CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 30. MARCA 1956 LETO vil - Šf. 13 - CENA 15 DIN Ureja je uredniški odbor — Odeovorni urednik Toae Maslo — Tiska Celjska ti»karna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov tre "S — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-25, uprava 29-23 — Tek. rač. 620-'M)'5-T-l-366 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din - Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. Seja odbora celjske občine SPREJELI SO NEKAJ VAŽNIH ODLpKOV - USTANOVILI SO SVET ZA TELESNO VZGOJO - IMENOVANJE NOVIH DIREKTORJEV Konec preleklega icdna jc bila pod vodsivom tov. Andreja Svetka sedma redna seja ljudskega odbora celjske ob- čine. Na začeiku dela je ljudski odbor, po .poročilu zastopnika komisje za pravne predpise in organizacijska vprašanja tov. Alojza Napreta, razpravljal in nato tudi sprejel nekatere odloke. Pri tem je v glavnem šlo za vskladitev doseda- njih odlokov, ki so veljali na področju stare celjske občine ter na območjiti bivših občin, ki pa so zdaj združene s celjsko. Sprejeti odlok o hišnem redu dosti bolj jasno dotoča položaj in pra- vice hišnih svetov, razen tega pa so bolj jasno določene še pristojnosti prav- nih organov. Nadalje je bil sprejet od- lok o stanovanjskih skupnostih in sta- novanjskih pogodbah ter o najemninah. Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem pa je -povsem nov in je bil spre- jet predvsem z namenom, da razni hiš- ni lastniki ne bi izigravali predpisov pri oddaji lokalov v najem drugim korist- nikom. Na predlog gospodarskega sveta, ki ga je podal njen predsednik Edi Gole, pa je ljudski odbor potrdil še odlok o plačevanju skočnine in plačevanju vzdr- ževalnine rejcem plemenskih bikov ter nadalje odlok o najvišji tarifi dimnikar- skih storitev. Odlok o dimnikarskih ta- rifah med drugim točno precizira tarife za vse storitve in nadalje določa, kdaj lahko dimnikarji zaračunavajo višje ce- ne od predpisanih. Po tem odloku dim- nikar lahko zaračuna pri strankah ta- rifo le v primeru, če delo opravi. V ko- likor pa stranke ne dovolijo čiščenja, zaradi tega, ker kurilnih naprav niso uporabljale, potem lahko dimnikar zara- čuna 25% predvidene tarife v primeru, če se je prepričal, da je čiščenje od- več. Če pa tega pregleda ni opravil, potem nima pravice zaračunavati no- bene tarife. V nadaljevanju seje je o delu za iz- delavo urbanističnega načrta mesta Ce- lja ter o osnutkih zazidalnih okolišev poročal predsednik sveta za gradnje in komunalne zadeve tov. Rado lenko. V tej razpravi so ljudski odborniki izrekli priznanje svetu ter oddelku za komu- nalne zadeve, ki sta se lotila reševati težke, a hvaležne naloge. V razpravi o uveljavitvi zazidalnih okolišev, je prišla do izraza misel, da je določanje zazidal- nih okolišev nujno predvsem iz razloga, da se očuvajo kmetijske obdelovalne površine ter da se gradnja izvršuje na strnjenih področjih, predvsem zaradi cenejšega izvrševanja komunalnih del. Na predlog sveta za komunalne zade- ve je ljudski odbor naročil, da naj se dela pri sestavi urbanističnega načrta nadaljujejo, nadalje, da naj svet za ko- munalne zadeve do prihodnje seje pri- pravi osnutek besedila odloka o zazi- dalnih okoliših in končno, da naj odde- lek izdaja gradbena dovoljenja le v okviru osnutkov zazidalnih okolišev, to ie za področje med Ljubljansko cesto in Savinjo, za tako imenovani otok, na- dalje za Lisce ter končno za Lipo pri Siorah. Na dnevnem redu sedme seje ljudske- ga odbora celjske občine je bilo tudi Poročilo o delu tržne inšpekcije. Iz lega poročila, ki ga je podal predsed- nik sveta za gospodarstvo tov. Edi Gole Povzemamo, da sta dva stalna ter en honorarni inšpektor v minulern letu Oipravili zelo hvaležno delo, saj so v Celoti pregledali kar 250 poslovnih enot. Glede na vložene prijave zoper krši]ce predpisov v lanskem letu ter pri reše- vanju nekaterih prijav iz leta 1954, so Pile izrečene naslednje kazni: 1,677.510 dinarjev denarne kazni, nadalje 4,291.633 dinarjev odvzema premoženjske ko- risti in dohodka, 30 dni zapora, 2 uko- ra ter trije opomini. V imenu komisije za volitve in imeno- vanja je predsednik komisije tov. Cveto Pelko predlagal ljudskemu odboru na- slednje potrditve, oziroma imenovanja: Ljudski odbor je potrdil imenovanje komisije za imenovanje direktorejv. Sprejet je bil tudi predlog o imenova- nju članov novoustanovljenega sveta za telesno vzgojo pri ljudskem odboru celj- ske občine. Za predsednika tega sveta je bil imenovan tov. Rado Ložar, za čla- ne pa: Rudi Peperko, Milena Pečkov- nik. prof. Miran Horvat, Valler Štajner, Matija Hanc in Jože Gombač. Razen te- ga je bila izvoljena komisija, ki bo bdela nad pravilno uporabo otroških dodatkov pri družinah, kjer se sumi, da starši te dodatke uporabljajo v druge namene, zlasti pa za pijančevanje. Za predsednika komisije je bila izvoljena tov. Olga Trebičnik. V nadaljevanju jc ljudski odbor ponovno razpravljal o težkih nerednosti v slaščičarni Zvezda. Pri tem je potrdil predlog o odstavitvi dosedanjega upravnika Kekiča ter o imenovanju novega tov. Jožeta Cekuto. Ljudski odbor je nadalje razrešil do- sedanjega direktorja tovarne perila To- per Franca Požuna ter imenoval na njegovo mesto tov. Franca Plevnika, Razen tega je bil znova potrjen Kot di- rektor Kmetijskega servisa Janko Cvet- ko, ter Jošt Melhior za direktorja Pli- narne-vodovod-razsvetljava. Proti koncu seje so ljudski odborniki potrdili predlog o reorganizaciji zaseb- nih