Ančki
Že zopet je posegla neizprosna smrt med roj mojih ljubljencev. Topot mi je ugrabila kratko, ljubko, dvanajst-letno Ančko.
Bila je ena najmarljivejših in najpridnejših mojih učenk. Tiha, pohlevna tovarišica součenkam. Nikomur ni prizadela žla. Sirotica je bila Ančka, od nežnih detin-* skih let vzgojena pri sorodnikih.
Skromna Ančka, še te vidim v zadnji klopi, prav tako,   kakršno   sem   te  videla danes,   ko sem te pokro-
110      
pila na mrtvaškem odru. Prav isti ljubki, nežni obrazek, le še bledejši, — smrtnobled. A modri tvoji očesci, ki sta me zrli tako zaupljivo, vdano in Ijubeče, in iz kojih je sevala nedolžnost, sta ugasnili.
Šibko in ljubko dete si bila, ko si vstopila prvi-krat v šolo. Odrastla si, pristopila kakor nevestica k mizi angelski. Prav taka Iežiš danes_na mrtvaškem odru. Bledo ličece, ustne v nasmeh in drobne ročice sklenjene. Zlatolaso glavico ti krasi venčck. Mcd mnogimi cvetkami spavaš, sama nežna cvetka, ki te je presadil Stvarnik v nebeški raj. Prenežna si bila za ostro, viharno življenje.
Kakor me je zabolelo srce, ko sem začula o tvoji smrti, tako se mi je utolažilo, ko sem te uzrla — mrlička. Smehljaj sem uzrla na tvojem licu, smehljaj nedolžne, čiste dušice nebeškemu Ženinu. Nemo sem stala ob tvojem odru. Spomnila sem se nehote onih, ki mi jih je že smrt ugrabila; malčkov mi dragih, ki ste-me zapustili. Precej vas je že. Stresla sem se, a oko se mi ni zasol-zilo. Saj ste, dobri ljubljenčki, splavali v nebo med kri-latce, v večno pomlad, kaj bi se za vami solzila? In pri Stvarniku gori se gotovo spominjate tudi mene, ki sem vas ljubila, pa prosite blagosloVa na trnjevo pot mojo v v solzni dolini.                                           Fr. Zupančič