domov,; na kar se je od okna odstranila. Sin je res hotel rti v hišo ali dva moža sta šla za njim do vrat. Rahl jih je pognal na cesto in ker jima je sledil, sta oba potegnila nože in ga zabodla v trebuh, na kar sta zbežala. Rahl je imel še toliko moči. da se je privlekel v vežo. kjer je žvižgal veselo melodijo, da bi matere ne prestrašil. Ko je prišla mati glledat zakaj ga ni v sobo, našla gaje nezavestnega ležati na tleh. Poklicali so policijo in zdravnika. Samo za en trenotek je še dobil zavest, potem pa je izdihnil dušo. V tem trenotku je povedal zdravniku, da so ga napadli člani od White Hand Gang.
o
IZBILE MU JEDKO OKO.
Ženske so ga preteple.
Mihael Plunketi, 31 let star, stanu-još 2951 8. Ave., je sedel včeraj zvečer na stopnie&h pred hišo, ko so prišle dve ženski mimo, ki so brez vsakega povoda, kakor pravi, obrnile se proti njemu in ga začele pretepavati. Izbile so mu jedno oko. Napadeni taji> da bi bil ženski nadlegoval.- Ženski ste po izvršenedf napad« «dtflii'* tifcntaatni
Park.	%
'. — ' * i
• - .........J-l . . . .. J....	. Jl!». ....
Iz Avstro-Ogrske. Francoski menihi.
Francoski menihi so kupili na Češkem ob reki Lipa grad, katerega bodo prenovili v samostan
OBTOŽEN RAZŽALJENJA VELIČANSTVA.	i
Trnacoski advokat Chretien, ki je v Pragi na predvečer cesarjevega rojstnega dne v javnem lokalu raztrgal cesarjevo podobo, je bil obtožbe oproščen.
Francoski menihi, ki so |>o izvršitvi ločitvenega zakona morali zapustiti Francijo, iščejo zdaj zavetja v Avstri-' ji. V Lipskem okraju na Češkem so kupili posestva in grad, katerega bodo prenovili v samostan in se v njem naselili.	,
Cesar sprejel zunanjega ministra.
Cesar je sprejel zunanjega ministra grofa Aeha-euthala in je imel ž njim posvetovanja o skupnem proračunu in o programu vlade pri prihodnjem zasedanju avstrijske in ogrske delega-' cije.
Oproščen, ker je bil pijan.
V Pragi se je vršila razprava proti | francoskemu advokatu Chretienu, kij je na pre večer cesarjevega rojstnega une v gostilni snel cesarjevo podobo s j zida in jo raztrgal. Obtoženec je bil j oproščen, ker je razprava dognala, da j je bil tako pijan, da ni mogel vedeti' kaj dela.
__ Kolera na Ogrskem.___ j
Iz Požuna se j>oroča. da so uradne poizvedbe dognale, da se je kolera zanesla na parniku, ki vozi po Dunavu u Črno morje. Slučaji so bili le posamezni in so se hitro izolirali.
-o-
V PLAMENIH.
Štiri osebe pri nastalem požaru opečene in poškodovane.
iV pritličju hiše štev. 3.34 E. 53. St., kjer ima čevljarski mojster John Mo-nastre svojo delavnico, je včeraj popoldne nastal ogenj. Mimoidoči so ogenj opazili in alarmirali policijo in gasilce. Policaj Patrik Ryan je tekel z j dvema možema v hišo, da je stanoval-ee opozoril na pretečo nevarnost. Ysi! stanovalci so se rešili na prosto, samo rodbina Prolakes ni mogla več priti po gorečih stoptijicah na cesto. Ogenj se je tako hitro razširil, Da j'e ujel Rihar-da Prolakesa, in njegovo ženo, ki sta bežala na streho, pa nista mogla dovolj hitro odpreti strešnih vrat. Končno se je vendar posrečilo hčerki Kaitarini odpreti vrata, da so se rešili na streho, kjer sta oče in mati pogasila si gorečo obleko ali pri tem zadobila hude opekline. Rešila sta se po železni lestvici, hčerka pa, ki se ni mogla več po lestvici rešiti, je skočila na streho sosedne hiše in se pri tem na nogi poškodovala. Tomothy Keefe, ki je pri rešilnih delih pomagal, je bil na roki poškodovan. Zakonska Rihard in Jožefa Prolakes sta bila prepeljana v bolnico.
Škoda znaša $3000. Hiša je bila petnadstropna in v vsakem nadstropju ste stanovali dve rodbini.
* J o > - - i i
General Chamoro začasni predsednik Nicaragua.
Nicaragua, 27. avg. — General Emi-liano Chamoro, glavni svetovalec pro-vizoricnega predsed nika J uana Est rade, je prevzel vodstvo vlade, kateri bode načeloval, dokler ne pride v glavno mesto general Estrada in sam prevzame vajeti vlade v roko. General Estrada je brzojavno obvestil Chamoro. da je njegov namestnik dokler ne prispe sam v Manaugo.
Čaetno darilo za Mekgiko.
Mehika, 27. avg. — V republiki živeči Amerikanci so bili nabrali sklad, da se postavi .prvima boritelje-ma za neodvisnost, Georgu Washing-tonu in Maquel Nidalgo Casillas, spomenik. Jeseni se bode praznovala stoletnica neodvisnosti Metlike in pri tej priliki se bode spomenik odkril. Veljal bode $100.000. r
- . . ■ jk
Vesti iz inozemstva. Car v Nemčiji.
Italijanski minister za zunanje zadeve marki di San Giuliano obišče grofa Aehrenthala.	, -
JAPONSKI KONZUL ODPOKLICAN
Pri volitvah v Portngaln zmagajo vla-dine stranke. Republikanci pridobili več mandatov.
Bc-Tolin, 29. avg. — Car Nikolaj iu carica Aleksandra sta danes do*j>eIa v Darmstadt in se nastanila v gradu Friedberg. far iti earica M a na obisku ; pri velikem vojvodi Ernst Ludoviku, ki je earič-in brat.
Obisk carske dvojice na lies>enskem dvoru je posebno ]>omenljiv zaradi tega, ker bod ■ car ime! sestanek z nemškim cesarjem in bode na potu domov se sešel tudi z avstrijskim cesarjem Franeom Jožefom.
Dunaj, 29. avg. — Italijanski zunanji mini-ter marki di San Ciuliano obišče jutri voditelja avstro-ogrske zunanje poli.ike, grofa Aehrenthala. Oii-ciozni listi pozdravljajo italijanskega ministra kot posp.-ševatelja in podpornika trozvezne politike.
Domneva se. da se pri sestanku obeh zunanjih ministrov bode razpravljalo tudi o približanju Turčije k trozvezi.
Japonski konzul v Manili odpoklican,
Manila, 29. avg. — Japonski konzul v Manili Iwaya je bil poklican v Tokio in se ne bo več povrnil na svoje mesto. Postal je pri Amerikancih nepriljubljen, ker je preprijateljsko občeval z radikalnimi Filipitu-i. ki nasprotuje-~jo amerikanski vladi. Ameriška vlada je baje namignila japonski, da st. konzul odpokliče.
Volitve v Portugalu.
•"Lizbona. 29. avg. Pri volitvah v parlament so zmagale vladne strank - iu bode vladna večina v prihodnji zbornici znašala 35 do 45 glasov. Volitve so se vršile mirno in nikjer ni prišlo do izgredov.
Republikanci so pridobili večino mandatov v Lizboni, Oi>ortti in Veji.
Japan prevzame Korejo, ki se odslej imenuje Cho-sen.
Tokio. 29. avg. — Danes se je razglasila pogodba, s katero prevzame Japan v posest Korejo ali Cho-sen, kakor se zdaj prisvojena dežela imenuje.
Najvažnejša točka pogodbe je določba. da imajo obstoječi koreanski izvozni in uvozni tarifi veljavo še za dobo deset let in tla je za isto dobo inozemskim ladjam obrežna trgovina dovoljen a .
Cesar Yi Shvek je izdal reskripf, v katerem se poslavlja od naroda in pravi, da se je ves čas svoj ega vladanja trudil, da bi izboljšal položaj dežele, da pa so vsi njegovi poizkusi razbili ob starih grehih iu ob •nkoreni-njenih slabostih. Da se vzdrži mir na izhodu in da se povzdigne blagostanje koreanskega naroda, izročil je vlado drugim rokam in se na korist japonskemu cesarju, kaieremn pojKdnoma zaupa, odpovedal vladarstvu. Cesar opominja narod, da miruje in da se uda v svojo usodo.
Istočasno s cesarskim reskriptom je izdal japonski generalni guverner razglas, ki naglasa, tla o zdaj japonski in koreanski interesi identični in da sta naroda spojena. Ob jednem je v razglasu naznanjeno, kako se je poskrbelo za cesarsko rodbino in aristokracijo.
Nadalje se je objavila amnestija za one kaznjence, ki so zaradi malih pre-greškerv v zaporih in revnejši del prebivalstva se oprošča davkov. Japonska vlada bode izdala za povzdigo industrije. za zgradbe šol in bolaie in za vojaštvo $S.500.000,
Razglas opominja narod, da se vzdr ži vsakih nrtnirov. Narod je tudi miren in se ni bati, da bi prišlo do kake ustfaje. Koreanski listi so pogodbo med koreanskim in japonskim cesarjem objavili včeraj brez vsakega komentara.
-o--
v ■
Balkanska razstava.
Turška vlada je sklenila, da se letos priredi v Carigradu balkanska razstava, na kteri bi bile zastopane tudi balkanske drŽave.
i
fMRODA"
(Slov«nlc Dally.)
Owned wad pnbTished by the 'fltovtnio Publishing Co.
(■ corporation.)
FRANK SAK8ER, I'reaidenL JANKO PLKftKO, Secretary. LOUIS BENEOIK, Tremsurei-
Hare of Bnninam of the corporation and addr—It— of above officer« : 8*2 ('ortlandt •traet, Borough of Manhattan, New York OUy. N. Y.
laoalo leto velja iiat za Ameriko in
Canado.........$'V00
~ foi leta.........1.50
*	Uto ta mceto New York . . . 4.00 " pol lata za mart o New York * . 2.00
*	Evropo za vsm leto . . . . 4.50
I« •• » pol leta.....2.80
t • «*	četrt leta .... 1.76
48LA8 NAKOPA'* izhaja vsak dan ia-» vzamSI nedelj in praznikov.
"QLAJS NARODA"
("Voice of the People") jmtd avary dav^, ^except Sondaya and
Subacription yearly $3.00.
Ad »artlwmenta on agi »»insiit.
Dopisi brez podpiaa in oaobnocti aa M
Mtun^jo.
Denar na) se blagovoli pošiljati po — tfoney Order.
Pri apreraembi kraja naročnikov
Kimo, da se nam to-i i prejšnje railAAa naznani, da hitreje najda-ao naslovnika.
Dopiaom in pošiljat vam naredita ta na-Joe :
k "OLAS NARODA" •Cattlandt St.,	Sew York City.