gostinskih obratov v Štorah, Skofji vasi in Šmartnem v Rožni dolini. V ko- likor bodo v teh krajih poslovala za- sebna gostišča se naprej pa je ljudski odb)or sprejel sklep, da morajo lastni- ki svoje lokale primerno opremiti in poskrbeti, da bo postrežba na dostoj- ni višini. Froslaua obletnice ustanovitve miadinsiiili delovniii brigad Tudi v celjskem okraju bodo podob- no kot v ostalih predelih naše države v času od 1. do 8. aprila svečano pro- slavili teden mladinskih delovnih bri- gad. V Celju so ustanovili pri okraj- nem komileju LMS poseben okrajni šlab, ki ga sestavljajo Stane 5erglez, Slavko 5izjak, Jože Seničar in Danica Frece. Naloga štaba je skrb za oro- slave in prireditve na področju celot- nega okraja, medtem ko so ustanovili po občinah posebne občinske štabe, ki bodo imeli na skrbi proslave in prire- ditve na območju občine. V času proslav bodo slavnostni se- stanki aktivov ljudske mladine posve- čeni delu in življenju mladinskih delov- nih brigad, po šolah pa bodo posebne šolske ure posvečene pomenku- o delu mladine v brigadah. Svečana akade- mija v Celju bo v četrtek, 4. aprila, zvečer v veliki dvorani Narodnega do- ma. Program bo izvajala mladina sama. Podobne proslave bodo tudi po občin- skih središčih. Najzaslužnejše briga- dirje in komandante brigad pa bodo sprejeli najvišji občinski in okrajni predstavniki. Mnogi brigadirji bodo za svoje delo v brigadah prejeli prizna- nja, nekateri pa tudi spomenice za več kot petkratno udeležbo v akcijah mla- dinskih delovnih brigad. Povsod, kjer ije delala mladina, name- ravajo odkrili tudi posebne spominske plošče. V Celju in drugod bodo prire- dili razstave z dokumenti in slikami iz delovnih akcij. Med tednom ho mladina prižigala kresove ter delala izlete na razna mesta, kjer je opravljala velike delovne akcije. Predvajali bodo tudi razne mladinske filme. Mladinska or- ganizacija namerava predlaaati Občin- skemu ljudskemu odboru v Celju, da bi ena izmed ulic dobila naziv Ulica mla- dinskih delovnih brigad, kar bi bilo vse- kakor lepo priznanje mladini za delo na delovnih akcijah. Okrajni in občinski štab imata z iz- vedbo proslav tedna mladinskih de- lovnih brigad polne roke dela. Poleg tega pa ti štabi še zbirajo imena vseh mladincev-brigadirjev, ki so sodelovali na raznih delih MDB. Štabi želijo imeti popolne sezname vseh brigadirjev iz celjskega okraja, da bodo poiem vsi ti lahko sodelovali na velikem zboru bri- gadirjev mladinskih delovnih brigad, ki bo ob koncu maja v Celju ob priliki Mladinskega tedna. Vsi oni, ki do se- daj še niso poslali prijav, naj to store čimprej, da bodo lahko na zboru so- delovali res vsi brigadirji mladinskih delovnih brigad celjskega okraja. S tiskovne iioiiference pri tajniku celjske obeine Minulo soboto je tajnik Občinskega ljudskega odbora tov. Franjo ŠIros pripravil razgovor s celjskimi novinarji-dopisniki, s kalerimi je v prvi vrsti razpravljal o nekaterih tekočih problemih celjske občine. Tov. Štros je v prvi vrsti naglasil na hvaležno pobudo sklepa predsednikov krajevnih odborov v celjski občini, po kateri bodo državljani prizadetih ob- močij s prostovoljnim delom opravljali vožnje gramoza za vzdrževanjem kra- jevnih cest, nadalje bodo čistili jarks^ in podobno. S tako pomočjo se' v znatni meri znižujejo izdatki za izvrševanje komunalnih del. Tako so n. pr. prebi- valci Svetine s prostovoljnim delom pri gradnji vodovoda prihranili okoli 120.000 dinarjev, v Šmartnem v Rožni dolini so domačini vozili gramoz za cesto, v Koš- nici pa so poleg prostovoljnega dela prebivalci še prispevali denarne zne- ske za elektrifikacijo. V celjski občini se kaže tudi izredno zanimanje za nove kmečke davke. Na nove predpise pa imajo kmetje neka- tere pripombe. Tako pravijo, da bi mo- ralo biti zlasti zdaj, ko je uvedena tak- sa na hibridne trte, na razpolago do- volj žlahtnega materiala. Pravijo tudi, da ni prav, če bodo morali enake tak- se plačevati za mlatilnice stare od 80 do 100 let. V tem primeru je, po njiho- vem mnenju, napačno enačiti staro mlatilnico z modernim strojem. Glede žganjekuhe pa predlagajo, da naj bi kmetijske zadruge uredile kotel na do- ločenem mestu, kjer bi žganje kuhali vsi kmetovalci. Večina, seveda razen prizadetih, predlaga, da naj bi bile tak- se za poklicne voznike višje, kakor pa za tiste vozove, ki le od časa do časa pridejo na cesto. Kmetijski odbor na Hudinji bo v le- tošnjem letu začel z melioracijskimi de- li na nekaterih zamočvirjenih travnikih. Pri tem bo glavni jarek finansirala skupnost, upajmo pa, da bodo pri grad- nji dovodnih jarkov pomagali kmetje sami. Kmelijsko gospodarstvo Lava je že v kratkem času doseglo zelo lepe uspehe. Organizirali so dva vrtnarska obrata na Prešniku ter na Lavi, kme- tijsko gospodarstvo pa bo že v krat- kem pripeljalo na celjski trg glavnato solato ter redkvice. Na gospodarstvu, ki ga vodi tov. Miha Udrih, pa še upajo, da bodo celjski trg zalagali s svežo zelenjavo tudi vso zimo-. Svet za socialno skrbstvo pri ljud- skem odboru celjske občine je dosegel pri organiziranju rejniške službe prav lepe uspehe. Trenutno je v rejniški služ- bi okoli 60 otrok in to povečini pri de- lavskih družinah. Razen tega pa Svet zh socialno skrb- stvo ugotavlja, da čakalnica za matere in otroke na celjski postaji izredno sla- bo izvršuje svoje dolžnosti. Prav tako je svet ugotovil nepravilnosti v mladin- skem domu Tončke Cečeve. Vse kaže, da so bila v tem domu proračunska sredstva nepravilno trošena. Svet za