Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju". Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno
Štev. 9.
V Celju, dne 20. septembru 1927.
teto V.
j f Maks Withalm. |
Grozna bela žena s svojo koso nikomur ne prizanese. Ne ozira se ne na levo ne na desno, ampak mahme neusmiljeno tudi v sredo organizacij stanov in odreže nit življenja najsposobnejšemu in. najpažrtvovalnojšemu voditelju. Kakor ni prizanesla lansko leto naši organizaciji, ko uaim je ugrabila učitelja našega naraščaja gospoda Beno Serajnika, tako je stegnila svojo koščeno roko letos tudi v vrste avstrijskega gostilničarstva in mu odnesla velezasl učnega moža gospoda Maksa Withalma, kateri je predsedo-val »Landesverbandu der Gastwirte-gen ossensclraften Steierinarks v Gra-zu«.
Nikdo ni slutil IG. in 17. januarja t. 1., ko je Withalm častno zastopal avstrijsko •gostilničarstvo na Oblastni vinski razstavi v Ptuju in obiskal tudi našo Zvezo v Celju, da- bo ta, takrat tako čil in zdrav mož podlegel še tekom leta prenapornemu delu, ki si gn je nakopal na ramena z vodstvom pripravljalnih del za III. avstrijsko strokovno razstavo, ki se je vršila v Grazu med 30. aprilom in 8. majem t. 1. Par dni pred otvoritvijo od njega tako lej)o pripravljene razstave, je zaslužni mož tako močno obolel, da so ga morali prepeljati v sanatorij in mu ni bila dana sreča gledati z zadoščenjem na uspehe svojega triidapolnega' dela priprav .strokovne prireditve.
Bolezen se je vedno bolj slabšala, tako, da je končno primorala v pon-deljek, dne 29. avgusta 1927 zatisniti za vedimo oči, ki so videle pred seboj toliko lepili načrtov za zboljšanje današnjega težkega položaja gostilničarstva celega sveta, ne le Avstrije, ker pokojni je imel res idealno misel, združiti vse gostilničarje, ne glede na narodnost in državljansko pripadnost. S pokojnikom je legla v grob za precej časa tudi ta dobra misel, ker bo težko najti nijemu enakega naslednika. ki bi se podstopil poskusiti uresničiti to misel.
Kdor je tega vzor moža in voditelja gostilničarstva poznal, mu ne bo težko razumeti, da je izguba ki jo je utrpelo avstrijsko gostilničarstvo, neprecenljiva in nenadomestljiva.
Prizadeti obitelji, Landesverbandu der AVirtsgeii ossenschaften. in vsemu. gostilničarstvu Avstrije izražamo naša najglobokejša sožalja. Pokojnika bodemo ohranili v večnem spominu.
Slava spominu Maksa Withalma!
Zapisnika
odborove seje Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju, ki .se je vršila dne 14. septembra 1927, ne moremo objaviti dobesedno, ker nam prostora v listu primanjkuje. Vsekakor pa objavimo naslednje važne razprave in sklepe.
Za volitve v Zbornico za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani se naj postavi skupna obrtna strokovna kandidatna lista za obrtništvo cele Slovenije. Volitve naj se vršijo brez vsakega volilnega boja in brez vpliva političnih strank. Vsekakor pa se naj naša zveza pridruži oni kandidatni listi, katero bo postavila večina zvez obrtnih zadrug.
Kandidatna lista, kateri se bode naša zveza pridružila, prizna gostilničarskemu stanu v mariborski ohladi dva odbornika in dva namestnika.
N ti .skupnem sestanku z onimi zvezami obrtnih zadrug, s katerimi se bede ta skupna kandidatna tista postavljala, se imajo predlagati sledeči kandidati iz gostilničarskega stanu' v mariborski oblasti:
J. Odbornikom:
1.	Gospod Oset Andrej, restavrator v Narodnem domu v Mariboru, načelnik mariborske mestne zadruge in zvezni odbornik.
2.	Gospod Rebeuschegg Franc, hotelir in mesar v Celju ter zvezni pod-načelnik.
2.	Odbornikom-numsetnikoni:
1.	Gospod Kos Ivan, gostilničar in trgovec v Slov. Bistrici ter zadružni načelnik in zvezni odbornik.
2.	PfaVšak Ludvik, gostilničar, zadružni načelnik in zvezni odbornik v Sv. Jurju ob Tab.
Z večino glasov se je storil sklep, da pristopi naša zveza kot članica k dne 4. septembra 1927 ustanovljenemu »Vrhovnemu obrtnemu svetu«, ki ima svoj sedež v Celjtu in namen, združiti v sebi vseh pet, v Sloveniji obstoječih obrtniških zvez. ki bo vodil posamezne večje im važne akcije, proteste, zahteve itd. ter "bo vplival na razvoj obrtniške organizacije v Sloveniji. Kot delegata v to novo korporacijo sta bii’a izvoljena vsakokratni zvezni načelnik in njegov namestnik, ki sta sedaj gg. Bernardi in Rebeu-schegg.