Telefon 4687 Cortland t.
_
; Proti delavcema
V času. ko >o stavkujoci krojači korakali po n»"«y.*rs!U«m Hudrt-U »u*-
iuon*t rovali za '' closed šhop'T (zaprto delavni««), je Supreme Court--oduik Golf izdal razsodbo, ki bode aelo bud udarec za organizovano d?-lavwtvo v državi New York, če bode i"ta v vitjih inatanrali fw>trjeira. lfaz-,-odha pravi, da je stavka, ki se je uprizorila v s vrbo, da se dosaže * * doKcd s|«»p*", protizakonita, ker je zarota v omejitev ''rgo\ ine in obrti.
Razsodba se j«' izdala v sodnem postopanju, ki je uvedlo na zahtevali je /veze tovarnarjem, da se »t a v kar-jem prepove oviranje d< loljubuih pri dela. I stavno [lovelje, ktero j;' sod-nik (ioff izdal, je zelo dalekosežno. Tako prepoveduje štrajkne straže, ki >o !»ile «l(fZ4 In j dovoljene, ee niso pro-vzročile kalenj:1 javnega miru. Razsodba »odnika (Soffa se opira na neko razsodbo, s ktero se je bilo delodajalcem prepovedalo, da -ne smejo od svojih delavcev zahteva.fi, da morajo pripadal i d o! t*-eni organizaciji. Kar je delodajalec« pre]M>vedatio, ne more biti delavcem dovoljeno, pravi sodnik, in itako tudi delavci ne morejo siliti delodajalec, da sprejemajo na deli le članove urotove organizacije. In po nazorih .-odnika bi bilo izsiljevanje? ti bi delavci zahtevali od svojih delodajalcev, da morajo v teku dveh tednov od| lotiti vse otie dalavee. ki ne pripadajo jedni ali drogi uniji.
Ne \erjamcino. da bodejo višja so-dišča i»!«fa mnenja, kakor je sodnik tiot l, i.ti tovarnarjem tudi ne bode nonogo pomagalo, če se lx>de stavka "lelavitr proglasila kot zarota. ker delavcev le ne bodejo popred dobili, dokler ne bodejo ii|>e]jaii Udje razmere v svojih delavnicah, okrajšali delavni ca* in fioviiali meado. Kakien vpliv hode imela («d't"ova razso<U>a tip slavkofki že traja več mesecev, se ne d .i pr gledali ali žele* i, je, da se Jibuti I i razsodbi takoj vloži rzklic in stanje rak jBT« if^ Kairom ziinno* *e ^rrdr ivelika"" )«n <5Ta b.T\ i" * pfeiilnTrinffem h ' raj k	tfc«
kaj |H9ivzaprav ona s preiskavo doseči llitra.
Kolera in naseiniška oblast.
IWw'ila, da se .j« kolera pojavila tadi v A\slro-Ojr»"ski. kamor se j* zanesla iz Rusije, napol nujejo tudi A-marikanee s strahom pred to za v ratno bnlezuijo, Ni Se prestopila oceana, ah -'o se lahko zgud* vsak dan. Hueija, Italija n A > irt i Of al a so
/e | m j 4ej nevarni bolezni okužene in v z lie vsesa varnostnim na r ribani Ln odre»H»am »e ImmI« >e razši rje vala. Ru J.ki romarji so j«> baje prenesli v Ita-hj«i ill iz Italije se lahko prenese v aoMedne dežele. Ali	tao^oie jo
ualavttt, i ta ne rtode prUla čez m<»rje ? Ali lM.de • prisel^nci iz onih treh dežel nastopila pot v Ameriko? Skrajno ytotrehaa je. da se am nikarudte oblasti pripravijo na to, da ne badajo
Rusija, Italija in Ava' ro-Oj»r*ka ao debele, iz kterih prihaja »laj največ pcisrljeneev v Zj'Vinjene države. Na aioiiao^a jih prihaja iz teh dežel in tkoraj navarjetaa bi bilo, da bi ae med njimi ne nahajale ueobe, ki prihajajo is okuženih krajev. Amerika m nahajat r v<4ji nevtinaati j^lede o~ k eiienjlt ^akor pa^ Hab^a, katmor se je |Kpeoe«ia belesen	iz ^ueije.
j v Ameriko se pa more prenesti ft i vseh treh držav, ker iz	pribajajb
itrnmoma priseljenci. Nas namen ni, da bi strašili ljudi pred kolero, nejro. t da )w ujKizorili nase! jevalno oblast, ' da bi stroiro pazila na one ljudi, ki bil zamogli ludezen prenesti v Zjedinjene države. Dozdaj se še ni etilo, da se je novinii*' i. ki nam "|>retl. ^s»svetila kaka j>ozornost, daai mora biti oblastim znano, da razsaja l»olezen v onih državah, ki nam pošljejo najv*<? priseljencev. Pomirjevalno bi vplivalo, če bi se vedelo, da oblasti priseljence tudi v tem pogledu strosro nadzom-
j+jo.
Nevarnost, da ae kolera po pri*-!
Ijeneih zanese v naše države, ni dan-j 'dane* tako velika, kakor je bila predi , 1H leti. ko si še amerikan.ske oblasti niso znale }>omagati, ker v teku teh let j* zdravniška vednosr tako napredovala in zdravniškim oblastim od-kmla taka pota. da zatnorejo bolezen takoj spoznati iti se ubraniti, pred no' se je razširila in zahtevala tisoče! (žrtev.
t V imenu priseljencev, kterim pri-|padamo sami. zahtevamo najstrožje j nadzorovanje priseljencev v zdravniškem oziru, da ne l »odej o pozneje, če | -e bolezen po priseljencih zanese, na- j ri\ i>'ični li»> i pisali, da se je kolera le )>o teh zavlekla v deželo in da je to; j (»oslediea naselje va nja.
V interesu priseljencev je, da uj>e-ljejo oblasti najstrožje nadzorovanje | .v pristaniščih, kjer se izkretyejo pri-jsaeljeneL	*	\
DOPISI.
Chisholm, Minn.
iTenjeno uredništvo:—
Prosim, da priobčite poslani Vam I dopis v Vašem priljubljenem listu.
Dne 4. avirusta smo .^»remili truplo našetra rojaka Martin Ravnikarja i k zadnjemu ]>očit'kn. Pokojni je bil j ipo Italijanih obstreJjon dne 2G. ju-jnija v Aurori- Minn. Zločince niso j i š:« zasačili. Za {K)irreb so darovali i sledeči rojaki:
I
I »o jjt'1.00: Fran Orešek in Martin Šuštar.
Po $2.00: Štefan Z<rone. Louis Prebil, Ivan .Temec. Štefan Cleivajs. Mat.! Matzeh', Poter Prebil, Bernard Prebil. Fran Šuštar in Anton Ribič.
Po $1.00: Ijovrene" Paskvan. Mat. il le, Ivan Riiss, Fran M dved. Ivan (Hobokar. Žužek & G.lobokar, Ivan Bradač, Ivan Šj»enko. Josip Peternel. ! Anton Prebil, Ivan Škarje, Martin jJemec in Valentin Zasrar.
Po ."»0c: Štefan Prapotnik, Ivan Milavec, Fran Arko, Ivan Vidovič. VI rs. l^nšin. Fran Virtint, Josip GIo-l*>kar, Mat. Oeršič, Simon Gornik, Jakob Krže, I>">uis Hejrlar. Anton Mihelič. Filip Likovič, Andrej Oker, Mat. Zrtidaršič in Ivan Ribič.
Po '2~>c: Ivam Ti nko. Ivan Lavrie. An-on Brane, Andrej Rejieš. Ivan Bartol, Fran Arniel. Jurij xSvi<reIj. Fran Selišnik, Luka Trhlen, Josip Lojni in Fran Martinčič. t Skupaj H8.0O.
I Vsem darovalcem izrekam iskreno
I zahvalo.
Rojaki, tukaj vam je zopet en iz-aled. koliko so vredna podporna društva in Jednote! Radi teura pristo-pajt.1 k društvom in Jednotam!
Ivan Jemec.
Članom io delegatom glavnega zborovanja J. S. K. J. v prev-darek.
i
Dolžnost je vsakega člana J. S. K. J., če je delegat ali ne, nas=vetovati kako prenaredbo v postranskih zako-, uih za zbol.jšavo, napredek in trdno '[Ksllapro Jednmte v finančnem, nrav-nern in verskem ozirn.
.Skrajni čas je, da se urede splošne preosno-v e, predno bo<Ie prepozno. Se-jdaj je čas za delo!
Kf*t članu J. S. K. J. dovolite mi. da predložim članom jrlavnr^ra zboro-i vanja J. S. K. J. v I>OTivern. Colo., naslednje nasvete, ki so največje važnosti za obstanek Jednote na temelju t i m nega prospodarst va.
1.	Sistem asesmetitov po starosti. Zakaj bi star človek plačeval iste pri-sj>evke kakor mlad mož ali fant! To ni pravično za mlade- ljudi. Vsaka uspešna brai ovska družba ima svojo tazre<Iitev asesmervtov jk» starostni stopinji. Mi moramo imeti isto.
2.	Ni le potrebno imeti aaeaanent po siarosti. marveč »koro vsaka bratov-ska družba večje važnosti je članica
[d; žeJne bratovske zveze (Nai ional (Fratemal Association) in ima svojo razdelitev asesmnentov j>o National Fraternal konprremi; in nektere držale v tej deieti ne dovnljnjejo nobeni bra<ovski driržm poslm-ati, če nima ixtmer - asesmentov po National Fra-temirt k«mpre«n, n. pr. država Ohio.
AseAmeiMi Na. t*»uai.FrataanaJ kan. ,arMssa bi se morali sprejeti in ricerr^j
t 0H Za^jyWO.OO:	|
Starost " 16—21	$ ,93.
" 21—26	1.07.
" 26—31	1/26.
li 31—.16	L5L
44 156—41	1.7G.
41—4.3	2.00,
Za	$500.00:	*
Starost	16—21	$ .40.
"	21—26	.54.
"	20—31	.63.
"	31—36	.76.
:i(>—ii	.88.
41	41—15	1.00.
3.	Naša J. S. K. J. posluje v okoli dvajseterih državah, a kolikor je men* znano, ni v inobeni državi dobila licence ali dovolitve za pooblaščeno potovanje. Licenca se mora dobiti od zavarovalnega komisarja vsake državo vsako leto. Jednota mora tudi vsako leto predložiti letno ]>oročik> o svojem poslovanju zavarovalnemu komisarju vsake države. Za vsako licenco mora Jednota plačali pristojbino ml $5.00 do $25.00 v nekterih drža vali. in sicer zahtevajo za licenco: Michigan $5.00, Nebraska $20.00, Missouri $5.00, Kansas $25.00, Ohio $25.00. Wyoming $15.00, Colorado $5.00, 1 Iliaois $10.00, itd. Za presto-l>ek tega zakona sme generalni pravd-•nik sva •žave aretirati vsakega u-radnika družbe, ga kaznovati in deja-ti v zajx>r. Kolikor jaz vem, nima oobeua -slpvi tiska Jednota zahtevamih te/en« »a "poslovanje v raznih državah.-
"T5!. TC. 'Jetlnota jih sedaj poskuša dobiti; 'atrfpak d vam no je, ali'bode mo^ia; dobiti dovoljenje v vseh drža-pokier ne sprejme odmere ases-menTrtv delilne brat'ovske družbe TNattrrfia'l'FVaternal Association). Za »^daj nimamo pravice posloi-ati v kte" rikoli d
ržavi rastni Minnesote, kajti J. S. K. Je<lnota je kršila zakone raznih držav izza svojega obstanka. Gas je da se vzbudimo!