socialno skrbstvo bo v krat- kem predložil ljudskemu odboru uved- bo 5% takse na alkoholne pijače. Po predlogu sveta naj bi ta sredstva ko- ristili za ustanavljanje mlečnih in brez- alkoholnih restavracij. Svet je namreč mnenja, da bi morali takšno restavra- cijo čimprej ustanoviti v Gaberju. Na zadnji seji je ljudski odbor odobril po- večanje poslovne dejavnosti v nekaterih podjetjih. V tem primeru gre za razši- ritev obrtnih uslug ne samo za potrebe kolektiva, marveč tudi za druge stran- ke. Tako bodo v Železarni Štore ter pr' Retonii Helfle srtmostojne obrtne delavnice, v sklopu podjetja, in to mi- zarske, pleskarske, ključavničarske, in- štalaterske in podobno. Svet za gospodarstvo je nadalje odo- bril 1 milijon dinarjev za nakup raznega orodja za obrtne delavnice socialisiič- nega sektorja. Tako je popravljalnica' koles dobila nov varilni aparat, avto- mehanična delavnica novo orodje, ne- kaj novega orodja pa je dobil tudi fri- zerski salon »Stane«, zaradi česar je lahko povečal števiilo zaposlenih, za dva. Glede na zadnje dogodke pri Zelezni- narju ter pri Zvezdi, finančna inšpek- cija pri ljudskem odboru predlaga, da naj bi v trgovskih obratih na področju celjske občine uvedli pogostejši nadzor. Na razstavi urbanističnega načrta ter zazidalnih okolišev v Celju že v sredini meseca, ki ga pravkar končujemo, je Svet za gradnje in ko- munalne zadeve pri ljudskem odboru celjske občine pripravil razstavo urba- nističnega načrta ter zazidalnih oko- lišev za področje celjske občine. Pred dnevi pa je svet organiziral skupen o- gled razstave in nato še razpravo o predloženih osnutkih. Med številnimi gosti so se tega skupnega ogleda ude- ležili sekretar sveta za urbanizem LRS tov. Udovč, nadalje predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, podpredsednik OLO Celje tov. Miran Cvenk, predsed- nik celjske občine tov. Andrej Svelek in drugi. Po uvodnih besedah predsednika sveta za komunalne zadeve^ tov. Rada Jenka, sta načrte tolmačila še načelnik sveta za komunalne zadeve tov. Zoran Vudler ter inž. Janko Hariman. Razsta- va ter debata o načrtih zazidalnih oko- lišev sta pokazali, da sta svet ter od- delek za gradnjo in komunalne zade- ve v razmeroma kratkem času opravila ogromno delo. Tako so v teku vse pri- prave za izdelavo urbanističnega na- črta mesta Celja, ki naj bi bil dokonč- no sprejet v treh do petih letih. Da bi pa gradnja stanovanj ne glede na še neizdelan urbanistični načrt potekala nemoteno, je svet za komunalne zadeve pripravil načrte zazidalnih okolišev. Zaenkrat so izdelani zazidalni načrti za področje otoka, to je za predel med Ljubljansko cesto in Savinjo, nadalje za Lisce ter za Lipo pri Štorah. Načrti zazidalnih okolišev za ostala področja, to je za Lopato, Ostrožno, Skofjo vas, Šmarjeto, Bukovžlak in Teharje so za- ekrat še v proučevanju. Prav tako se proučuje zazidalni okoliš Golovca. Predvideni načrti zazidalnih okolišev bi zadostili v glavnem vsem potrebam po gradnji za dobo dveh do treh let. S tem pa ni rečeno, da ne bo Svet za komunalne zadeve že v kratkem pri- pravil nove osnutke zazidalnih okoli- šev. Na skupnem ogledu razstave je bilo tudi sporočeno, da bodo že letos za- čeli v sklopu stanovanjske zadruge na »otoku« graditi vrstne hiše po načrtih inž. Janušiča ter tehnika jagriča. Po predračunih bo stala gradnja ene takš- ne stanovanjske hiše 2,5 milijona dinar- jev. Gradnjo teh prvih vrstnih hiš v Ce- lin je prevzelo podjetje Beton, ki ije hkrati še obljubilo, da bo z deli začelo v začetku aprila ter da se bodo intere- senti vselili v nove hiše že v začetku avgusta letos. Med ostalimi je na tej razstavi spre- govoril tudi tov. Udovč. Izrekel je pri- znanje Celjanom, ki v delih okoli zazi- dalnih okolišev prednjačijo pred vsemi ostalimi mesti in občinami v Sloveniji. Večjo shrb za pravilno zaposlitev bivših borcev Pretekli torek je bil občni zbor Zveze borcev v prvi četrti, ki je bil razme- roma dobro obiskan in vsebinsko zelo pester. Po izčrpnem poročilu predsed- nika tov. Ludvika Gorenjaka se je raz- vila zelo živahna razprava zlasti o skr- bi za bivše borce, katere v nekaterih podjetjih še vedno podcenjujejo ter jim ne daje pravilne zaposlitve. Teh pri- merov ni mnogo, vendar bi se morale organizacije ZB v takih primerih bolj zavzeti za svoje članstvo. Novo izvoljeni odbor je sklenil, da bo posvetil posebno pozornost skrbi za bivše borce, skrbi za partizanske otroke in za vzgojo mladine sploh. Člani pa so sklenili, da bodo, kot nekdaj v borbi, tudi sedaj v prvih vrstah pri utrje- vanju našega družbenega upravljanja in gospodarstva. OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE CELJE ČESTITA OB DESETI OBLETNICI DELOVNIH BRIGAD VSEM BRIGADIRJEM MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD TER JIH POZIVA NA ZBOR BRIGAD V TEDNU LMS — OKRAJA CELJE! V nedeljo, 1. aprila poslušajte oddajo Radia Ljubljane! CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan od 8.—12. ure, razen ob četrtkih in sobotah. MESTLN ODBOR ZDRUŽENJA REZERV- NIH OFICIRJEV sporoča vsem rezervnim oficirjem, da bo v soboto, 7. aprila 1956 v Narodnem domu III. DRUŽABNA PRIREDITEV REZERVNIH OFICIRJEV Pripravljalni odbor prireditve bo vsem rezervnim oficirjem, ki so člani Združe- nja, razposlal vabila. V primeru, da bi Kdo zaradi spremembe naslova ali iz kakršnih koli nepredvidenih vzrokov ne Pfejel vabila, naj ga osebno dvigne v pisarni Mestnega odbora UROJ Celje. Tu bo tudi rezervacija miz, in sicer od po- nedeljka, 3. aprila dalje od 8. do 12. ure jer od 16. do 18. ure. Rezervacija mest bo zaključena v petek, 6. aprila ob 12. nri. Rezervirajte si pravočasno mesta! Stev. 13 — stran 2 CELJSKI TEDNIK. 