Vzlic ukaniti opoziciji gospoda Žumerja se je v znak popolnega zaupanja zveznemu načelniku gospodu Bernardiij'U soglasno sklenilo poveriti tudi naidatljno tiskanje »Gostilničarskega lista« Zvezni tiskarni v Celju, katera tiska naš list v naše popolno zadovoljstvo že od leta 1923. S tem sklepom se je končala tudi borba v tej in rafenib drugih zadevah osamljenega, gospoda Žumerja, ki hoče vedno uveljavljati tudi v naši gospodarski organizaciji svoje politične ideje, kar se mu pa Visled pozornosti ostalih odbornikov do danes ni posrečilo.
Kdo je omogočil izdajo današnje številke?
Na naše pojasnilo v zadnjem listu, kdo bo kriv, če prihodnji list ne bo izšel, so se odzvale slfdeče zadruge in nam nakazale zvezno članarino ter tako omogočile izdajo današnje -številke, in sicer:
1.	Slov. Bistrica v poravnavo .... 2.680.— Din
2.	Šmarje pri Jelšah
na račun .	.	.	.	1.500.—	»
3.	Ptuj na račun .	1.000.— »
4.	Konjice na račun	570.— »
5.	Gornji grad v poravnavo .	.	.	.	2.350,—	»
6.	Sv. Jurij ob j. ž. v
poravnaivo . , .	.	1890.—	»
7.	Šoštanj na račun .	.	1000.—	»
Skupaj 10.990.—- Djin
Glasom sklepa odborove seje se vse zadruge, ki nam na zvezni članarini še dolgujejo, opominjajo na plačilo ostale vsote, da sl prihranijo eksekutivne stroške. Čakali bomo do 1. oktobra 1927 in če nismo do tedaj v posesti cele vsote, ki znaša letna zvezna članarina, bomo takoj drugi dan vložili tožbo.
Vsaka zadruga, ki bi se obotavljala nakazati nam dvigujočo vsoto, naj si vzame za vzgled ljutomersko zadrugo, kateri načeluje gospod Julij Strasser. Na naše vprašanje glede nar daljnega obstoja zveze, nam je odgovorila s sledečim dopisom:
»K točki 2. dnevnega reda »Nadaljnji obstoj Zveze« pa si usojamo-predlagati^, da naj se z vsemi močmi dela na nadaljni obstoj Zveze, katera je tako potrebna in važna za gostilničarsko obrt. Obljubljamo, da bomo to stremljenje podpirali', kolikor bo v
Tako bi morali misliti in delati vsi gostilničarji, ne le oni, ko so včlanjeni v ljutomerski zadrugi. Odgovor te zadruge naj si vzame za vzgled predvsem zadruga v Murski Soboti, ki spi že precej časa spanje prajvičnega in bo še spala, dokler je ne bo zdramil kakšen novi zakon o taksah. Kadar bo napovedal davčni vijak zopet novo ofenzivo na žepe vseh gostilničarjev, ne le prekmurskih, potem se bodo zđramiii's iz trdega spanja tudi Prekmurci in se čudili kako je vendar moglo priti do tega, saj imamo vendar v Celju našo dobro eujočo zvezo, ki za nas pridno bedi. Ne bodo pa pomislili, da se brez denarja ne more noč in dan za druge bedeti.
Ne bomo dalje popisovali nedelavnosti te zadruge, ker je ravno sedaj v najlepšem spanju in nas ne bi slišala tudi če bi s- kanoni streljali okoli glave. Zato zaključimo ta članek v nadi, da se bo na to naše zadnje trkanje vendar le zbudila in se zavedala, da je nam treba denarja.
Odgovornim
v premislek.