4.	Ustanovite ženska društva v svr-ho, da se pomnoži število Jednotinih članov in blagajniški sklad. Mnog;* device in vdove bi se rade pridružile Jedno:i, a jim je po sedanjih zakonih »nemogoče. Zavarovalnina naj bode $500.00 in $1000.00.
5.	Izpustite iz postranskih zakonov odškodninske terjatve za izgubo oči, nog, rok in prstov; podpora od društva po $5.00 na teden za šest mesecev zadostuje. Kajti nobena teh poškodb ne pridržuje nikogar v postelji dalje nego šest mesecev. Mnogi prosilci z enim očesom bi se pridružili Ji^dnoti, a se ne morejo, ker je to proti postranskim zakonom, dasi jim samo izguba enega očesa ne okrajša življenje.
(i. Ipzustite iz postranskil^zakonov številne bolniške ]>odpore: v členu XXXI. točke 326, 327, 328, 329, 330, .'>32. Sedaj plačuje naša Jednota bolniške podjwe eelo za ošpice*. Nobena druga jednota ne daje toliko bolniških ]>odpor. Mnogo članov je, ki ne žele nobene poškodninske niti bolniške podpore od Jednote, ampak samo »mrtnino. Če se to odpravi, hod? mesečni a-esmei.r mnogo manjši. Nobena jednota ne more dolgo obstajati, ktera daje smrtni in o. poškodnino in bolniško p<xlporo.
Ljudje se pridružujejo jednotam. <la dobe smrtnino.
4. ('e je naša Jednota osnovana po katoliških načelih, dmejme duhovnega vodjo.
8. Glavno zborovanje naj se vrši i vsako četrto leto, da se~tako zmanj-jšajo Jednotini stroški, j 9. Vsako društvo, in ne Jednota, naj plačuje potni no ali stroške svojih j delegatov, ua glavno zborovanje, da tako .zmanjšajo nepotrebni stroški. U',10* ,1>4>i**vki. oairoma. dostayki .k arterju" naj se predTože državnemu komisarju po vsakem glavnem 1 zboroVanju.
11.	Potni listi naj se podaljšajo od šest mes«-ev na eno leto.
12.	Jedinotini uradniki smejo živeti v vsaki državi, izvzemši glavnega tajnika, ki mora živ«:i v mestu, kjer je nameščen glavni urad.
13.	J. S. K. Jednota
naj se pridruži deželni bratovski zvezi (National Fraternal Congress ali Association).
14.	J. S. K. J. pošiljaj enega delegata na glavno zborovanje deželne bratovske zveze.
35. Ta koz vami "loose leaf" sistem naj se uvede za Jednotino knjigovod-st vo.
16.	Plače Tseh uradnikov naj se i povišajo do pravične mere, tako, da bi dobival na leto: predsednik $400, [podpreds dnik $25, blagajnik $400, tajnik $1200. pomožni tajnik $150, L nadzornik $30. II. nadzonnik $30, III. nadzornik $30, I. porodni odbornik $15, II. porotni odbornik $15, IIL porotni odbornik $15, Vrhovni zdravnik 25 centov za pregled vsakega zdravniškega lista.
17.	Jedno*ino' glasilo naj prejema $3.V) na leto.
18.	Vrhovni zdravnik naj prejema najmanj 25 eentov od vsakega prosilca za jwegled njegovega zdravniškega lista. To je potreben in velevažen u-rad v Jed not i, kajti zdravniški list, podpi^ re^or^acu, tvori pogodbe
19.	Predsednik Jednote naj imenuje odbor iz treh mož, da pred natisom pregleda in popravi, če <treba, postranske zakone, ki se ne uj^TOajo z državnim zakonikom.
20.	Glavni tajnik Jednote ima predložiti letmo poročilo o svojem poslovanju zavarovalnemu komisarju vsake države, kjer Jednota posluje. To je družbeni zakon v vsaki državi, ki se moramo po njem'ravnati.
21.	Premestite sedanji ujad ali gl. stan iz Ely, Minn., v kako liiesto y o-srednjem delu Zjedinjenih držav, n. pr. Chicago, ali Waukegan, ali La Salle itd., ali vsaj Virginia, ali Du-luth, Minn., v svrlio, da se zmanjšajo strdki nadzornikov, kadar pregledujejo knjige ]»oluler-no.
l>elegatje. upam. da bodete delovali za koris>t vseh članov!
S pozdravom
Stari član J. S. K. J.
Kako se gospodari v Bosni?
"Srpska Rijee" objavlja imena o-nih kmetov, ki so bili jn-egnani s svojih domov in so ostali brez strehe. Pri tem navaja slučaje, da se človeku jezijo lasje. V posamičnih okrajih je na stotine družin br >z strehe.
Za umevanje teh dogodkov mora-nMf^jasniti, da beseda ''krnet" po-menja, v Bosni onega seljaka, ki ni gospjcraar zemlje, klero obdeluje, ampak iiŠora Otl te zemlje oddajati spa-liiji, it" j. turškemu qgu ali begu, tretjino Vseh pridelkov. Dokler "kmet'' v rfMTB olwleluje svojo zemljo in tudi redno plačuje tretjino, ga spahija ne more odstraniti z zemljišča; ali predpogoj za to je, da dotični seljak tudi v resnici poseduj? kmetsko pravo.
Z ono zemljo toraj, na kteri tibstoji kmetsko pravo, aga ali beg ne more razpolagali po svoji volji. Ko so pa začeli po Bosni in Hercegovini proizvajati zemljiški katastar, je bilo seveda treba določiti tudi kmet ska prava, obstoječa na posamičnih zemljiščih. Ags> in begi so pri tem gledali da so, kolikor so le mogli, več zemljišč prijavili za begluk. to je. zemljo, na kteri ni nikakega kmetskega prava. Ker se kmetje dostikrat niso brigali za i: o, da bi se potegnili za svoje pravice, se tudi tt* pravice, ki jih je aga ali beg utajil, seveda niso zabeležile v novem katastru. Ko se je kmet zavedal prevare, izvršene na njegovo škodo, je bila vsa stvar ž:» pravokrep-na in nekega lepega dne so prišli o-i ožniki, pa so ga vrgli na cesto z družino vred. Vendar imajo taki slučaji vsaj videz zakonitosti; kmet je zamudil in se ni pravočasno potegnil za svoje pravo n zakon je bil na strani spali i je.
Naravnost kričeč slučaj, ki kaže j bosansko razmere v vsej njih nagC.i, pa se je dogodil s kmetom Jovanom i Truinič-Cvjetičem v Daritvam. Tii S kmet je imel z l>egom Rnikovcem pra-Ivilno pismeno pottodbo. kteri ni mogel j nikdo oporekati. Nekega lepega dne pa j^ beg prodal to posestvo lesni firmi Steinweiss za 12 000 kron. Kmetu Jovanu Truinič-Cvjetiču pa je beg rekel pri tom, da mu ostaneta hiša in vrt. a drugo zemljišče da mu da dru-! gje. Kmet je bil zadovoljen s item. j Ali nekega dn- so kar prišli orožniki, j ki "so vso družino izgnali pod milo ne-j bo. Kmet je dobro vedel, da se z bo-Uanskimi orožniki ni šaliti: zato se 'tudi ni čisto nič upiral. Ali ker se ni obračal tako hitro, kakor bi bili te hoteli orožniki, so ga ti poslednji prijeli in'tikati pred*^— upravitelja pblr-ekspoziture v Daruvnru. Ta u-prStvitelj je dal ubogega kmeta vtakniti v zapor, Tfjer" je brez razlega lr brez obsodbe ostal osem dni j.
Ko s-o ua izpustili iz zapora, je odšel v Petrovae pritožit se k okrajnemu predstojniku. Toda tudffa je na-j pravil s kmetom kratek proces: dal je moža- brez obsodbe kar zapreti in ga je držal zaprtega dva dni!! Radi krivice, ki se mu je zgodila, se je mož tedaj pritožil na deželno vlado, ki mu je konečno (tudi priznala pravico, da |mu mora beg namesto prodane zem-lj? dati na drugem mestu toliko in tako dobre zemlje. Beg pa je kmetu ponujal slabšo zemljo, ki jo ta ni hotel sprejeti. Oblasti so seveda tudi to pot dale begu prav! Stvar je prišla konečno pred ministerst.vo, ki je 'razsodilo, da mora b:g plačati kmetu '<»dškodnino, ki naj se določi potom cenitve. In res je bila ta odškodnina dole>čena na — 130 kron!! v Od teh 1130 kron pa je moral kmet plačati razne komisije, tako, da mu nazadnje i ni ostalo — nič!
In potem se bode še kdo čudil, ako >e Bosanci prav-nič ne ves-Je blagoslovov aneksije!!
tWTHlCA tTREDinŠTVA.
AihI rej Ogrin, Drrakesboro, Ky., in vež dragih naročnikov. Rešitev Mike Cegaretove uganjke je pravilna; ko-košarica prinesla trg 256 jaje.
Razvoj Bolgarske Hi slovanski kongres.
Xeki odlični bolgarski politik — nož evropske uaobrazbe in Jalekovi-ien — je povodom slavnostnih dnij v pogovoru z nekim češkim novinarjem oznašal nagli razvoj Bolgarske in priznaval, da so oplojevalna vsjxkI-huje prihajale od zunaj. Rusi so bili asvobojitelji Bolgarov iz »turškega jarma. Cehi prvi učitelji in svetovalci, ki so z očetovsko skrbjo nadzirali prve samostojne korake Bolgarov na kulturelnem polju. V vsem duševnem in materijalnem razvoju Bolgarske je hi!o občutiti češkega duha. Medtem pa se je Bolgarom v tujini vzgojila nova lastna generacija, ki so se jej začeli prvi učitelji umikati.