30. marca 1956 POGLED PO SVETU Začnimo s Francijo, ki je v pretek- lem tednu naredila nekaj pomembnih potez, po7nembnih ne samo za to staro evropsko državo, marveč za ves svet. Na misel mi prihaja stari latinski izrek, primeren za sodobno Galijo: Volentem ducunt jata, nolentem trahunt, kar bi se reklo po naše, da tistega, ki hoče, vodi usoda, tistega, ki noče, pa usoda le vleče. Francija se je uprla usodi kolo- nialnega imperija, ki noče vedeti, ko- liko je ura. Mollet in Pineau se sicer nista odrekla zveze z ZDA in VB, sta pa odločno povedala, da Francija noče samo kimati, marveč hoče biti enako- pravna. Svojo politiko noče graditi na ozkosrčni blokovni politiki in na ne- omejenem oboroževanju zapada, mar- več išče možnosti za rešitev zapletenih vprašanj v jugovzhodni Aziji, na Sred- njem vzhodu in v Severni Afriki. Pi- neau se je komaj vrnil iz Karačija in Kaira in že spet potuje v Bejrut, Tel Aviv, Damask. Predsednik Tunisa Ta- har ben Amar je dobil listino o neod- visnosti Tunisa in medsebojni odvis- nosti s Francijo. Tako je veter zgo- dovine odpihnil listino o protektoratu Francije nad Tunisom iz leta 1881. Si- rijo se že glasovi o federaciji severno- afriških držav. Francija pošilja prvega predstavnika v Peking, sklicuje kon- ferenco o Srednjem vzhodu, ureja so- delovanje s Hanojem in to ob grenkem spoznanju, da jo je »sovražnik« (Ho Si Minh) sedem let izganjal iz Severnega Vietnama, med tem ko je »prijatelj« (ZDA) potreboval eno leto, da jo je izrinil iz Južnega Vietnama. Prav pravi Maksim Gorki, da je francoskemu mišljenju skoraj popolno- ma tuj fanatizem in da je takisto daleč od njega tudi pesimizem. Romain Rol- land po pravici očita mnogim odlič- nim zapadnim duhovom, da po nepo- trebnem tonejo v hladnem ravnodušju, hi visi nad njimi kakor teman oblak. Franciji je treba k reviziji njene zu- nanje politike čestitati. Tu drži pot k napredku. Ko so po Veliki francoski revoluciji odpravili latinščino na vo- jaški šoli v La Flechu je profesor Va- lard prerokoval, da bo Francija izgub- ljena, ker »izganja stari svet«. Bilo pa je prav narobe res. Nemčija. Ob novih razgovorih o raz- orožitvi v Londonu se je pokazalo, da ima Adenauer pretrde noge za hitri tek razvoja. Svojo politiko je zgradil na tezi: »Proces razorožitve pomeni pro- ces oborožitve za nas!« Ampak ta po- Htika Nemčiji ne prinaša pravih poli- tičnih uspehov. Preveč je v njej bru- talnih elementov, revanša in okorele povezanosti s politično hegemonijo in strategijo ZDA, ki je svet ni hotel raz- umeti,« kakor je pred kratkim priznal sam Eisenhower. S Francijo se Aden- auer ne more razumeti zaradi Posaarja. Schneider, vodja pronemške demokrat- ske stranke v Posaarju, je povedal, kaj hoče Nemčija: Do 31. XII. 1956 vrnitev Posaarja. »Franki naj se čimprej vr- nejo tistim, ki so jih prinesli.« A prav to je tisto, česar Francija ne mara, ker ji gre ^za prestiž njenega gospodarstva. Največji rudnik za premog v Posaarju nujno rabi, ker bi sicer njeno jeklo nikjer ne moglo konkurirati z nem- škim. Maje se evropska skupnost pre- moga in jekla. Wamdt, Moselle, Porur- je, Lotaringija se vedno bolj kazijo kot staro neodpravljivo jabolko evropskega razdora. ZDA! Leteči zunanji minister Dulles je na zadnji turneji po Aziji skušal de- lati novo politiko kot odgovor na sov- jetsko gospodarsko prodiranje v Aziji. Delil je denar in lepe besede, pa tudi nekaj starih, grmečih. Indiji pol mili- jarde dolarjev, Indoneziji 100 milijonov dolarjev, Burmi samo 1 milijon, Paki- stanu obljubo o plebiscitu za Kašmir, Indiji še obljubo, da so ZDA nevtralne in da ne bodo podprle Pakistana, ki izziva oborožene spopade z Indijo. V Seiclu, Tokiu, Formozi in Južnemu Viet- namu pa je pribil, da so to ogelni kamni ameriške vzajemne varnosti. Ja- ponska naj dobi močno armado, spre- meni naj ustavo, da se bo lahko ude- ležila kake vojne, sicer pa naj ostane lepo še naprej v gospodarski odvisnosti od ZDA. Japonci so odgovorili z demon- stracijami, naj ZDA vrnejo Okinavo in Borninske otoke, ki so jih zasedli leta 1945. Tudi atomski poizkusi se bodo kljub japonskim protestom še vršili, češ da brez njih ne gre. Saj so tudi v SZ zabeležili nedavno novo, močnejšo eksplozijo! Eisenhower pa je izjavil, da se ZDA niso odrekle oboroževanju Iz- raela, saj je na Srednjem Vzhodu to- liko ameriških petrolejskih interesov, da ni misliti na umik. Srednji vzhod! V Kairu je bila tajna konferenca Sirije, Saudove Arabije in Egipta. Sklep: Arabci ne pristopijo k nobenemu od arabskih paktov, arabski nacionalizem z vsemi posledicami je dejstvo, s katerim naj velesile raču- najo. 200 egiptovskih oficirjev se uri v Gdinji na Poljskem pod nadzorstvom sovjetskih inšpektorjev. To so drama- tična dejstva, najbolj za Veliko Brita- nijo, ki drži mostišče Ciper ne glede na to, da poglablja s tem krizo Atlant- skega pakta, ki je obenem kriza, no- tranje protislovje kolonializma, torej nekaj stanovitnega. Hardig sicer pravi, da mu mora biti »svobodni svet« (= svet imperializma!) hvaležen, češ da bi bilo še več problemov, če bi se Gr- kom ugodilo. Toda s tem krize ne sprav- lja s sveta. Nad vojaško usmerjenostjo Atlantske zveze so izrazili svoje raz- očaranje tudi vodilni skandinavski po- litiki, Gronchi pa je v ZDA dejal, da Italija ne rabi miloščine, marveč