Vsepovsod, kamor človek pride, sliši nazivanje, da je za naš maloštevilni narod mnogo preveč gostiln. Vsak bi rad videl, da bi se vse gostilničarstvo udušilo v žl/icti vode. Nasprotno se pa vsak kar najbolj ogreva za ustvaritev novih gostiln in vinotočev. Ge je sedaj obstoječih gostiln črnogo preveč, zakaj se potem tako oblasti kakor prebivalstvo zavzemajo za ustvaritev še drugih, novih takih obratov, ki jih je itak že več kakor preveč? Po naših mislih se nikakor ne zlagati ravnokar popisani dejanji. Če je neke stvari že več kakor preveč, in se hoče to, kar je preveč, uničiti, potem se ne sme po drugi strani silčnega ustvarjati samo za to, da se favorizira, neke vrste ljudi, katerim je postal' lastni' poklic pretežek ter se hočejo posvetiti radi tega na videz bolj lahkemu gostilničarskemu poklicu.
Da bomo zamegli zadevo natančneje pojasniti;, bomo skušali popisati razmere v Celju, kjer ima naša organizacija svoj sedež im so nam vsled tega razmere najbolj znane.
Celje šteje 417 hiš, 1504 družin, 1547 poslovnih prostorov in 6877 prebivalcev. Med 1547 poslovnimi prostori je 31 gostiln in 6 vinotočev, torej skupaj 37 točilnih obratov. Potemtakem odpade na vsakih 11 hiš ali na vsakih 40 družin ali na vsakih 42 poslovnih prostorov ali pa na vsakih 186 Prebivalcev po eden točilni obrat. Važno je ugotoviti, da je med gori naštetimi prebivalci približno 2000 žensk, ki alkohola sploh ne uživajo, ali pa ga uživajo v jako miinimalnih količinah in približno 3000 mladine, ki alkohola sploh ne uživa in ji je poset točilnih obratov po zakonu sploh zabranjen. Ostane v resnici približno 1800 odraslih moških oseb, ki zaužiivajo alkoholne pijače. Vsled tega ne pride, kakor prej omenjeno, na vsakih 186 prebiralcev po 1 točilni obrat, ampak samo na vsakih 48 moških oseb. Ravno-kar popisano številke naj merodajni činitelji, ki imajo usodo našega naroda bolj do dna premotrijo in ne izdajo več nobenega novega dovoljenja ne za vinotoč in ne za gostilno.
Moderni časi zahtevajo od nas iz-treznenje maloštevilnega slovenskega naroda, sicer smo zapisani poginu in zgodovina bo o nas beležila, da nas je alkohol spravil s sveta, ki je tako lep. Sto- in stoletja so se trudili nam sovražni narodi, da bi nas iztrebili. Vzlic velikanskim naporom se jim nakana ni posrečila, Radi1 tega bi bilo tembolj obžalovanja vredno, da bi nas
spravil s sveta alkohol, ki se ga naziva demon.
Ne smešimo se torej pred človeštvom in delujmo proti temu, kar v prvi vrsti škoduje nam kot narodu in nas zaradi tega že obsoja celi svet. Alkoholne obratovalnice naj se sčasoma in brez prizadevanja gospodarske šjkode posameznikom, / polagoma odpravijo, pa ne. da se ustvarjajo dnevno nove.
Kaj bodo rekli naši zanamci, če bodo sploh še eksistirali. Izpostavljeni so sicer iz navedenih vzrokov izbrisu iz človeške zgodovine. In če je res alkohol tisto sredstvo, ki nas mora upropastiti, spornim na nas bo živel ker smo faktično eksistirali in pokazali pravilno zmožnost eksistence. Kaj bodo mislili narodi o nas, ki bodo zasedli našo tepo domovino, za katero nas zavida ves svet. Rešimo naš narod propada vsled alkohola! Namesto, da decimriramo sami, sebe, reducirajmo rajši že obstoječe točilne obrate, ki ne odgovarjajo današnjim krajevnim in higijendčnim potrebam in zahtevam. Ni se nam bati, da smo delali kvarno. Koliko je dandanes ljudi, ki so sicer izučeni drugih poklicev, poslužili pa so se gostilničarske obrti z ozirom na dejstvo, da naš narod podpira samo delavnico, kjer se vihti 'ežko pogubo-nosno kladivo v podobi brezmejnega zauživamja alkohola.
Država je narod. Dobra država je dober narod. V to kategorijo gotovo ne spadajo pijanci. Omenjeni pomeniajo za vsak narod in državo bolezen. Cim več- jih je, tem slabši smo kot narod in država. Kako strašno bo, če bodo primorani prizadeti gostilničarji kot kru-bojedci nastopiti boj proti širjenju točilnih obratov in pijančevanju, ker se to ni ukrenilo od poklicanega mesta.
OUZD in interesi gostilničarstva.