Ali ta je prinesla seboj iz it nji ne tiuli svoje zlo — tujr-«ta <luha, ki je krčil slovanskega. Temu duhu iz tujine je pripisovati tiste poskuse demonstracij proti slovanskemu kongresu v Sofiji. Tako si je tolmačiti nemške vplive med bolgarsko inteligenco. Naglašam to — je posebno povdarjal oni politik —. k r se navadno le kralja Ferdinanda proglaša odgovornim za nemško propagando v Bolgarski. Potem pa je opozarjal na iiv ersentno dejstvo, da so v Bolgarski vzlic vsemu velikemu napredku — razmere le navidezno konstitucijonelne. Kajti v resnici vlada dež lo le* kralj, ki pušča ministre gospodariti le dotlej, dokler se njemu izljublja. Volitve so manir iestaeija njegove in ne narodne volje, ker ves vladni aparat deluje po nj>r go v ih odredbah. Cim je ministerstvo prišlo v kako navskrižje s kraljem, mora — iti! 5 (i večine zna vladni aparat na prihodnjih voli' vali spreminjati v manjšino kakih — 3 mož. To je možno, ker ljudskim masam nedo-staja politične organizacije, a to vsled prepada, ki ločuj.' ljudstvo od inteligence. To pa je zopet posledica prenaglega razvoja bolgaVske države in pa narodne mlač.nosti one inteligence, ki se je vzgajala v tujini. Tako vidimo, da bolgarski narod z vs-m svojim eminentnim jsditičnitn razpoloženjem ni tako politično organiziran in discipliniran, kakor bi moral biti, da se uveljavi.
Na tem polju čaka bolgarske inteligence veliko in trudapolnega. ali tudi hvaležnega dela, ki pa je s slovanskimi slavnostmi v Sofiji zadobilo izdatnega povspešila. Slovanski dnevi so delovali kakor krepil na utrje«-valna kopel; vzbudili so inteligenco i? nje brezbrižnosti, a v narodu sn vzbudili zavest o vzajemnosti inte-l esov z drugimi bratskimi plemeni v veliki slovanski rodbini. Tudi če in-telig: nci ugajajo dunajski valčeki. če tudi im eiiengea brezkritično občuduje vse. kar je nemško, narod pa nc pozablja, da je mlado solneo Bolgarske izšlo iz valovja slovanske, na širnih bojiščih prelite krvi. Dnevi v So-fiji so to poklicali narodu v spomin in so usadili v srca mas kali. ki se nc posuše. n nvene ampak bodo poganjale in cvetele. V tem je pravi pomen teh nepozabnih dni: slovanske zavest, idejo vzajemnosti in medsebojne ljubavi — to mirovno idejo pai excell tiiee — so zanesli v mase, kjei najde bogatih redilnih tal. A to nikakor ne more ostati brez učinka na inteligenco in vodilne kroge.
Seveda bode itreba v to truda in neumornega dela. Toda jaz ne dvomirr |— tako j? zaključil odlični bolgarsk i politik —. da stojimo na predvečer« nove bolje epohe našega narodnega in političnega razvoja, ki mora biti ..demokratična in slovanska prek ir prek, ako si hočemo to. kar smo si ipriborilL tudi zagotoviti za bodoč-nost 'Znameniti slovanski tenlen pro-vzročl ozdravljenje naših razimr in bode tvoril jako reakcijo proti istiir razjedujočim in demoralizujočim ptn-jim vplivom, ki so se pri nas zadnji čas tako bujno razraščali in kterili [širjenje bi sličilo neozdravljivi bolezni — raka. To je zadnji smisel teli lepih dnij in od neizmerno zveneče veselje, tisti odmev navdušenja, ki so ga našli v srcih nas vseh.
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Rojakom, znancem in prijateljem naznanjava žalostno vest, da nama j« vzela nemila smrt ljubega brata
FRAN ZAGRAJgEKA.
Po preteku svoje 20dnevne vročinske bolezni je dne 17. avgusta t. I. ob 10. tri dopoludne v starosti 32 let v Gospodu zaspal. Doma je bil iz Bost anja ob Savi na Dolenjskem. Ranj-ki zapušča v &tarem kraju očeta, mater, brata in sestro in tukaj tudi dva žalujoča brata.
Objeti nem se tudi zahvaljujeva vsem spremljevalcem, ki so ^prišli iz Clevelanda in iz Magadora ter spremili brata k zadnjemu počitku v Akron, O.
Bodi mu lahka 1uja zemljiea!
Ostala žalujoča brata:
II
slovensko katolilhdj
svete Barba-
podp. društvo
£ml Zjedinjene države Severne Ame^tf« Sedež: Forest City, Pa .akorporlraao dne 31. januarja I90Z v držati
ODBORNIKI;
Predaednik: ALOJZIJ ZAVERL P. 0. Box «85, Tormi City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 F.. 60th Street, Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa,
a ........
■ADIOBmi:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, IL aadzornik, Bx 501, Forest City, Pa. FKANK ŠUNK, ILL nadzornik, M Mili Btraat Lužama, Pa,
i., i ■ a« m,m,.m
FOROTNI Df PEIHVNI ODBOft:
PAVEL OBREGAR, predBednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box »5, Willock, Pa.
IVAN TORN IČ, H. porotnik, P. O. Box 523, Forest City, Pa.	„ . •
Dopisi naj aa poftiljajo L tajnik«:	IVAN HLLBAJf, E, #. 7,
Foreat City, Pa. . .	. .
Dm It veno fflaailo ja "GLAB NARODA."
Pozor slovenski farmerji!
Valed občne zahteve, naročili srno tudi !etos večje število
pravih domačih
^ kranjskih kos ^
V	zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose ao izdelane
iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste ae pritrdijo na kos išče z rinkcatni.
Cena I kose Je $1.25.
Pri večje] naročltbt znaten popust:.
V	aalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in
pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.)
oena i garniture klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna 30c. Rojake opozarjamo da ac z naročili
požurijo dokler zaloga nn poide.
Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order.
Slovenic Publishing Co.
83 Cortlandt St.,	New York, IV. V.
OGLAS.
I Moj namen je rojakom tukajšnjo jokolieo malo opisali iu 'naznaniti, da 'tukaj ilela družba Steel Plant novo |rudotopilnieo. ktera b<»<le stala 25 milijonov dolarjev i:i v njej bode upo-slenili od 12 do 15 i-or delavcev. Družba je pa t tuli v to svrlio lam od-! merila vrt lotov za delavce in -t> sc-Idaj na proilaj. Lotov je že jireeej prodanih, ker ljudje prihajajo iz vs h j krajev iste kupovati. Dobi se pa - • |nekaj lepili prostorov po jako nizkih .cenah in pod zelo ugodnimi poboji. 'Cena ]Misameznim lotom j' "1 ^125.00 'do $1 .Sft.Ofl; plača so ]>ri nakupu od j $25.00 do 15.00 in ostalo pa brez obresti {k» $5.(MI in naprej. ! Drain 'rojaki, kteri imate denar, ku-I pite si'lote, ki so prav bl'zo topilnice. 1 samo tri ali štiii bloke oddaljene in |na prav lepem prostoru, ter jako « vr. dni.'ker bodo eez dalje dražji. Zagotavljam, ila bode vsakemu žal. kteri bode zamudil tako lepo priliko. Te jlotove kupiti je bolje, kakor pa imeti jilenar v banki naložen. Pridite in ojrlejte si, kako pridno se že dela in Uierr že celo leto. Jaz sem pripravljen vsakemu pokaza.i to zemljo, kteri se le pri meni oglasi, in to brezplačno.	.
Pozdrav vsem rojakom jk> Ameriki!
Joseph Sbarahon.
Duluth, Minn.
SVARILO.
Rojaki, varujte MIIIE POŽAR, po domače Cudnov Miha iz SjKxlnje Ko-jšame. On je le 4 čevlje visok, 'oda Idnurač j»a velik liček. V Ameriki biva žo kacih par let. Priklatil se je Ur»mkaj in ker je bil brez denarnih I - re i Is te v, dela in delavske obleke, sem |se ^-a usmilil in mu vse preskrbel. j Kar naenkrat jo je pa popihal in mi odnesel uro vredno «fI8 ln par srajc. Prosim, ee kdo v:*, da mi javi njegov naslov.
August K rep s. P. O. Box 15,__Broadhead, CoTo.
t
j Kje jo moj prijatelj ANTON CIM-PKRMANf Doma je iz Velikih Blok. Bila sva skupaj in potem ne j vem, kam odšel. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — AiKon už-k, 508 Central Ave., Moxham. i ^• Johnstown, Pa.	(30-8—1-9)
Hamburg-American Line.
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med
N'EW-YORKOM IN HAMBURGOM.
Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinaci o	(
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SERB IN P0D-
VORBA ZA SLOVENCE.
KAISEUIN AUGUSTA VICTORIA — odpluje 3. -eptembra. BLUECHER — odj.luje 7. ^eptembra CLEVELAND — odpluje 10. septembra.
Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Lioe9
ali pa pri lokalnih agentih.
ZAHVALA IN PROŠNJA.
Tem ]M>tom se najsreneje zahvalju-j -m vsem cenjenim darovalcem, kteri so ini priskočili *ia pomoč v moji ne-sieči. 1'osebtia hvala društvenim tajnikom raznih Jedno'. kteii so so zame toliko žrtvovali in mi že jxi-lali denar. Imena darovalcev priobčil bodi m v oktobru. One tajnike, ki mi -na mojo prošnjo do se«laj še niso-odgovorili, pa i>onižuo prosim, «la to store do 25. septembra, ker od 25. do • "»o. sept. se l»om j»odal v staro domovino.
Hvala vsem za prejete mil od are, kakor I udi za one, ki jih še dobim; povrne naj vam Bog in varuje naj vas pred tako n srečo, kakor je mene zadela.
Valentin Stinovic. P. O. Box ti0rt..,t Franklin, Kansas.
|ugoslQvaDska;^^jKatol.JB(lnola,
Ubarporinu dne 24. januaija 1901 v ilrlavi Minneaota.
Sedež v ELY. MINNESOTA.
tJKADHIKIi
Predeednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing At«., So. Chicago, III Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. 0lavni tajnik: JURIJ L. BHOZIČ, P. O. Bo* 424, Kly, Minn. Fetnolai tajnik: MAKS KERŽlfiNIK, L. Box 183, Roek Sprint«,
■	^BJagejnik: IVAN GOVŽI, p. O. Box 106, Ely, Mima.
■	V ADXCKJHZ3:
mOJZU VTRANT, predsednik aadsoraega odbora, 1700 E. JSth St. I&>raii»t Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadeornik, P. O. Box §41, Eveleth, Minn. MTTT A FX KLOBUČAR, m. nadzornik, 11« — Tth "Hr., Calnmet l«Jrfcif»e.
POROTNI ODBOB:
■	IVAN EERŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. Box 138,:
rVAN MERHAR, lirnfl porotnik, Bx »5, Ely, Minm. flTEFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Mina.
o ■
I Itdnvnik: MAU™ IVEC, 711 North Chicago St., Droit veno glaailo j« "GLAS NARODA."
^^SffgSg^li^^Sl	' wjwm.....1Ž " m MU1
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NAZNANILO.
Ravno -čin prej« ! naznanilo od društva *v. Jožefa št. 21 v Denver, Co- i
■	IohkIo, da o premenili dvorano, kjer se Uo«le vršilo osmo glavno zborovanje ! ■.lednote. Sedanja dvorana >e nahaja v sredi mesta in je v bolj dostojnek kra ■j", kar bodi ig. delegatom gotovo bolj ugajalo. Naslov dvorane je:
Eagles Hall, Club BIdg. Arapahoe St. Denver, Colo. V -daeaju, da hoee kateri brzojaviti, naj naslovi na:
St. Joseph Society, Stock Yard Station, Denver, Colo. Hkjt r .bode vse urejeno /a sprejem bratov.