go- spodarsko sodelovanje. Angleži igno- rirajo francoska prizadevanja in noče- jo dati konferenci, ki jo Francija skli- cuje za Srednji vzhod, status veljavne konference. Medtem pa bi radi zrahljali embargo na izvoz v Kitajsko in na veliko pri- pravljajo obisk Bulganina in Hruščeva. Malenkov je podaljšal obisk z izjavo, da se ne bo brigal za notranje zadeve v Angliji. Na modernem reakcijskem bombniku TU-104 je priletel v 3 urah iz Moskve (2400 km) general Serov, na- slednik Berije, da bi organiziral var- nost obeh visokih sovjetskih funkcio- narjev. Razume se, da je od reakcionar- nih listov doživel vse vrste očitkov, pri prihodu pa je časnikarjem izjavil, naj fotografirajo raje letalo kot pa njega. Letalo je konstruiral Tupolev, podobno je angleškemu Cometu in ameriškemu »Badgeru«. Zanimiva drobtina! Svetovni tisk je seveda poln komen- tarjev o XX. kongresu v Moskvi. Eisen- hotoer je izjavil, da so cilji SZ isti, čeprav so se odrekli Stalinu. Dulles je priznal, da pri vsej svoji politiki mi- sli samo na nevarnost, ki grozi od med- narodnega komunizma, mnogi azijski voditelji pa da se boje kršitev neod- visnosti od Zahoda, čigar vladavino so doslej edino poznali. Istočasno je Mi- kojan ponudil Pakistanu vso moderno industrijsko opremo z atomsko energijo vred brez vsakih političnih zahtev in pridržkov! Hruščevljevo kritiko Stali- nove avtokreacije so komunistične par- tije osvojile z večjim ali manjšim na- vdušenjem. O njej je govoril tudi levi laburist Bevan ter pri tem kritiziral sovjetsko ustavo, ki da je omogočila Stalinu, da se je polastil oblasti. Razu- me se, da je mednarodni ugled Jugo- slavije, ki se je Stalinovi diktaturi leta 1948 uprla tako rekoč z golimi rokami, neverjetno zrasel. T. O. Skrb za hvalitetneiša živila 2IVILSKI LABORATORIJ OHZ CELJE JE PREGLEDAL LANI 3097 VZORCEV - SLABA KONTROLA 2IVIL NA PODEŽELJU - SLABO HIGIENSKO STA- NJE V ŽIVILSKIH OBRATIH V okviru okrajnega higienskega za- voda v Celju deluje ludi živilski labo- ralorij, ki na ipodročju uporabnosti ži- vil za pretirano brez dvoma opravlja pomembno delo. Pri analizati določa uporabnost ter tako skrbi, da so živila kvalitetna in uporabna. Uslug labora- torija se poslužujejo razne ustanove, podjetja in organi, v nemajtini meri pa tudi posamezniki. Lani je živilski laboratorij opravil po- membno delo, saj je pregledal ali ana- liziral kar 3079 vzorcev razniti živil, od katerih pa jih je bilo 797 neprimernih. Število neprimernih živil dokazuje, da laboratorij opravlja pomembno delo ter v celoti opravičuje svoj obstoj. V primerjavi s preteklimi leti je videti, da se je število analiz mleka zmanj- šalo, kar kaže boljšo preskrbo z mle- kom in pristnost. Pri podjetju »Mleko« se je ugotovilo, da znaša povprečna maščobnost 3,3 do 3,4 odstotka, dočim je bila v preteklih letih ta še manjša. Tudi v bakteriološkem pogledu se je stanje izb>oljšalo, ni pa še popolnoma zadovoljivo. Privatniki namreč še ved- no radi mleku dolivajo vodo in ga po- snemajo ter ne skrbe vedno za potreb- no čistočo. Pri mlečnih izdelkih pa je živilski lal)oratorij ugotovil večkrat ce- lo razne potvorbe. Veterinarska služba redno dostavlja v pregled in odobritev mesne izdelke, kar omogoča redno kontrolo nad temi živili. Analize so običajno ugotovile ra- zen redkih izjem uporabnost mesnih izdelkov. Vendar so ti običajno preveč vlažni in meso slabše kakovosti, po- sebno v cenenih salamah. Nekaj teh iz- delkov, med njimi tudi takšni, ki so pri- šli iz drugih republik, je laboratorij iz- ločil iz prodaje. Organi higienske služ- be so pregledovali mesne izdelke ter so ponekod naleteli na hude prekrške (prodaja črvivih krač, razkrajajočih sa- lam, inficiranih mesnih izdelkov itd.). Na podlagi anahz so nato pristojni or- gani morali uničiti preko 2200 kg mesa in mesnih izdelkov ter okrog 220 kg rib. Moka je bila lani kvalitetno še za- dovoljiva. Vendar je bilo opaziti, da vzorci niso vedno odgovarjali deklara- ciji. V zadnjih dveh mesecih preteklega leta je pričela prihajati tudi kisla in oprhla moka, katere del pa je bil blo- kiran in tudi vrnjen. Stalne analize so pokazale vse pre- majhno skrb za higieno. V vzorcih kru- ha so bili zapečeni črvi, hrošči, vrvice od vreč in drugo. Vse to kaže na pre- cejšnjo malomarnost. Stanje slaščičar- skih izdelkov je še zadovoljivo, čeprav bi tudi ti obrati morali posvetiti več pozornosti higieni. Pod stalnim nad- zorstvom je tudi vsa mast, tako doma- ča kot uvožena. Po pregledih, ki so pokazali uporabnost masti le za indu- strijske namene zaradi pokvarjenosti, je bilo treba izločiti preko 2000 kg takš- ne masti. Stalno se vodi nadzor tudi nad oljem, ki se ponekod prodaja tudi neuporabno za prehrano in celo škod- lijvo. Povrtnin je bilo treba izločiti preko 3000 kg. Bile so nagnite, zmrznjene in neuporabne. Večkrat je prispelo tudi gnilo grozdje, ki ga ni bilo mogoče uporabiti niti za sok niti za mošt. Takš- nim primerom je največkrat vzrok ne- pravilna embalaža in transportiranje v vagonih. Nekaj pošiljk grozdja je pri- spelo celo v rinfuznem stanju. Pristojni organi so morali izločiti iz prometa tu- di preko 1200 kg paradižnikove mezge, ki je bila v pokvarjenih dozah. Vinskih vzorcev je bilo pregledanih 399. Mnogo primerov je bilo slabe ka- kovosti, posebno iz podeželskih gostiln, kjer je vino dostikrat ciknjeno in me- šano s samorodnicami. V Celju je kva- liteta alkoholnih pijač nekoliko boljša, kar pa ni nič čudnega, saj je možnost kontrole veliko večja. Vendar