Interesov gostilničarstva ne vidimo samo v tem1, če imajo gostilničarji mnogo gostov, ampak ležijo koristi tako našega gostilničarstva kakor tudi ostalega obrtniškega stanu v veliki meri tudi v tem, če so naši sctrudni-ki v zdravstvenem oziru za službo popolnoma' sposobni, da za morejo došle goste postreči tako, da se gosti ne bodo bali biti okuženi z raznimi boleznimi. Da ostane naše osebje zdravo in da se že obolelo ozdravi, ima skrbeti OUZD. (Bolniška blagajna.) Ta institucija je že storila mnogo v tem oziru in naredila bi bila še mnogo reč, če bi se bili vsi delodajalci in delojemalci zavedali kakšne važnosti je ta zdravstveni činitelj.
Pri vsaki priliki nam merodajni činitelji OUZD tožijo, da delodajalci ne plačujejo pravočasno svojih prispevkov. Tako zaostajanje s plačili povzroča zastoj poslovanja in prikraj-šuje upravičenim delojemalcem ugodnosti uspešnega zdravljenja. Opaža se, da se tudi delojemalci za to stvar premalo ali popolnoma nič ne brigajo. Nasprotno. Ti možakarji še zabavljajo proti vsemu, kar prihaja od te institucije in je namenjeno njih zdravju. Ne pomislijo pa, da niso naredili za odpravo kritiziranih nedostatkov še ničesar, kar bi prav lahko storili. Treba je samo, da svoje delodajalce na pravočasno prijavo in plačilo predpisanih zavarovalnih prispevkov opozarjajo.
Prav vsakemu umnemu gospodarju bo znano, kako težko je dobiti nadomestilo težko obolelemu ali celo budi bolezni podleglemu vestnemu in izurjenemu natakarju ali pomočniku. Ravno radi tega, ker se tega zavedamo,, moramo toliko bolj1 skrbeti vsi za to, da ne le obdržimo OUZD (bol-
Nova veletrgovina „TR60VSRI DORI" Maribor
Grand magazin konf ection.
Največja konfekcijska dvorana v Jugoslaviji.
' K '
Velikanska izbira vsakovrstnega sukna za gospode«
Lastni atelje za izdelovanje oblek po dunajskem kroju.
i i
Ntjvečja izbera krasnega volnenega blaga, platna. Sifonov, odej, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NliidO HOJ H8 ZSIllIlđi Sl OgiBdnti VBilbO rOZStSVO V TrgOVSbSIO đODl
miško blagajno) v sedanjem stanju, ampak da financijelno stanje tega prepotrebnega zavarovalnega zavoda zboljšamo s tem, da bomo vsi svoje nastavi.jonce pravočasno prijavljali m plačevali točno predpisane nam prispevke. Mislimo, da ne koristimo s tem dejanjem samo samim sebi in našim mastavljeneem, ampak pomagamo tako do zboljšanja celokupnega gospodarstva naše domovine. Kakor ne more dobro uspevati družina, če so družinski člani foolami, ravno tako ni dobrostanja v državi, če so državljani rahlega zdravja. Vsak izmed nas naj skrbi za to, da ne postanejo današnje lahke bolezni radi naše malomarnosti. kronične din neozdravljive. Da nas ne bo vest pekla, ko bomo videli okoli nas vse polno tuberkuloznih obrazov, ki so nastali radi tega, ker ni imel OUZD (bolniška blagajna) zadostnih sredstev za preprečitev teh strašnih posledic malomarnosti tistih, ki mislijo, da nimajo na tem socijal-nem delu nikakega interesa ter da so oni in njih nastavljene]' od vsake bolezni izključeni, kakor se prerado po-vdarja, češ, saj moji ljudje niso bili že tolika in toliko let bdani in plačujem prispevke zastonj.
Nasfavljenco bo le tedaj opravljal dobro in vestno svojo službo, če bo zdrav in ne bo imel skrbi, kako se bo njegova družina ozdravila bolezni, ki se je je nalezla. Človeku je že prirojeno, da ima na j večjo ljubezen do svoje družine in potem šele do službe, če bo pa moral skrbeti, kako bo oboleli družini zopet pridobil zdravje, potem bo v izvrševanju svoje službe raztresen in jo ne bo pravilno in vestno opravljal. V takih slučajih imajo delodajalci mnogo več škode, kakor si prihranijo ha tem, če ne 'plačajo 'pravočasno predpisanih prispevkov.
