Iz pod Orlntovoa. Kaj že je pisal ,,Tovarš" in tudi drngi časopisi o zboljšanji učiteljskega stanu, pa nienda bomo le še čakali na odrešenje, kakor plešaste gore zelene pomladi. — Deželni zbori so že zo- pet minnli in naše upanje ž njimi. Učitclji sosednih dežel podajajo deželnirn zborom prosnjc; mi Kranjci pa smo že taki, da bi raji koj imeli in ne prosili. Ljnbi sobratje! sedaj je drugače na svetu: ,,Kdor ne vpije in ne prosi, slabo kosi". Tudi mi se zdrnžimo in prihodnjemu deželneinu zboru podajmo prošnjo, kakor emo se žc večkrat rnenili, pa še nič storili. Ni dovolj, da le zdihujemo in pišemo po časopisib,'pojuio tudi naravnost terkat na vrata, kjer imamo može, da za naa govore. Tako je nioja niisel. Zdravi I — c. Iz Koroškega. Učitelji na Koroskem so dež. zboru podali prošnjo , ki obsega štiri točke. 36. t. m. je prišla ta prošnja ua versto. Pervo, kar so nčitelji prosili, bilo je, naj se jim pičla plača zviša. Kaj lepo je dr. Erwein to prošnjo sporočeval in podpiral — kaj ganljivo 80 prem. knezoškof za učitelje povzdignili svoj glas, — tudi dr. Burger se je poganjal za uboge učitelje ; pa dež. zbor je vendar le sklenil, naj uboffi učitelji še dalje čakajo in stradajo! Deželna denarnica je res prazna in zadolžena, vendar listih nasvetovanih 2000 gld. bi ne bilo cele dežele na kant pripravilo. Naj se le drngod tudi tako gleda na vsaki krajcar! — Drugo, kar so učeniki prosili, bilo je (o, da učnino dobivajo iz občinske denamice ; — to je tudi obveljalo, kar mora vsakdo pohvaliti. Najbolje pa je še to , da g-. učitelj dobi na vsak način vso svojo plačo, naj eo stranke svoj davek plačale ali ne. lmeli smo, žalibog ! take župane, kterim je šo to preveč bilo, da bi za uboge učitelje učnino pri Ijudeh iztirjevali. — Po prošnji je bila vlada tudi naprošena, naj 8e v nedeljske šole vpelje pripravniše berilo. Slednjič se je sklenilo, naj se takajšnej pripravnici tudi za I. 1866. dovoli iz dež. denarnicc 600 gld. v podporo. Tudi je poročevalec naznanil vcnelo novico, da se bode že prihodnje šolsko polletje za tukajšnjo pripravnico postavil nov učitelj in I. 1867 pa še drugi. Sedanji učcnik Hi je nabasel tako butaro, da ga že tlači na tla; zatorej pripravnica tudi hira in sta potrebna dva druga učitelja: Ni vsak za vse! — Pri obravnavi Holskega prašanja je nek poslanec spet roge pomolil, da že pupred verao, kam ti svobodnjaki in liberalci raerijo. G. Steiner je namreč povdarjal, da imajo občine vse premalo oblasti in vpliva pii šolskih zadevah; stavimo, zastran učaega jczika nimajo nič ukazovati. Aha! slovenskim npurkelmajstrom" se ne dovoljuje, da bi v Ijudski Holi nemčarili ; (o je tista slrašna krivica in nesreča! In to vi podpirate, g. Steiner! vi, ki pravite, da šolsko prašanje študirate? Pa vendar še črez abcdo niste prestopili : To je vendar abc vsake pedagogike, da eo za slovenske otročiče slovenske šole! (,,Slov.") Iz IJublJane. Na naše vabilo k učiteljski knjižnici v 8.1. ,,Tov." se ni še nihče oglasil. Ne čndimo se toliko daljnim kakor bližnjim Ijabljanskim učitcljem, da ne rabijo te lepe prilike za svoje izobraževanje. —¦ Da pa ta lepa naprava popolnoma rie ugasne, se je primemo mi učitelji meslne glavnc šole združeni z gospodom šolnkim vodjem in z dvema gospodorna duhovnoma pri ev. Jakopu v Ljubljani. Bog in sreča učiteljska! — Pervi zvezek naznanjene g. Gerbičeve ,,Sionske lire" je že prišel na svillo v Pragi, in ima prav mične napeve za te le pesmi: ,,Svečnica" (zložil Fr. Marn), ,,Tantum ergo", ,,Pepelnica" (besede Fr. Marna), wPostua", ,,Kva(erna nedelja" (tudi Marnova) ,,in 10. psalin" (iz Valjavčevih pesein). Želimo, da bi wLira" imela vedno več podpoie! — V Kaiiovcu je /. iiovim letoin jel izhajati podučni in zabavni list: ,,Karlovački viestnik". Vreduje ga uaš rojak verli g. Ljud e v i t T o m š i č. — Domači skladatelj g. Juri Flajšman je dobil iz/deržavnega zaklada 400 gold. za bvojc zasluge o skladanji narodnih peseui. . — Že davno v Glasniku napovedana slovnica slovenskega jezika je prišla te dni na svetlo pod naslovom: ,,Die Hlovenische Sprache nach ihren Redetheilen. Behandelt von Fr. Levslik*. G. pisatelj razlaga v knjigi le govorne razpole ali besedne plemeua in njihove oblike. V predgovoru pove, klerim Slovencem in Nemcera, in zakaj jo je spisal nemški. Ker se v nekterib rečeh loči od sedanjega navadnega knjižnega pisauja, jo bn treba bolj na tanko pregledati. Torej kaj več o nji prihodnjič. Dobiva se pri Giontinitu po 60 kr. a. v. — Pretečeni ponedeljk 13. t. m. je v dežeinem zboru prišel na versto predlog, kako naj se šole prestrojijo, da se dose/,e ravnopravnost slovenskega jezika. Poročeval je g. dr. B 1 e i vv e i s. Njih ekselencija dež. poglavar pove, kaj vlada misli o tem predlogu, da se ona ne ustavlja tej reči, marveč želi, da se obširneje podučuje v slovenskem jeziku, sicer pa ta stvar sega v vladiuo oblast, Za predlog so govorili g. g. dr. Bleiweis, baron Schloissnigg in dekanToman, zoper pag. g. K r o m e r, grof Auersperg in Dežinan. Iz Idrije in Iz Teržiča so prišle prošuje zoper ta predlog. Z 18. zoper 13 glasov so prestopili čez ta predlog na dnevni red. Prihodojič kaj več o tej viharni seji.