se še dogajajo razne potvonbe. Pod stalrio kontrolo je tudi vino, ki ga prodajajo neposredni proizvajalci iz drugih re- publik na celjskem živilskem trgu. V laboratoriju so pričeli lani tudi z malo analizo vode. Od štirih analiziranih obrokov hrane kar trije niso odgovarjali z ozirom na kalorično vrednost. Pregledana hrana je sicer vsebovala temeljne snovi, vse premalo pa je bilo zelenjave, kar je splošen pojav v naših menzah in go- stiščih v zimskem in zgodnjepomladan- skem času. Sicer pa je hrana tudi kvan- titetno še nezadovoljiva. Analize ostalih živil, kot so čokolade, napolitanke, keksi, suho sadje, ovseni kosmiči, tx)nboni in drugo so pokazale, da se pokvari velike količine živil v trgovinah predvsem zaradi neprimernih skladišč. Pogosto je tudi vzrok pokvar- jenim živilom slaba kvaliteta in nepra- vilna manipulacija z živili. Za izboljšanje kvalitete ho potrebno izvesti nekaj potrebnih ukrepov. Prven- stveno je treba izboljšati higienski re- žim v živilskih obratih kot so pekarne, predelovalnice mesa, slaščičarne, trgo- vine, mlekarne itd. Istočasno pa je po- treben boljši odnos do zaupanih do- brin, ki naj se odrazi v strokovni uspo- sobljenosti zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Potrebno pa ho tudi zgraditi novo mlekarno, asanirati in modernizirati prehranbene obrate, zgra- diti centralno hladilnico in skladišča ter skrbeti za izboljšanje transportnih naprav in embalaže. Glede iztx)ljšanja kontrole pa je treba poživeti delo na terenu v pogledu prehrane in nadzorstva nad živili in to na področju celotnega celjskega okra- ja. Kontroliranje se sedaj izvaja precej nesistematično, posebno kar zadeva podeželje. Z ustanovitvijo občinskih hi- gienskih postaj, pa se bo delo brez dvoma izt)olJ5alo in nadzor tudi po- ostril. Večja skladišča in podjetja pa bi morala obvezno obveščati o prispetju vagonskih pošiljk živil, da se takoj, še pred prodajo, ugotovita kvalitetnost in uporaba, istočasno pa dajejo nasveti za vskladiščenja. Povečati pa bo po- trebno tudi same prostore živilskega la- boratorija, nabaviti nekaj novih potreb- nih aparatur ter strokovno literaturo, da bo živilski laboratorij v Celju tudi v bodoče lahko uspešno opravljal svo- jo nalogo v borbi za kvalitetnejša ži- vila prebivalstva. (t) Kmetje in obrtniki v šoštanjski občini dolgujejo še 3,5 milijona din davka Neredno plačevanje davčnih obvez- nosti večkrat ovira pravilno izvajanje proračuna občine Šoštanj. Iz podatkov, ki so na razpolago je razvidno, da se narodni dohodek v pri- vatnem sektorju v primeri s prejšnjimi leti stalno dviga, dočim davek soraz- merno pada. Leta 1952 je znašal v ob- čini dohodek iz kmetijstva 258,889.000 din, na katerega je bilo predpisano 38,310.000 din davka, dočim je v letu 1955 na 308,539.000 din dohodka iz kme- tijstva bilo predpisanega le 27,973.000 din davka. Zaradi neurejenega katastra ni bilo mogoče zajeti vseh dohodkov, predvsem tistih izven kmetijstva, kar pa bodo sedaj z uvedbo taks na premo- ženje uredili. S tem se bo dosegla tu- di pravilnejša razdelitev davčnega bre- mena. V šoštanjski občini predvidevajo, da bodo dohodki na premoženje (vprež- na vozila, vprežna živina, mlatilnice in drugo) znašali v tem letu blizu deset milijonov dinarjev. Povečanje narodnega dohodka in do- sedanje sorazmerno manjše obdavčitve pa so izkoristili mnogi kmetje in obrt- niki. Poravnali so namreč le del svo- jih davčnih obveznosti, dočim so ostalo porabili za izb)ol)šanje svojega življenj- skega standarda. Tako dolgujejo še kmečki davčni zavezanci po zadnjih po- datkih 2.936.524 din, obrtniki pa še 487.665 din davka. Ker kmetje ne plačujejo v redu dav- kov, čeprav imajo za plačilo teh mini- malnih obveznosti do skupnosti dovolj finančnih sredstev, tudi ne čutijo no- bene potrebe po prodaji kmetijskih pri- delkov in jih raje vskladiščijo, računajoč na višje prodajne cene v pomladanskih mesecih. Iz podatkov o prometu v davčnih pri- javah, ki so jih pri Upravi za dohodke vložili obrtniki, se vidi, da so v večini te prijave nerealne, saj ni v njih zajet niti eksistenčni minimum. Svet za gosipodarstvo pri občinskem ljudskem odboru je sklenil, da bo naj- značilnejše primere dolžnikov davka med obrtniki, predvsem tiste, ki še dolgujejo za več let, ostro kaznoval in jim odvzel dovoljenja za izvrševanje obrti. Prav tako bodo ukrepali proti vsem ostalim dolžnikom v kmetijstvu, da bodo svoje obveznosti do skupnosti v celoti poravnali. Kajti tako stanje, kot je sedaj, je nedopustno, posebno še iz razloga, ker delavci in uslužbenci v tovarnah, uradih in drugih delovnih me- stih ob težjih življenjskih pogojih svoje obveznosti do skupnosti pravočasno in v redu izvršujejo. B. F. Obrtne delavnice pri Betonu naj bi osamosvojili Komisija za proizvodnjo je predlaga- la gospodarskemu svetu, da bi bilo prav, če bi obrtne delavnice Betona de- lale tudi za druge stranke. Beton ima okrog 250 obrtnikov — tu so predvsem kritične obrti — in je nesmiselno, da te delavnice delajo izključno samo za svoje podjetje. Poleg tega je treba pri- pomniti, da te delavnice nimajo svoje- ga samoupravljanja in tudi delavci sa- mi z organizacijo dela niso povsem za- dovoljni. V mrtvi sezoni gotovo ne bi bili polno zaposleni, če bi v glavni se- zoni delali s polno paro, zato znajo to upoštevati in si lagodno porazdeliti delo. Ker so tu — kot že omenjeno — predvsem kritične obrti, in če bi te obrti delale tudi za tretjo osebo, bi v Celju gotovo bilo manj kritike o obrt- niških