Kdor ne razume, kako je pri srcu delojemalcu, če vidi svojo družino bolan o in ve, da mu OUZD ne more po- i magati, ker nima zadostnih financi-jelnih sredstev, ta. naj se zamisli v svoj lastni položaj, kadar je kdo v njegovi družen k' bolan J Takrat poklijče dva, tri in tudi več zdravnikov, samo da mu dajejo upanje na bolje. Celo v inozemstvo tečejo nekateri po zdravnike specijaliste v upanju, da bo svet takega izkušenega zdravnika pomagal do ozdravljenja. Kako mora biti potem hudo za ubogega delavca, ali natakarja, če vidi že v naprej, da ne bo njegovemu ljubljencu pomagalo ničesar izven dobro Urejenega zdravilišča ali drugega spečijelnega zdravljenja, katera se pa morejo aplicirati od strani OUZD le, če so na razpolago potrebna financijelna sredstva, katerih pa naš OUZD nima v preobilem številu na razpolago.
Samo po sebi je umevno, da ne more nuditi OUZD v današnjem stanju velikih ugodnosti, ker ima na milijone denarja i v.i irjati. Vsekakor pa se zdravijo . ^ bolniki jako uspešno v zdrau: - u na Golniku, Brestovacu, Topolščka, na Rabu in na Klenovniku. Za oskrbo v teh zavodih mora plačevati OUZD ogromne vsote, katere je treba, da od nekod prejme. Zato je pa toliko bolj priporočljivo, da se vsi delodajalci pobrigamo za to, da tako institucijo ne le obdržimo, ampak jo še bolj izpopolnimo, da ne bodo poznejši naši rodovi govorili o nas, da nismo imeli za socijalna vprašanja nobenega smisla in da
smo ravnali le iz egofetilčneiga stališča. %
Kakor smo že pisali v enem naših prejšnjih člankov, se sicer ne strinjamo povsem s sedanjo organizacijo celotnega našega zavarovanja. Treba je še veliko izpopolniti1. Za, to izpopolnitev je pa treba poleg kritike tudi aktivnega in vsestranskega sodelovanja vseh interesentov. Interesenti morejo aktivno sodelovati, ako predvsem vestno in točno izpolnjujejo predpise zakona in druge odredbe. Tako bo upravi 1 urada prištedeno veliko nepotrebnega : in neproduktivnega dela. Če bodemo j vsi v tem smislu sodelovati, se bodo ! zmanjšali znatno vsi upravni stroški ■ i in tako tudi naši sedanji prispevki. ; , Zato naj ne bo niti enega v naših vr-štab, ki bi ne izpolnjeval točno vseh : predpisov zakona in drugih odredb, da dosežemo znižanje upravnih stro- i škov.
Prej smo omenili, da se jetika od strani OUZD po raznih zdraviliščih | uspešno zdravi. Naš gostilničarski | stan najbolj potrebuje take grozne bo- ! lezni prosto osobje. Uradna statistika ! kaže, da se zlasti iz vrst naših n as ta v- | Ijencev rekrutira precejšnje število tu- ’ berkuloznih. Te bolezni. OUZD najbolj obremenjujejo. Zato j n pa tembolj potrebno, da ta zavarovalni zavod z vsemi močmi kar najbolj podpiramo.
O reorganizaciji in izpopolnitvi tega prepotrebnega zavarovalnega zavoda, kakor smo ravnokar omenili, bomo nadaljevali v prihodnji številki.
Ne bomo opisovali dalje, kako velike važnosti je taka ustanova tako za nas delodajalce kakor za naše nastav-ljen.ee, ker nam v listu prostora primanjkuje in smo uverjeni, da bodo , naši člani br ez nada! j nega obširnega I pojasnila razumeli važnost obstoja te- , ga zavarovalnega zavoda ter plačevali predpisane prispevke pravočasno. Saj si smejo polovico predpisanih prispevkov odtegniti od zaslužka svojih na-stavljencev, in sicer vsak mesec sproti, sicer odtegljaj zapade.
Zapisnik
odborove seje > Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Celju«,
ki se je vršila
v četrtek, dne 25. avgusta 1927 ob 2. uri popoldne po enournem čakanju v hotelu »Balkan« v Celju, Gosposka ulica št. 7 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Prečitanje zapisnika zadnje odborove seje.
2.	Nadaljni obstoj Zveze.
3.	Osrednji obrtniški svet.
4.	Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in indnstrijo.
5.	Likvidacija potnih stroškov delegatom graške strokovne razstave.
6.	Slučajnosti.
Navzoči:
1.	Zvezni načelnik g. Drago Bernardi, hotelir iz Celja, ki vodi razprave.
2.	Zvezni podnačelnik g. Franc Rebeuschegg.
3.	Zvezni tajnik g. Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar.
Včlanjene zadruge so bile zastopane po sledečih zastopnikih:
1. Maribor mesto:
4.	G. Oset Andrej, zadružni načelnik in restavrater v Narodnem domu.
5.	Senekovič Henrik, zadružni podnačekiiik.
Sv. Jurij ob j. ž.:
6.	G. Plausteiner Alojzij, zadružni načelnik.
3. Šmarje pri Jelšah:
7.	G. Gradt Maks, zadružni načelnik in
8.	g. Narad Anton, gostilničar.