S spoštovanjem, Udani,
Geo. L, Brozich.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
I Zdravstveno stanje mestne občine
Hubljanske od IU. julija do ti. avgusta. Hodilo se j«» -JH. otrok, 1'mrto je 18 Hm h in sieer domat-inov <1 net. Umrli Ho 1 Sa jetiko, lu.jee. I v*led mrtvo-Hda. .'t vhled nezirode in 1,1 za različni-Hii drugimi boleznimi. H Pri kopanju utonil. Pri kostanju v H.jubljanici v Idi/.iui (jfuberjeve«a pre-Hopa v Ljubljani utonil je neki dela-li'c. 1 lopljetiea ^e u.-o našli in s* tudi Hie nt t tet a ponearerenea se ni dognala. I Delavsko gibanje. Dne Id. t. m. se
■	•< odpeljalo z južnega kolodvora v . H ..jublj.i nt v Ameriko Iti Maeedoueev, H>a/;t| pa j' prišlo .'il Hrvatov.
I Preprečena pot. 18-ktni Anton Be-H><*' iz Črnomlja >e je hotel z južnega Hiolodvora v Ljubljani < m i j m ■ 1 j t i v ■Ameriko, ne da 1 > i bil že za d o- il voja- | Hki dolžnosti. Tarn »luibujoii stražnik
■	mi ,i p.i t.aU.i-.o prepreči* > tem. da Ha je aretoval. t Kidali ^a d -želueaju
HimIIŠI-U.
I Slovanski narodno-gospodarski kon-
■pres. Te dni jHjpoldne je zboroval tudi Hibrtni od se k, ki je na predlog načelnika mora v-kili in r-«'ških obrtnih zver Hr. Pamtvrika izvolil za predsednika g. HI. Frauehettija. Temeljito poročilo o H.druženju slovanskih avstrijskih obrt-Inikov j.* podal konzulent g. A. Audel. m »menjal je obrtne organizacije v Av-■Viiji ter osrednje zveze na Dunaju, ki ■-o \»e v rokah Nemeev in pri katerih l>lo\ani ne najdejo razumevanja. Tre-
■	ba je t or j, da «i avstrijski slovanski
■	obrtniki osnujejo lastno osrednjo or-H-an i/arijo "Osrednjo zvezo »lovno. B«»brtnik.»v v Avstriji", za katero so I/lHM'o\aleem že bila na vpogled toza-l«tevna pravila. Ta zveza bi imela last-l io tajništvo > sedežem na I hi naju. O
■	pravilih -e .j«- vršila debata, v katero
■	o	gg.: Piii«taryk, Ki i nek, dr.
■	Ileidter poslanec J ur* m«.se k, za* opni k
■	•Inna ,-kib <V~kili obrtnikov. Franehet-
■	ti itd. Zla-ti jrlede »edeža zvm so se I tiekai ti govorniki zavzeli za l'r<M*>. I naposled je |»a obveljal z oz i rom na I jugoslovanske in dunajske reške obrt-
■	mke 1 hi naj, ku-kor so se tudi v eeloti
■	sprejela predlagana pravila, Odseko-I vrga zborovanja se je ud ležilo do "i0
I članov.
Opekarna ▼ Postojni. Parna opekar-
■	ni tf. Josipa t.a vreneira v Postojni
■	spada med najuieldnej-a in najmmler-I nejš.i iudiistrijalua fiedjrtja, kar jih a i imuno. Ta paru« ojs-karna t. elektrie-v tiini obratom opremljena, z najmo-I «b>rti jšiiai «» roji iii su njeni izdelki v I vsakem oziru vzorni.
Naačno ministrstvo je fxlobrilo ime-luawanje g. Janka Mlakarja za defiui-tivnetca verot»<ntelja na mestnem de-i kli^kem lieejti.
V Litiji je umrla j o doliri in mueni liMilezni vsem tan kaj kdaj bivajoeim, zlasti aradni-Uim rodbinam znana dobra [>«»riea Jeriea HimeaHf. ZapustiU J moža; «H»ok ni tiuela. Ralijka je bi-
a tiha. mirna ženska, ki ni nikoli no-i »enega razžalila. Ko je bila še bolj 1 'tirava, -e je prav rada udeležila slo- ' •en-kih veselic, zlasti onih, ki so se j »r i reja le v korist 4 Ciril-Metodovi dru-:bi". Naj v miru potiva!
Himna karlovske "Zore". Pevsko iruštvo ••Zora'' v Kar loven, ki j? »te j lui slavilo svojo .'»0-let uieo, je razpi-alo natečaj za najboljšo kompozicijo voje liitmae. Nateeaja se je udeležilo 1 skladateljev. Raz><>dbo. katero deti je najboljše je "Zora" prepustila^ Milasbeni Matici" v Ljubljani. Jury 4<ilasb ne Matice" je razsotlila, du je lajboljša skladba ona po«l geslom "JJ s. IJ. Nihil -ine Te". Druuo mesto je inrv pri-odila umotvori j«d *r s-lom •Korana", tntje pa skladbi pod <;e-dont '' Pravieuost odloeuje"T. ivo j« «1! o>- " Zore'- , ,|p:] k ; , rte /. ia • Ic-i n i g( se je pr , l.'al. Ua so v«a :a najboljša dela proglašeni umo^rori »lof. Fraria D.igana, Vjekoslava Ro--enbei ;r-Ružiea in Ivana pl. Zajca. Na-rrrvia v znesku l"Hl K je bila torej ]>o-leljeua profe.--orju Dnganu.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Spor zaradi lote. Posestnik Ftranee Gostiša v Eilekovi vasi in njegov svak Janez Les" iovec sta -e nekaj »porekla zaradi lo!e. k a ter - Costiša baje še ni izpla-al Lt'skovi'evi ženi. Na vprašanje Go-ve ostane l^eskovec pri svoji trii it v i. da ni prejel za svojo ženo vse i jene dote. je si dnji pristavil. <la ne. \ sled tc_'a odgovora je pograbi (io-- iša za stol ter zamahnil ž njim proti Leskovrevi glavi. Leskovee je udarec pri -tregel. a bil je zadet na zap rtje leve roke tako. da mu je bila zlomljena ko-t. Obdolženee se zagovarja, da je hotel svojega svaka le i*> hrbtu udariti. Obsojen je bil na š ->t tednov ječe.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nezadovoljnost med celjskimi nemškimi meščani. Pravda Watzlawek-Ambrožič je pokazala da je v Celju špieeljstvo magistratne klike iiakn razširjeno, da niti v postil ni niti na uliei ne	več mogoče spregovoriti ?*vo-
Ixnlne besede. Kadar klika rabi nemške volilee za vzdrževanje same sebe in za plačevanje mastnih tisočakov mestnemu nradništvn. takrat s? vozi s lijaka rji |>o volilee; tudi kadar je treba Slovencem kaj napravili, se daje /a vino in eigare. Kdor pa spregovori v "mirnih časih" eno besedo, ki Am-hrožiču ni po volji. <rre pred srnini.jo! To je lepa zahvala! Obrtniki s tem 9*-bi največ škodit je ^o, da peojejo na ko-mando Slovene^ in da pripuščajo ma-& -tratili kliki delati s Slovenci, kar ho.'e. Kaj bi se n. pr. jutri komu zgodilo, če bi Sokoli lahko prosto hodil: po mestu? Kupili bi tu in tam kaj, ir boli gostje, ki pridejo <wi vseh stra-u1. Denar bi prišel v itak ubogo mesto in marsikateri gostilničar, ki mu 7A |H»je boben, bi lahko kaj zaslužil. — Tako pa ne bo nič, Ambrožič služ mastne tisočake — za meščanstvo pl mu je lahko vse enot
Radi razaaljeeia Matere božje je
fit al pred mariborskim dfrotnim sodiščem V> ]:*t stari strojarski pomočnik fvan Vrečko iz Marenberga. I>ne 24. | |<le<'. Vrečko pij v Remčevi gostilni j v Marenberpru. kjer se pa je precej na-I lezel. V pijanosti je baje razžaljivo ;govoril o Materi božji. Vsled nekei 'ovadlje - Mati božja ga gotovo ni ova- j jdila — je bil Vrečko obsojen na dva I i mese« a ječe.
Zastavijavnica osleparjena. Iransko ! le*o meseca avgusta in si^ptembra je 'bilo v zastavljavniei v Mariboru za-j stavljenih 11 moških prstamrr, ženski ijirstan in par uhanov za 210O K. V 'vseli teh prstanih in uhanih so bili i vdelani krasni briljanti. Ker pa k-jtih ob poteku roka ni nihče rešil, jih I je hotela zastavljavnica prodati. Pre-'dno pa je prišlo do prodaje, se j? do-gnalo. da so te stvari mnogo manj vredne, kajti vsi briljanti so bili ponarejeni. Zastavljavnica je izplačala za zastavljene predmete 2100 K. izvedenec jih je cenil samo na 220 K, tako da ima zastavljavnica 1880 K škod?. Po daljši ,r. jiozvedovffiju se je dognalo, da je dotične stvari zastavil j>o drugih ljudeh zlatar Matevž Detsehko v Mariboru, te dni je bil Detschko pred maritMirskim okrožnim sodiščem radi sleparije. Izgovarjal se je. da ni mislil zastaljavnice osLpariti. ker je hotel predmete rešiti. Sodišče pa mu tega ni verjelo že radi tega tie, ker je Detseh-ko v velikih denarnih zadregah. Zlatar D-tsehko je bil obsojen na štiri mesece ječe.
Oproščen turnar. — Dne 12. septembra 1000 so bili prouzročili na Zidanem mostu spodnještajerski 'turnarji velike izgrede. Turna rji so na Slovence celo streljali in je bila n 'ka deklica ustreljena v nogo. Najbolj sirovo so se vedli turnarji iz Brežic, katerim je | poveljeval nemškutar Pajdaš; menda je bil tudi Pajdaš tisti, ki je z revolver) in streljal na Slovence. Okrajno sodišče v Laškem je bilo prepričano, da .je bil Pajdaš duša nemških tolovaj-stev, za t o ga je tudi obsodilo na dese<: j dni zapora. Ravno takega mnenja je i bilo cel jsko okrožno sodišče, ki je prvo . obsodbo potrdilo. Nemštvo in renogat-stvo pa s -odbo ni bilo zadovoljno; na-pelo je vse sile. da resi "nedolžno" preganjanega "Nemca'' Pajdaša za-|K>ra. Za stvar se je baje zavzel satn " AIldeutseller Verband", ki je prouz-ročil. da s ■ je obravnava zoj>et ponovila. In nemški Pajdaš je bil tako srečen. da je bil popolnoma — oproščen.