uslugah. In mnogi delavci pri Betonu sami teže za tem, da bi se te obrtne delavnice osamosvojile. Delav- ski svet pri Betonu je o tem že hotel razpravljati, vendar so iz gotovih raz- logov to vprašanje črtali iz dnevnega reda. Na zadnji seji gospodarskega sveta so zato imenovali posebno komisijo, ki bo v sporazumu z Betonom še enkrat proučila to vprašanje in pripravila do prve prihodnje seje poročilo s pred- logi. V preteklem mesecu je bilo v našem okraju več dobro uspelih sadjarsko- vinogradniških tečajev. Slika nam prikazuje udeležence kletarsko-vinogradni- škega tečaja » Kozjem So še taki primeri... Se vedno se dogajajo primeri, čeprav redki, da v nekaterih pod- jetjih gledajo postrani bivše bor- ce in demobilizirane oficirje. Po- samezni odgovorni ljudje v pod- jetjih se bivših borcev izogibajo, jih podcenjujejo in postavljajo večkrat na manjvredna mesta v podjetjih, čeprav bi jim po spo- sobnosti in po politični zavesti pripadala bolj odgovorna mesta. Pri tem se tisti, ki so odgovorni v podjetjih za pravilno razpore- ditev delovne sile, radi izgovar- jajo, da ni trenutno v podjetju na razpolago primernega delovnega mesta, da demobiliziranci nimajo potrebne kvalifikacije in znanja za odgovarjajoče mesto; marsi- kdaj pa se za takimi izgovori skrivajo še hujše stvari. Tak, nepravilen odnos do biv- ših borcev imajo ponavadi tisti, *ki sploh niso sodelovali v narod- noosvobodilni borbi, ali pa so se priključili k osvobodilnemu gi- banju šele zadnje mesece. To so največkrat taki, ki so v najtežjih dneh med vojno in po osvobo- ditvi, takrat ko so borci in akti- visti dajali vse ob sebe, sedeli nekje v službah ali pa se šolali. Tudi v celjskem okraju je bilo zaslediti nekaj takih škodljivih pojavov. Primer. Demobiliziran borec, nosilec spomenice iz 1. 1941, intendant v polku, je bil dalj ča- sa v nekem celjskem podjetju vratar. Ko je zaprosil za službo skladiščnika v drugem podjetju, so ga odbili, češ, da ne zna sloven- sko?! Podobnih primerov bi lah- ko našteli še nekaj. Hkrati pa mirne du^e gledam« na vodilnih mestih ljudi, ki so v času okupacije kovali dobičke za sebe in pokorno služili okupator- ju. Nekateri so si celo v najtežjih dneh, ko so borci dajali vse od sebe za našo skupno stvar, pribo- rili z raznimi špekulacijami tudi lepo imetje, ki ga sedaj brez- brižno in v miru uživajo. Vrhu tega pa se še najdejo taki, ki jim je naša stvarnost španska vas, ne zanimajo se prav za ničesar iz- ven službe, saj jih vrsto let po osvoboditvi ni videti na nobenem množičnem sestanku. Organiza- cije SZDL bi morale take ptiče javno ožigosati ter jih izključiti iz svojh vrst. Člani Zveze borcev pa bi morali bolj skrbeti, kako so zaposleni bivši borci in kako z njimi ravnajo. Ne bi se smeli ponoviti primeri kot doslej, da so bivšim borcem krojili usodo na lastno pest. Bdlj energično kot doslej bodo morale organizacije Zveze borcev zaščititi pravice svojih članov. O takih nepravilnostih, ki za- služijo prezir vse naše družbe, te dni razpravljajo bivši borci na občnih zborih svojih organizacij. Prav je tako, saj je na teh se- stankih v prvi vrsti mesto, da se taki pojavi najostreje ožigosajo. To pa še ni dovolj. Potrebno je vse take primere raziskati 'in se najbolj energično zavzeti, da se prek merodajnih organov izpo- sluje bivšim borcem pravilna za- poslitev. Vendar je pri teh razpravah treba paziti, da se ne zaide v dru- go skrajnost, kar bi bilo politično zgrešeno. Tako so na nedavnem občnem zboru Zveze borcev v prvi četrti te pojave preveč po- splošili. Vtis je bil ta, da se na bivše borce na splošno premalo gleda ter da zaman iščejo svojih pravic, ker jih danes noče nihče več poznati. Takrat, ko so šli v borbo, jih ni nihče vprašal, koli- ko šol imajo, danes pa postavljajo pred njih^vsemogoče zahteve gle- de šol in kvalifikacij. In če teh nimaš, ne moreš nikamor naprej. Ne upošteva se tudi to, da so mnogi borci izgubili zdravje in priliko za šolanje, zaradi tega se- daj niso sposobni, da bi prišli na mesta tistih, ki so takrat, v času preizkušnje, sedeli doma, se šo- lali in pridobivali kvalifikacije. Tako od prilike je izvenela raz- prava na tem občnem zboru. To pa ni res. Saj je vsa naša zakonodaja in ves naš razvoj usmerjen v to, da se v prvi vrsti zaščitijo pravice tistih, ki so v najtežjih časih največ žrtvovali. Večina borcev je šla skozi razne šole in tečaje, starejšim borcem se upošteva doba prebita v parti- zanih za dosego tistega plačnega razreda, za katerega bi bil potre- ben sicer strokovni izpit. Za biv- še borce in aktiviste še sedaj ob- stajajo razne strokovne šole. Se in še bi lahko našteli vrsto olaj- šav, ki jih je zakonodajalec pred- videl za bivše borce. Zato teh pojavov ne gre po- sploševati, saj tako posploševanje napeljuje le vodo na mlin sovraž- niku in je na liniji Soluncev, za katere je znano, da so hoteli živeti na vojnih lavorikah. Veliko bolj koristno bi bilo takšne primere, ki se žal še pojavljajo, konkretno ugotavljati in jih pravilno Re- ševati, -ma- CELJSKI TEDNIK, 30. marca 1956 Siev. 13 — stran 3 Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Pri sestavljanju pravilnilcov bi morali nuditi podjetjem več pomoči Zadnje čase zasledimo v našem časo- pisju vedno več razprav o premijah, premijskih pravilnikih in o vsem, kar je v tej ali oni obliki povezano s pre- miranjem. O tem se dosti govori na različnih sestankih in konferencah. Po- vsod močno poudarjajo premiranje prav 6 stališča večje, boljše in kvali- tetnejše