4. Slov. Bistrica:
9.	G. Kos Ivan, zadružni načelnik.
5.	Ptuj:
10.	G. Slavinec Josip, zadružni podnačelnik.
6.	Celje:
11.	G. Žumer Josip, gostilničar;
12.	g. Perc Drago, gostilničar in
13.	g. Petschuoh Franc, kavar-
nar.
7.	Kozje:
14.	G. Kolar Andrej, zadružni podnačelnik.
8.	Žalec:
15.	Gosp. Vovk Franc, zadružni
tajnik.	. i
Zastopanih je torej 8 včlanjenih zadrug^ z 15 delegati. Na podlagi te prezenčne liste ugotovi zvezni načelnik g. Drago Bernardi, da so sklepi
današnjih razprav vdjavnii, ker je za- j stopanih od 23. včlanjenih zadrug 8 s 15 delegati, kar presega število, določeno po § 14 Zveznih pravil, ki je po- | trebno za veljavno sklepamje. Zvezni j načelnik g. Bernardi pozdravi navzo- \ če, se jim* zahvali za udeležbo ter otvori sejo ob 2. uri popoldne po enour- ! nem čakanju.	!
Po končanih formalin ustih in obi- j čajnem načelnikovem nagovoru, se 1 preide na
B N EV NI REB :
K vrvi točki
se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zadnje odborove se; je, ker je bil itak objavljen dobesedno v »Gostilničarskem listu« št. 7 z dne 20. julija 1927. Nato se preide k drugi točki
dnevnega reda. Z vezmi načelnik gosp. Bernardi pojasni navzočim v kakšne plačilne težkoče je prišla zveza zaradi tega, ker se nekatere včlanjene zadruge obotavljajo plačati zvezno članarino in prosi za predloge kako naj bi se težka situacija rešila oe ne prejmemo v kratkem nakazane od zadrug večje vsote.
K besedi se oglasita zadružna načelnika gg. Kos Ivan iz Slov. Bistrice in Gradt Maks iz Šmarja pri Jelšah ter položita takoj v roke načelstva v popolno poravnavo zvezne članarine za 1. 1927. in sičer g. Kos 2.600.— Din g. Gradt pa ... . 1.500.— » Ptujska zadruga je pa nakazala po pošti . 1.000.— »
Skupaj 5.180.— Din Želeti je, da bi vzgledu teh treh zadrug sledile še ostale in nam nakazale čimiprej tudi one vso ostalo vsoto.
G. Žumer je spravil tudi tokrat v debato razpravo o podelitvi tiskanja »Gostilničarskega lista« oni tiskarni, ki bo stavila naj cenejšo ponudbo. Po daljši debati, v katero so posegli razni govorniki), se je soglasno sklenilo zahtevati ponudbo od vseh tiskarn, ki bi prišle za tiskanje v poštev in ki imajo svoj sedež v Celju. Ponudbe morajo ponudniki poslati v zvezno pisar-
no v zapečatenem pismu, katero se odpre šele na seji ožjega odbora, katerega je sklicati takoj, ko dospejo ponudbe. 0_ podelitvi naročila za tiskanje Lista ponudnikom, odloča ožji odbor.
Zadruge, ki so v zaostanku s plačilom zvezne članarine, se še enkrat na plačilo opominjajo in se jim dovoli naknadni rok plačila enega meseca ter opozori, da se jih bo po preteku tega časa prijavilo politični oblasti in prosilo za administrativno iztirjanje zaostale vsote z obrestmi vred. S tem so se razprave druge točke zaključile in se je prešlo
k tretji točki
dnevnega reda. Zvezni načelnik gosp. Bernardi pojasni obširno pomen ustanovitve »Vrhovnega obrtniškega sveta« in predlaga, naj bi navzoči glasovali za ustanovitev take nove organizacije. V debato so posegali razni govorniki, ki zagovarjajo ustanovitev take institucije, vendar pa je večina proti ustanovitvi take korporacije, češ, da ni dana za sedaj nifcaka potreba neke višje inštamiee nad sedanjimi zvezami. Na podlagi obširne razprave se je z večino glasov sklenilo, da se »Vrhovni obrtniški svet« za sedaj n« osnuje, oziroma nima naša zveza pri ustanovitvi sodelovati.