PRIMORSKE NOVICE.
Kaznovani kaznjenec. Radi razža-ljenja cesarja in radi motenja vere je i Jnf obsojen na osem mesecev zapora | pr d goriško okrožno sod ni jo 32-letni klepar Aleksander Wagner, gorenje- ' avstrijski Nemec iz Laachkirchua. Oba | zločina je storil v kaznilnici v Gradi-! šču ob Soči. kjer bi prestal prejšnjo ! isvojo kazen, dveletno ječo, s 2-"i. t. m.;
Radi oškodovanja svojih upnikov je -tal pred goriško okrožno sodnijo laški trgovec Stna iz Krmina. Soobto-ženi -t> bili tudi njegova žena, hči, Driiis. Skubin, Maur iti Uva.Dasi je >tal že z eno nogo v konkurzu je skril ,trgovec Stua razno blago in ga deloma zakopal. On in žena bosta sedela po i.ri me- ee v zaporu, Skuibn in Liva po deset dni. Dins tri tedne, ostala dva sta bila oproščena.
HRVAŠKE NOVICE.	'
Hrvaški Sokol v Sarajevu je preteklo nedeljo razvil svojo zastavo. Slav-nosti so se udeležili samo pristaši Stadlerjeve klerikalne stranke. ni bil noben frančiškan in noben zastopnik 4 Hrvatske narodne zajednice*. V zadnjem trenotku pred razvitjem za->tae -o vse hoteli odstraniti tudi So-
-
koli iz Mostarja, češ, da so nasprotni, da bi se zastava blagoslovila. Z velikim trudom so jih pregovorili, da so ostali;
Učiteljsko društvo za Zagreb in okolico je slavilo 25-letnieo svojega obstoja. V proslavo svojega jubileja, je društvo uredilo šolsko razstavo, la jo je otvoril zagrebški župan Janko Ho-ljac.
Srbski dijaki v Zagrebu. V Zagreb je došlo 25 gojenec srbske poljedelske šole v Šabcu pod vodstvom ravnatelja Radomira Nešiča. Gojenci so ši ogledali Zagreb, posetili jesensko razstavo ter so zvečer ottpotovali na Reko, od koder potuj 'jo v Benetke. Ogledali so si tudi posestvo Božjakovino, kjer jim je razkazoval zanimivosti na ukaz vlade gozdarski uradnik Kosta IlibaŠič.
Srbski prestolonaslednik na poku preko Hrvatske. Kakor smo že poročali. se bo srbski prestolonaslednik na svojem potovanju na jubilejske slav-nosti V Cetinju ustavil v Zagrebu in na Reki. da si ogleda ti dve mesti. Preko Hrvatskega bode potoval inkog-nito in sicer na izrecno željo srbskega poslanika na Dunaju, Siiniča. V Bel-gradu so imeli prvotno načrt, da bi prestolonaslednik oticijelno potoval po Hrvaški m, a a načrt so k Interesni prijateljskih odno.šajev med »'Srbijo in Avstro-Ogrsko opustili.
KRETANJE PARNIKOV.
LA LORRAINE odpluje L septembra v Havre.
GROSSER KURFUERST odpluje 1. septembra v Bremen.
ST. LOUIS odpluje 3. septembra v Southampton.
CHICAGO odpluje 3. septembra v Havre.
VADERLAND odpluje 3. septembra v Antwerpen.
BALTIC
odpluje 3. septembra v Liverpool. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. septembra v Hamburg.
KAISER WILHELM II. odpluje 6. septembra v Bremen.
NOORDAM odpluje 6. septembra v Rotterdam.
OCEANIC odpluje 7. septembra v Southampton.
LA PROVENCE odpluje 8. septembra v Havre. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 8. septembra v Bremen.
LAPLAND odpluje 10. septembra v Antwerpen.
NEW YORK odpluje 10. sept, v Southampton.
CELTIC odpluje 10. sept, v Liverpool.
ROTTERDAM odpluje 13. septembra v Rotterdam. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 13. septembra v Bremen.
MAJESTIC i odpluje 14. sept, v Southampton.
ARGENTINA odpluje 14. septembra v Trst.
LY S A VOl E odpluje 15. septembra v Havre.
BAR BAROSS A odpluje 15. septembra v Bremen.
GEORGE WASHINGTON odpluje 17. septembra v Bremen.
ST. PAUL odpluje 17. sept, v Southampton.
KROONLAND (odpluje 17. septembra v Antwerpen. | KRONPRINZESSIN CECILIE ; odpluje 20. sepfembra v Bremen.
RYNDAM odpluje 20. septembra v Rotterdam.
ADRIATIC odpluje 23. sept, v Southampton.
LA LORRAINE
odpluje 22. septembra v Havre. ^——^■ —»»
Za vsebino tujih ogasov ni odgo-.vorno ni upravništvo, ni uredništvo.
aMLADI MOŽJE
aŠBTm^ STARI MOŽJE
mmmgtk možje srednje starosti.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje,
■iMHfe^ySi^^^^^^HKl^^l	W so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi,
nervozni, nniieni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več
wT^^L^^^BE^B^BKS^^^i^^ polni meri uživati sladkosti življenja. Val ti moija morajo pl-^^sati po na&o brezplačno kniiilco. Ta knjižica pove, kako mo2jc ■ U'	Jr:'-^CV" _	naičnjejo svoja 2i7ljenja, kako zbolijo m zakaj se ne smejo ie-
.■„.-()/ 0\Ct ^ (V^^^CC^^^^CV^^V	dokler so v takem stanjn.
"2M-'	lUl^^ \\\\'^Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako
~r\f4\~ " .	- -^vi,-se M domn. privatno, tajno in z malimi stroški temeljito
11- C-iŽ.M\'ozdravi zastrupi jen je krvi aH sifitie, trlpor, jO — ' Aslabost, sploftna oslabelost, zguba spolne
~ ^— " J—i-__ __ mo6i, nočni gubitsk, revmatlzem, organske
^^ ^f-" —■ '----- . f ^^^^^ '' bolezni. Želodec, Jetra, mehur in Isdvlčns
^^—:—l~ ''"T bolezni.
_ Tisc'e mož je že za J obilo ptrfektno zdravijo, telesno
"*"**	—	noč in fioživijenje pf»tom te drajcoteue knjižice. Zsl.vkk zoano-
5EE; . nm ^^^^	^^^^ :,	sti je, in vsebuje stvari, kater« bi moral zr.ati vsak mož.
^HBB	iO^ ^HHk — "rr--=	Ne trobite denarja za ubožna in malovr«>dna zdravila.
^rn m	_ ^m^ ^^a mrn - " <	dokler ne kitate te knjižice, katera vam pove, od če*a. ste zbo-
BEE J^^m	H| RS M 1H —--L~<	1'ili in kako zadobite popolno in trajnoozdravljenje. Zapomnite
3CS _ ■ ^m	V- ■ Wi « SB B -^=^-7	si. ta knjižica se dobi POPOLNOMA Z.'oTONJ. Mi plačamo w
^Hl^H	H	tudi poftniro. Ka rpodnjem odr^zku ali kuponu zapišite raz-
^^^^ ^^^^	V i ločno »Vf>je ime in nislov. ijdrežite kupon in I t«'l;itenam Kaš«
E^S	0 — r	danes. Ostalo izvrSiir.o mi.
B	llVI^t M D(lrezBl( za brezplačno knjižico.
= H M ■■ I II Bllj	Pošljite danes.
fe n IU U ■	■ Il	DR. JOS. USTER A^O.
5S	■ ™ ■ HI ^^r ■	■ ^^	Au>. 300, 22 FIFTH AVE.. CHIC A CO.
^TT ^^	__v	=-1—j--a GOSPODJE:—Zanima mo ponudba, s katero nudite Vate kajU
— - ■■ H	Ml ■ na ^^ M mam mm mm	-S	žico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
g ZASTONJ MOŽEM ■ «..,,
NASLOV.............Jnr..i,.\..i...........................
-ž" ' ' 1	tf ^ ",	* .................••,«I,,|,< ""
ODGOVOR.
Vsem onim kteri so se javili glerle dela. naznanjam, da imam že preveč lielaveev v šnmi in ne rabim moben?-ga vee.
Ralph. Mich. (29-31—8)_Hubert Mihie.
Kje sta MATII. HCSTIN in JOHN R. T R1CH? Prvi je bival vee let v Hiti te. Mont., in drugi pa v Ana-eondi. Mont. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahajata, tla mi javi. ker njima imam poročati nekaj važnega. Niek Pož;»k. 4081 '■> E. Hellena Alley. Butte. Mont.
[Iščem svojega brata MIKE JE ME C, doma iz Moravč pt i Laikovi-i. Pred dvema leti se je nahajal nekje v Davenport, Iowa. Kdor ve za nje-gov naslov, .naj ga mi blagovoli na-i zujniti. — .Tuliti Jemee. Box 2."1. Cliisbolm. Minn._(.'il>-8—2-01
! POZOR ROJAKI!
^Uwla** t^l^Sn^^k zaraitlas, kakoršne
krasni brki popolnoma zrastejo. Rezmatizo a v rokah nošah in Icrižičah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma : odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Pišit® , po cenik katerega pošljem zastoj n.
I	JAKOB VAHČ1Č,
1 P. O. Boa 69	CLEVELAND. O
; -^B—^ POZOR
tmSmkm r°iak5!
|HP# ifi^Kddr kapal« V^gEnV^X^r	u« ali dno
^r^K^r	statnino. nmj
^aP^	ptte po lepo sO-
: kul iloT«Mki emtk. Omt n Mk nUn, osiraje ■ a« blaso. Mi pošiljamo božična in novoletna oari-• Ia direktno r stari kraj In Jaimfiiwo za sprejem ! Pišite daaos PC eeaik.
j »ERGANCE. W1DETICH Sc CO^ 1122 AnpdKM 3»^ Dmw, Colorado
i --
RED STAR LINE.
Plovltba mod New Yorkom in Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih pamiboy t brzoparniki na dva viiaka.
kroonland 17,185 fond;
?vaderland
12.018 ton
lapland 18,694 toni
fInlaFIIT
12,185 ton
Kratka in ntlobna pot za potnike r Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, "Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom ia imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se še skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. T rej ti razred obstoji Iz malih kabin ta 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene bi voine liatke^obrniti sej« na
REb STAR UIINEa
N«. 9 Broadwa**	130« "F** Street. N. W„	205 McDermo! Ar«
NEW YORKI	WASHINGTON, D. C.	WINNIPEG, MAM •
84 Slate Street,	219 St. Charles Street.	319 Geary Street.
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CAL.
709 2nd Ave..	90-96 Dearborn Street.	121 So. 3rd Street.
SEATTLE. WASH.	CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MINN.
1319 Wslant Street,	900 Locust Street,	31 Hospital Street.
PHILADELPHIA PA^	[ST. LOUIS, MO.	MONTREAL, QUE.
-fl* Slovenci in Hrvati!
Naznanjam, da sem edini rojak v tem mesta, kteri ima*n S aloon
{>rve vrste. Točim vedus izvrstno ''Chicago Seip»" pivo in nara/na kali-ornijska vina. Poleg tega so vsakemn rojaku n^ razpolag > prav ukosno urejene spalne sobe.
Svojim gostom, sem ob vsakej priliki na razpo'ago. A	k svojim;,
b'A"illo RadotovIcA, Berlin Bar Telep«B>o»2SaB/	Salt Lake City. Uiah.
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
-H denarje v staro domovino h-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St,	New York, N. Y.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro poatrezen in za avoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
|\ EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ajm tastave, regalije, znake, kape
pečate in vse potrebščine iih	za društva in jednote.
\M* , Delo prve vpete.	Cene nizke
T II	F. KERZE CO.
3616 S. LAWNDALB AV8„	CHICAGO, ILL
- 8L0YENSKE CENIKE f^OSlLJlXO ZASTONJ. —
tw Vetlfc« zaloga vine In iganfa.
■
Marija Orli I
Predaja bela t1*» po... ..........70c. gallea
ertto vise po.............50c. »
Dreftalk 4 gmlMe	..............«11.00
Briajme 12 steklenic sa...............$1X00
ali 4 gmL (eodfek) ta .................114.00
Za obilno aaiOČte dfrfpM
MARIJA ORILL,
S308 At* Ctalr Avo^ JH.	Clovo and, O
V»taoovljeoa doe 16. avfusta IMS. rnkorportrana	aprila 1909 v (irtavt Panntt.
• sedežem v Conemaugh, Pi,
GLAVNI URADNIKI:	^
Predaadnik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaujh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St, Johnstown, Pa Glami tajnik: IVAN PAJK, L Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 623, Conamaafil, Blafajnik; PRANK SEGA, L Box 238, Conemaujh, Pa. Ponoini blafajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box f. Conamaagk, Pa
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preda. nads. odbora, Box SO®, Conemaagk, Pa. THANK PERKO, nadzornik, L Box 101, Conemaugh, Pa.
ANTON STUAŽIŠAR, nadzornik, Box 511 Conemaugh, Pa.
POROTNIH:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa KTWAFr KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAH GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conamaufh, Pa.
VRH#VNI ZDRAVNIK: g. X. B. BKALLHat, Groove St., CanemaafS, Pa.
Ceejana droitra, oziroma njih uradniki so nljudno proleni pošiljati Smar naravnost na blafajnika in nikomer drugem, rse dmf« dopisa pa i aa flamsfa tajnika.
T a^aftaja da opazijo druitrani tajniki pri moseinik poročilih, al | ^loh kjeraibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kaka pomanjklivoati, naj ae namadoma naznani na urad flavnega tajnika, da se t prihodnja popravi.
Drvftvaaa flasils |a "SLAB WABOD*
Iskalci biserov na_otoku Sv. Duha.
Povest. — Ruski spisal Emilij Musik, preložil Krutograjski.
Neko tiho, toplo tpoietno noe smo n alnmia zazrli v uekoji daljavi od naše ladje moleti iz vode ernoskalnata otoka — Ceraljbo in Sv. Duha.
Že nekaj meaeeev smo jadrali križema po tirnem morju, loveč kite; ali >re<'a nam iti t>ila mila: .samo jeden kit, pa še (ta ne popolnoma dorasel, je hi| dtwilidob ves naš plen. Zatorej so imeli pomorščaki ladje dosti prostega rasa, med katerim so {»opravljali jadra smolili vrvi in opravljali še druga neznatna opravila. Zadnje dni je piha! ugoden veter, in pluli smo bistro za bregom Stare ali Nižje Kalifornije. In glej, preplavi i .povratnik bili smo že pred otokoma Ceraljbo in Sv. Duha, katera sta zakrivala vhod v luko l.a-Pae.
Ja>: sem ravnokar prevzel slu/bo na stru/.i ter se sprehajal gori in doli po krovu, poredkoma opazujoč jadra, je-d.iakome-rno n apt i a od lahnega vetri-ea. Nad nami >e je širilo zvezdnato nebo, a ob ladjinem nos-u se je penila in žuborela voda .leden del moštva, sestoje? iz vseh različnih narodnosti, kakoršne je možno najti na kitilov-nih ladjah, je sedel okrog glavnega jambora ter poslušal {»ovestti starega pooaoiiičaka, med tem ko je naš glavni veseljak in porednež stal nekoliko v stran, naslonjen na barkin rob, ter ».e-premw'no zrl v daljavo.
"K;ij,pa je z vami?" -om ga vprašal. stopivši k njemu} "čemu ste'tako ra^ni danes t* *
glavo. ^ ^ ' iT&JU- guapod Jailujuil. llifi uivr.ui; "za to so pač vzroktacJtakrti itjh oto-k«*»j#a— diUUf^yin^".. ^ c VjfcŠjJ eri i ^t'eral j bo 44 Nejywfkali fcfv-tM"'*	pa sem vet-ji
del^^v^j" mladosti ^^eživel na otoku Sv. Duha in tam sem doživel tudi dogodek. katerega nikoli ne zabim — ako | kw a nem star tudi sto let."
"Potemtakem mora biti nekaj zanimivega," sem dejal, "ko bi le ne bila tajnoat."
"O ne," je odvrnil, "ee liocete, vata povem .vse, kako je bilo."
"Vi vidite ona otokaf Sedaj stanujejo tam razven morskih iptie kake, tri, štiri rodovine, ali ob času iskanja biserov je tam bilo živahno. Moj oče je bil rodom Spanec, nadzornik nad iskalci biserov, a mati moja je bila Indijan-'H. Tak rodopis od materine strani ni za me posebno laskav; toda govori se, da je bila moja matt kraso-tiea. a k#r petdeset milj daleč na okoli •ni bilo nobefie rojene Spanjolke. zato-rej jo je vzel tnoj oče. Materina roditelja — po obrti potapljavca — »ta me redila do devetega leta, poem me je vse| k sebi oče in me posvetil v tajnosti wvojega de-la... Li ste že bili kedaj na teh otokih, gospod lajt-naut T" "Ne," sem odgovoril. "Torej ju vam moram vsaj nekoliko opisati. Bodi vam povedano, da sta navadno jako puščobna, »varno dva meseea v letu, v rožniku in v malem srpanu, se zbero tam iskalci biserov in lovci želv. Ob tem času »e »uide na tema otokoma ipreeej naroda, kakor potapljači, kupovalei in agentje raznih zadrug. Pofdjednji nabirajo po-
trebno število delavcev Indijancev, živečih po bregovih Kalifornije in Soil ore.
S pričetkom lova se nahajajo potapljači ijkhI neumorno strogim nadzor--tvom, kajti jako lahko jim je utajiti dragocene biseri-. Ta nadzor se poveri delovodji. To dolžnost opravlja navali no mož, ki je močan, spreten, odločen in ki umeje pridobiti si uvaže-vanje in pokorščino pri svojih i»odlož-nili. Tak delovodja sme pomilostfri. pa tudi usmrtit delavca, kateri je kaj zakrivil. Stfar dvajset let. gospod lajt-nant, s m bil že delovodja na otoku Ceraljbo, a glavni nadzornik je bil 'moj oče.
Bodi vam še nadalje povedano, da potapljači ne pridejo vselej samo s svojimi družinami, ampak pripeljejo tudi raznih indijanskih eopernic s seboj. Te stare čarovnice so dolžne — za rot in i morske volkove, da so pred njimi i>otem varni potapljači. Razven tega se pojavijo na otokih Še mc-šetarji, kateri pokupijo od potapljačev njihov pridelek; razven teh se še zIhto razni špekulant je, ki razj>osta-vijo na otoku ^voje pivne in igralne šotore. A ker ee ob času iskanja biserov vrši ob jednem tudi lov na ostrige in želve, zatorej se na otokih Ceraljbo in Sv. Duha zbere tri do štiri sto duš na vsakem, dasi sta ostali letni čas popolnoma neohljudena.
Sedaj vas moram še seznaniti, kako -e dobivajo bisernice. V čolnih, nalašč ,/« to obrt pripravljeni.-' natffa^re-tiB brodarji in* potapljači^--7»o«r}jedrt3i--*e !po vrsti spuščajo v morje; dokler je jeden pod vodo, si d*ugi 'osidhlti^e, Da bi hitreje izginil poj votlo, -začini potapljavec med pautf nove v^v na Jconcu kamere je privezan precej \ elik kameu. Drug konec vrvi, pritjjeu k. čolnu, pomaga lovcu priti urneje na pojvršje. ko se vrača iz globočiue, obložen z bisernieo, katero lomi od skal di^et do dvajset sežnjev globoko z velikim kladvom ter jo devlje v mrežo, privezano okrog pasu. Potapljač ostane navadno tri do štiri minute pod vodo in se povrne na površje ves izpe-han, kar mu vsekako ne brani potapljati se štirideset- do pelidese-tkrat je-dno jutro.
Najboljšim ]>ota]>ljačem se prištevajo (liaki. Tudi moja mati je spadala k tem ljudem, — sredi teh ljudi sem jaz živel do tistega časa. dokler oče ni izjavil, da ima do mene pravico. Ugajal sem mu, in on se je nadejal, da postanem še kedajv priden delavec. Podjetniki najraje nabirajo poTapija-re med Giaki, ki slujejo radi svoje smelosti, urnoji'i Ln spretnosti. Dasi se ob času biserolova zbere tamkaj dosti morskih volkov, vendar se Giaki potapljajo s popolno neustraŠenostjo. kar je vredno temvečjega občudovanja z oziram na njih ničevo orožje, ki sestoji le iz jedine "estake' t. j. kos ta-koimenovanega železnega lesa. ki je na vsakem koncu zaostren, in katerega. poleg ]»oprej omenjenega kladva. nosi pota pijač za pasom svojih kratkih irha&?ih hlač.
Izvestno j» vam zua;no, goe»pod lajt-nant, da ima morski volk spodnjo če-, ljust jako kratko, zato je primorati prevreči se na lir bat, da zgrabi svoj
plen. Tisto minuto ui»orabi potapljač, da vsadi kakor železo <trdo estako v požeruhovo žrelo, kateri potem ne more zapreti čeljusti.
Ali nahaja tudi sovražnik, pred kojim trepeče še naj pogu mnejsi Oiak. Ta vrag — je tintorera, posebno pleme morskih volkov, črnkaste barve: on je manjši, pa tem krvoločnejši nego vsi ostali. Ce tintorera okusi enkrat človeško meso. potem ne zapu-•ati dotičn^ga kraja ter napada po'ap-Ijače tako dolgo, dokler nje same ne I ubijejo.