K četrti točki
se je razvila živahna debata, kakor vsakokrat, kadar se gre za volitve. — V žlic temu, da so volitve v Zbornico povsem strokovna zadeva, se hoče od nekaterih stran vnašati tudi v to, za nas tako važno inštitucijo nesrečna • politika, ki je ruin za naš narod. Radi tega se je na podlagi dolgotrajne in živahne razprave sklenilo z večino glasov, da se naj poskusi postaviti sporazumno z ljubljansko zvezo last-uo kandidatno listo za vse gostiiničar-stvo Slovenije, če bi se ta namera ne posrečila, ima, načelnik sklicati ponovno sejo širšega odbora, da o tem nadalje odloča. V slučaju, da pride do postavitve take liste, ne sme uplivati pri tem nobena politična stranka. Na kandidatno lišto naj se vzame po možnosti pristaše vseh nolitičnih strank, vendar se naj v prvi vrsti ozira na strokovno zmožnost kandidata. Naša zveza ne sme biti privesek nobene politične stranke, ampak naj varuje le strokovne interese gostilničarstva.
K peti točki
dnevnega reda se likvidirajo potni stroški za delegate na graško strokovno razstavo v skupnem znesku 4700 dinarjev.
K šesti točki
dnevnega reda, to so slučajnosti, so se obravnavale sledeče zadeve:
1. Določevanje cen in škrinjice za pritožbe.
Po kratki debati se soglasno sklene podati Tujsko-prometni zvezi v Mariboru Zvezano mnenje o določevanju cen v hotelih in večjih gostilničarskih obratih in glede škrinjic za pritožbe, da tako določevanje cen in
Kuhajte kapo s Kolinsko cikorijo!
T estenine
flkkalele
so najboljše!
postarvljamje skrinjic za nritožbe ne pride v Sloveniji v poštev, ker se niso čule do danes še nikake pritožbe o pretiran ju cen od strani gostiln ioar-jev ali drugih it ed ostat kili v gostilničarskih obratih. Radi tega bi bilo brezpomembno tako določevanje cen kakor tudi postavljanje skrinjic za pritožbe. Tudi uplivajo naše zadruge same na svoje člane, da cen ne pretirajo. Istoitako sili gostilničarja k primerni določitvi cen današnja brezobzirna konkurenca raznih tooilcev stoječim gostom in pomanjkanje pro^ i meta.	]
2. Tiskanje zveznih nravil.
Soglasno se sklene, da se Zvezna j pravila ne ponatisnejo, kakor je bilo I projektirano.
Ker se je s tem dnevni red p opol- 1 noma izčrpal, je zaključil Zvezni načelnik g. Bernardi sejo ob 5. uri popoldne.
Zvezni tajnik:	Zvezni načelnik:
Komac Ant. s. r. Bermirdi Dr. s. r.
Za biizgance, posebno s kislim vinom, sadjevcem ali sadnim sokom, je najboljša Rogaška Slatina — Tempel vrelec. Zato to vodo uporablja vsak gostilničar, da zsdovoli svoje goste.
Alojzij Plausteiner, posestnik in gostilničar, izvoz lesa, sena in slame, St. Jur ob južni železnici priporoča cen,j. tovarišem gostilničar jem in trgovcem polno masten trapistovski sir lastnega izdelka, katerega ima v najboljši kvaliteti zmiraj v zalogi.
PoitžštTO, preproge in posteljnino
dobavi točno in najceneje
„lEffiT fMof> G
Zahtevajte ponudbe — brezplačno!
Oglašujte
f
I. &R. Pfrimer
ftrgovieia *
iyiar*ifb©ir*.
m©s
obvezo In odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik 7. več tisoč slikami na veletrgovino R. Stermeckj, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500'- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. _
ilp**’ Najlažje se kupi pri
J* TRPINU, Maribor, 01ayni trg
kjer je res najcenejše manufakturno blago, sukno, nogavice i. t. d.
št, 17,
ost!
Ha (letelo!
1
Prvovrstna
ljutomerska in haloška vina
ter žsgbctje^-sriecs prodaja gia debele
rrsoc Zemljic, Žalsc, g Meti g. Fifeia, prej piuDnarna.
Ka debelo!
Po*opI
Gostilno
vzameta na račun dva mlada izobražena zakonca brez otrok, zmožna založiti tudi kavcijo. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Zmožnost 25«
Enolog	¥uilerf
vinogradnik in posestnik vinskih kleti,
lajteršperk pri feibort!
nudi originalno štajersko blago v steklenicah in sodih po nizkih cenah.