No, sedaj vam pa razložim, kako dobivajo bisere iz skorepnic. Vsak večer po končanem dnevnem delu, se nalo-jžijo nalovljene skorepnice po obrežju. Vsako deseto skorepnieo prejme i>o-itapljač kot plačilo za svoj trud; le-te j se zmečejo na poseben kup. Delovodja nadzoruje deleže in odpiranje skorepnic. katere se jamejo hitro polagati i na solnce. Ko je polaganje gotovo, izmivajo skorepnice v velikih lesenih kadeh, kakor se to dela z zlatim petkom v Zakramenl'ofvih rudnikih. Priznati se mora, da se pri tem širi strašen smrad, kterega se ni možno ubraniti; ali Indijancev to prav nič ne moti.
| Najdeni biseri se o&nažijo in odda-do nadzorniku. Potapljači pa prejmo one bisere, ki se nahajajo v vsaki deseti bisernici, ter jih smejo prodati na svojo pest akeionarjem v pričo glavnega nadzornika.
Po dovršenem lovu se vsa naselbina otokova vsede v čolne; Indijanci se povrnejo v svoje vasi ter si poiščejo drugod dela; razni postopači preiue-s9 i jo svoje krčme in igralne mize v druge kraje; želva rji neso svoj plen , lastnikom ladij; nadzorniki oddaj*) agentom zadrug nabrano bisere (s katerimi se dičijo mek-dkatiske lepotice) in otoka postaneta puščoba do prihodnjega lova. Samo nekaj služabnikov (zadrug ostane t>ukaj celo leto s svojimi družinami. K tem je pripadal tudi moi oče.
Ta okoluost me je presneto bodla, kajti hrepenel sem na vso moč po mikavnem in veselem mesttflem žirljw^u. | Ali kmalu je prišlo, t a ko, da sejn bla-jgrovaS svojo usodo, kajti ves lesk »u šum kalifornijskih mest ne bi bil mo-•jel nadomestiti one cvetke, katera je razcvetela na samotnem otoku Sv, I>u1kA Da, najkrasnejša cvetka našili otokov, najle|»ši bi<er naših voda je bila — Krna!
Njen oče, pl. Kastiljo, se je nastanil na otoku nenadoma, iter začel tržiti z biserji. Toda na splošno čudenje se , on ni vrnil^ kakor drugi trgovci, v mesto prodajat nakupi jenih biserov, ampak ostal je na otoku. Govorilo se je, da je bil on jeden najboljših prijateljev bivšega diktorjata Santa Ane, ter da se je udeležil ustaje proti meksi-; kanski vladi in pobegnil, kajti čakale j so ga vesala, ako bi ga bili vjeli. Ka-l ■»tiljo je b:I si:eu. čemeren človek ter nas je vedno gledal po strani. Koliko je bilo resnice v omenjani govorici — nikdo ni vedel; res pa je bilo to, da je bil pl. Kastiljo grozen skopuh ter | da je če.-to sprejemal neke tuje osebe, ki nitso bile podobne-niti potapljačem uiti želvarjem.
On jih je imel za trgovee. kupujoče od njega bisere; a od družin, živečih neprestano na otoku, smo culi, da se taki poseti ponavljajo 1'udi ob takem letnem času, ko je lov bil že končan.
Prešlo je okolu pol leta od onega časa, ko se je pl. Kastiljo nastanil na otoku Sv. Dniha; in glej, n?koe za-zrem njegovo hčer in se vanjo zaljubim. Ličici pl. Eme sta bili nežni liki breskAV^a^s*nj, ki je gorel^v njen**, i temnih očeh,, je spominjal na svetel
I	" *'	"i
blisk, n?goč črn, hudourn oblak. Jaz I sem torej videl pl. Erno in jo začel ljubiti. Mislil sem samo — na njo in le. njo sem želel — imeti.
Pa ne samo mene je bila tako omamila Ernina lepota.
Na drugi s) rani Ceraljba je bila biserna sipina, last "Sonorske zadruge", ki je vsikdar tekmovala z našo v bogatem pridelku. Glavni zastopnik "•"Sonorske zadruge" na otoku je bi! nek Anglež, izvrsten plovee, mlad človek. kakih štiri do pet let starejši od mene. P>il je zal junaški dečko in odlikoval se je z močjo in spretnostjo v vseh telesnih odnošajih. Tak človek mora ugajati ženskam.
(Dalje prihodnui.)
Išee se ANTON ŠKERLJ, kteri je v juliju j»oslal nekaj denarja v stari kraj, ne da bi naznanil njegov pravi naslov. Prosimo, če kdo ve. kje je naj nam blagovoli naznaniti. — Frank Sakser Co., G104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio, j (30-8—1-9)
Kje se nahajata JAKOB in MARIJA PONIKVAR? Pred enim letom sta šla od tukaj nekam v Cleveland, Ohio. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sama javita; če ne, drugič obelodanim, zakaj ju iščem. — Primož Rot, P. O. Box 205, Riehwood, W. Va. (20-30—8)
Kje je moj brat FRANCE STANIČI Doma je izpod Nogeba Grada, glavarstvo Volovsko na Primorskem. Svoječasno se je nahajal v Spruce, W. Va., in od tam je šel v Tacoma, Wash. Izvedel bi rad za njegov naslov, zato prosim ceaijene rojake. Če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi. — Anthony Stanič, P. O. Box 44. Bovver, W. Va.	(27-31—8)
POZOR, SLOVENCI!
Ravno 28. avgusta bode eno leto. ko mi je bila harmonika ukradena. Iver do danes še nisem nič zvedel, zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi naznani. Harmonika je nemškega Lubasovega dela in slovensko oglašena. Na prvem grebenu so štiri vrste in peta ima tri gumbe; j vseh gumb je 45, Od zadaj ima 15 basov in j? skoro nova. Kedor mi pove, kje je, dobi $10 nagrade.
Frank Habieh, 378 3rd St.,	Rankin, Pa.
(26-30—8)
!Kje so moji sinovi JOSIP, IVAN. MIHAEL in FRAN? Vsi Štirje bivajo nekje v Zjedinjenih državah. Jaz. njih oče. sem v silni potrebi, zato prosim, če kdo ve za ; kterega, da mi javi, ali naj se pa sami oglasijo. — John Barbič, 1287 E. 55th St., N. E., Cleveland, Ohio. ; (29-8—1-9) i "
Kje je IVANA BABEN T Doma je j iz Velike Lipje, fara Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem. Pred 17 leti je prišla v Ameriko in pred jed-nim letom je bila v Jolietu, III. Za njen naslov bi rad zvedel in mu bo zelo hvaležen, kteri mu naslov pošlje. — Joseph Blatnik, 3332 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(27-30—8)_
gHPgliDmgSmqilBgiaHPgi
SLOVENCU IN SLOVENKE HA-ROČAJTE SE NA "GLAB NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI HNEVNIKI
^CiBfltDglgltpgiglglifltflgi
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
, Rojakom na zapadu naznanjamo, da je g. MILAN KRUŠIČ pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga rojakom priporočamo. Upravniatvo "Glasa Naroda".
R OZOR!
^^KgjP	Rojakom pripo-
ročam svojo trgo-vino z urami, veri-^H^ffljHBiEtt^, Žicami in z drugo zlatnino. Imam tu-EEEBSI^BsI&A vsakovrstne prs-^I^^Mp^^M tane z je<lnotinim bBBMmMm znakom, privezke t d.
Se<I*j potujem z blagom po državah Ohiho, \V. Va. in Pa. JO H \ R E U O L (box 68 CUXNCOE. OHIO.
I ——-------
NARAVNA CALIFORNIA VINA. NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino muSkatel od leta 1909 po 30 centov gal. reesling 35 c. gal . Vino od leta 1908 črno in muikatel po 40 c gal , reesling 45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki moSt 24 steklenic $5.—; drožnik po $2.50 gal.
Vino pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj.
S pottovanjem'
STEPHEN JAKSE,
Coatra Caata Ca., Crackett, CalHarri«
C0MPAQNIE GENERALE TRANSATI.ANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Ukspres parniki «o:J •LA PROVENCE'' {'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAINE
na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	Baa dva vijaka
Poštni parniki »os "LABRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
^orner Pearl St., Cbeiebrougb Buildiag. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča iter. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
•LA LORRAINE	1. septembra. *LA LORRAINE 22. sept 1910 I
•LA PROVENCE 8. sept. 1910. LA TOUIZVINE 29~ sept. 1910.'1 •LA SAVOIE	15. sept. 1910'LA PROVENCE	G. okt 1910. I
POSEBNA PLOVTTBA.	« I
V HAVRE:	I
Farni k na dva \igaka "CHICAGO" odpluje 3, 3ept. ob 3. uri popoldne. I Krasni parnik "NIAGARA" odpluje dne 17. septembra ob 3. nri popoldan I Krasni parnik "LA GASCOGNE" odpluje 17. sept. ob 3. uri popoldne. Parnik "FLORIDE" odpl«:| - 1. oktobra lfHO. ob 3. uri popoldne Krasni parnik "CHICAGO" odpluje 1. oktobra ob 3. uri ;»opoldn*.
Psralki z zvezdo zazaamovssi imajo po dva vi'ska.	1
Avsts*o - Amerikanska črta
[preje bratje Cosul!ch|
NajprlpravnejSa in Dajcenajša parobrodna črta ia Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washinctonw.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reka
Cene voznih listov iz New Yorka za HL razred so 4fib
Val spodaj navedeni novi parobro*	tbsta...............................-............iC8ou
41 na dva vijaka bnaj o braa-	LJUBLJAJTB..................................... 3SiCn
Sifini brsojav:	mittb
MKB.............................................. 38/X)
alio h.	laura,	vaginmi	""
ZAUBIBA......................................... 09 o0
MAMHHA WABOTTOB	KABLOVOA............,0«
asqhnthta.	.........................
el bazkhd do
OCEANIA.
TB«1^ M »BXH........................tgMlftJp.Jl.M
PHELPSnKWK. & tO., Gena -A«ni* 2 Washington St, Ke^VgOL
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
DOKAZUJEJO ISKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI Ni dovolj biti samo zdravnik ter imet razne oglase po časopisih. Na3 ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vefioe in izsknSene zdravniku kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker t^iši bolni Slovenci ne morejo njih težko prislnženi denar v nenspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter &i z njih slabimi zdravili bolezen Be bolj poslabšati.
ROJAKI ! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisi li samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati.
Zdravniki THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovencem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naS bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost.Učili in praktii irali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode Se tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drngih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter vesel i e in zadovoljnost znnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejem* samo najboljše, naj vešče in najisknšene z.lravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, kareregabi ti zdravniki odpnstili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomairano Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega cilja ne zgreše ter vedno po*-znagajo proti bolezni.
Ako toraj trpite na kakorftni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista Se bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč i>oiščite si pomoč takoj in nemudoma.
Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste sami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tesa zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priliublieni in slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmaun M. D. of	■> r j j
The Coffins Mew York Medical Institute
140 V. 34th Street - Hew York City.
Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ur« popoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
e"E.eeoLu>is.
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčne j bolezni, slabi prebavi, diizgi, kožni bolezni, a_i ako imate reumatizem, glavobol j, Bkrofeljne, hripavost, naduho ali jedko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio uSes ali oči. Napihnje-nost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali v nan je bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na nave-\ deni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E .C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem
KwTTtWnn