I
1
Vinska trgatev Križnikov
(g»r*ej »fenašlsii 'sritežkri r*«ed)
v Jeruzalemu
v Ljutomerskih goricah.
(3S l»a, 17 viriiojaupshcil* družin.)
Čisti anasjadli:
Matelcc, Burgundtc, Huling, talavžc, Ea&EiM
Iz loa© I. š& SOO lil asa sode, iz 1925 i. še 200 lil za buteljke.
Lastno fino žganje: tjponinjeveo, dvoženlca
Kupe m kočija gratis na razpolago
Obisk spox>očiti na:
Uprava križniške graščine, Velika Nedelja pri Ormožu.
Ferd.Skaherne
stsnbno in gainnterijsiio kleptirstno
Celje, Dečkov trg 2
Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU.
flinarsha zadruga v Ljutemeru
ima v zalogi ca. 36 hi več vrst pristnega
ljutome«
izborne kvalitete Letnik 1926.
zmerni ceni. Načelstvo.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis,
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Fran Strupi
pT“ priporoča f gostilničarjem in ^ (pT^ kavarnarjem svojo bogato " / zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. (<|L_ Najnižje cene in točna ^ postrežba.


U«E
ZLATO SREBRO ■ll11 ' ’ —
Ant. Lečnik
Celle, Glavni trg st. 4
KUPUJE STAKO ZLATO SREBRO
znat#
r/ft
m
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Uuvše Rćservše (rdeča glavica).
Kletarstv *: Gornja Ha d gona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favei, Ljubliana.
Originalna
v stelcletnieali
ttvrdlce
Cenik gratis in pranko.
Veleposestvo vinogradov
CLOTAR BOUVIER
" “ ’ m Gornja Radgona - - - -
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
cije in kavarne iz čiste bele alpake, tudi težko porre-brena. Na zahtevo gravirana z lastnim imenom.
Skladišče
*Berndorf*
MARIBOR.
Šampanjec
Franc Čuček &Gie? prej w. Hi nize iastnik ERNST HiNTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI

Diamant
Vino a ia Corinth.
Elite
iniperial
Vermouth a la Torino.

r.
m i
Mehoniši Mmm i ešelfp. obrafom

za šivalne stroj-e, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoča fino-mehaniška dela.
i
Hajstarejša popravljalnica
za aviomobiie in motorna kolesa.
Velika salona nadomestnih in sestavnih d^Sov ter oprem za avtomobile in motorna kolesa.
i
Zalogo koles, Šivalnih strojev, pisalnih strojev, gramofonov in nadomestnih ter sestavnih delov.
Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje in pobakrenje vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje.
Moric Dadieu,	18, Maribor
Ustanovljena I- 1899.
gSgSSSSBZB^Ja
Brzojavi: M. Dađieu, Maribor-
»DRAVA-S:
Maribor, Meljska cesta Si
Telefon inferurb. 256	Telegi*.: Drava Maribor
Izdeluje;
Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo.
Prednosti fabrikatov:
intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški.	Zahtevajte cenik!
Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago.
II	1
tovarna vinskega kisa v Ljubljani
Najmoderneje in najhigijeničneje urejena tvornica vinskega octa (sirčeta) v Jugoslaviji |
Čiščenje motnih vin
s francosko želatino	ali praškom „JULLiEft!<, je poceni in eno-
stavno. Tudi vsa druga čistilna in iepšaina sredstva »EPONIT«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji
jMAGMETO1
Prva specijalna delavnica z električnim škratom
za magnete, vžigalne aparate in razsvetljave avtomobilov, motornih koles in dvokoles, reparature vsakovrstnih magnetov in vžigalnih aparatov za eksplozijske motorje vseh vrst. — Popravila in nabijanje akumulatorjev.
Moje dolgoletne praktične izkušnje in odgovarjajoča specijalna uredba mi omogočajo, da izvršim vsa naročila docela strokovnjaško, točno in po zmernih cenah kar najhitreje.
Kupujem in prodajam magnetne aparate in ======= njih sestavne dele. =====
Karel Dadieu,	Maribor
Prvovrstna dalmatinska vina
črno, belo in Opio se doiMjii na drobna h debelo pri tordki
Bonačič & Bakovič
ovism dalmatinsltili 'vin
Split—Maribor
Skladišče: Slomškov trg 6. Moč: Lekarniška ul. 7.
U zalogi tudi pristno dašmotiasbo oliuno olje na drtiino in debelo
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Oetrlcules'*, „I^orter" in „ISoclc66 vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, Lašba in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcije Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.