proizvodnje, kar je popolnoma razumljivo. To je vsekakor osnova za izboljšanje življenjskega standarda. V vseh teh razpravah je dan močan po- udarek na načela pri premiranju, ki jih je treba upKjštevati. Vendar pa se mi zdi, da so vse te razprave vse preveč načelne in premalo konkretne. Zatorej ni nič čudnega, če dobivajo tu in tam soi-azmerno visoke premije tudi usluž- benci v prodajnih oddelkih, čeprav je znano, da dobrega blaga ni treba po- nujati, saj kupci sami prihajajo v to- varne in ga je kaj lahko prodati. Po- dobno velja tudi za administrativne uslužbence v podjetjih, od katerih pro- izvodnja in gospodarski uspeh nista prav v ničemer odvisna, niti le-ti s svo- jim delom na to ne morejo vplivati. Ko je konjiški sindikalni svet pred kratkim sklical posvetovanje sindikal- nega aktiva ter vodilnih članov gospo- darskih organizacij, so ugotovili, da je sistem premiranja uveden le v večjih podjetjih, medtem ko ga v manjših podjetjih šele pripravljajo. Najvišje premije so dosegli v usnjarskem kom- binatu Konus, kjer so dosegli nekateri do 15.000 dinarjev mesečno, v LIP Slov. Konjice pa mesečno največ okrog 1100 din, v Tovarni kovanega orodja v Zre- čah pa okoli 5000 din. Odborniki so si- cer bili mnenja, da premije naj ne bi bile omejene, zlasti če gre za večje uspehe v proizvodnji, predlagali pa so, naj bi se za doseganje premij postavili taki pogoji, ki ne bi že ob skoraj nor- malnem ip rednem delu zagotovili še ene dodatne plače. Prav tako so menili, da bi bilo potrebno zaostriti kriterij, če nekdo ne bi svoje naloge v redu opravil, pa bi se morda zgodilo, da bi za to dobil poleg plače še premijo. Po mnenju konjiških sindikalnih od- bornikov je važna tudi sestava pravil- nika o premijah, saj v njih večkrat ni niti razvidno, kako visoka naj bi bila premija v dinarjih. Zato je potrebno precej računskega znanja, če nekdo ho- če izračunati te komplicirane formule. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da so republiški strokovni sindikalni od- bori, združenja in zbornice morda pre- malo naredili prav na tem področju. Ce ne drugo, bi morali skrbeti vsaj za to, da bi bili v okviru ene gospodarske panoge več ali manj enaki kriteriji za dosego premije. Tudi okrajne komisije za plače bi morale od podjetij od časa do časa zahtevati podatke o izplačanih premijah, saj nam navsezadnje res ne more biti vseeno, kako, komu in zakaj se ta denar izplačuje. Zdi se mi, da bo treba v bodoče nu- diti podjetjem več konkretne E>omoči pri tem delu, hkrati pa bolj kritično spremljati premiranje v posameznih ko- lektivih. To je včasih sicer nekoliko težko, saj tukaj rado pride do zamere. Toda s samim načelnim ugotavljanjem stvari ne bomo mogli spraviti premi- ranja na pravi tir. Taka pomoč bo zla- sti potrebna sindikalnim odborom, ki so v prvi vrsti politično in moralno odgovorni za pravilno izvajanje premi- ranja. Potrebno bi bilo zlasti ugoto- viti, če je za izplačan je premije bilo v merilu podjetja tudi več napravlje- nega, kot pa je to že narekovala redna delovna dolžnost. V nasprotnem pri- meru bi od premiranja imela naša skupnost le škodo. Navsezadnje bi bilo vsekakor dobro, če bi postopek za po- trditev premijskega pravilnika bil isti, kot za tarifni pravilnik, saj je premij- ski pravilnik prav tako zelo važen či- nitelj v sistemu nagrajevanja. L. V. ŠE ENA NOVA HIDROCENTRALA - TOKRAT V NAŠiH GORAH (Foto Pelikan) V Savinjskih Alpab med Ojstrico in Dedcem so lajezili sotesko, v katero se steka vsa voda s tamkajšnjih pobočij. Tako je nastalo umetno jezero, ki daje veliko vode za pogon turbin. Z gradnjo velikega jeza, ki ga vidite na sliki, so dokončali pred dnevi. Tako bo pri nas v kratkem spuščena v pogon še ena, tokrat gorska elektrarna, ki bo napajala z elek- trično energijo predvsem Savinjsko dolino, ki ima sorazanemo z drugimi našimi kraji največ električnih strojev in naprav. Potrebe Savinjčanov po modemi tehniki pa se bodo z leti še bolj povečale ter bo potrošnja električne energije še veliko večja kot danes. Zato je moč te gorske elek- trarne silno velika, saj ima izredno visok padec vode. V nedeljo, 1. aprila ob 10. uri bo svečana otvoritev. Ker je elektrarna v gorah, vabimo zlasti planince, da se te izredne svečanosti v polnem številu udeleže. Uspehi samoupravljanja so znatni v socialnem zavarovanju v mesecu februarju 1956 smo izvolili člane noviti skupščin zavodov za soci- alno zavarovanje, ki so se prejšnji te- den zbrali v Celju k svojemu prvemu zasedanju. Prejeli so obširno poročilo o poslo- vanju okrajnega zavoda v letu 1955, ka- terega je še obrazložil direktor zavoda tov. Milan Loštrk, potem ko je pred- sednik izvršnega odbKjra Spat Vili po- dal svoje poročilo. Dosedanji uspetii samoupravljanja v socialnem zavarovanju so znatni, saj so bili ustvarjeni solidni temelji, na ka- teriti se bo služba socialnega zavaro- vanja v novem komunalnem sistemu še bolj utrdila. Bolj bo treba poglobiti tudi stik z za- varovanci in zdravstveno službo. Sklad- no s predvideno novo ureditvijo plače- vanja zdravstveniti storitev bo treba doseči stabilizacijo cen zdravstvenili storitev. Preventivnemu delu v zdravstveni službi ho treba posvetiti večjo pozor- nost, hkrati pa tudi bolj točno ločiti stroške za preventivo od stroškov za kurativo, da zavod ne bo plačeval stro- škov, ki morajo bremeniti proračune. Dosedanje delo samouprave bo treba še poglobiti in gledati predvsem na to, da bodo samoupravni organi res oprav- ljali delo, ki jim ga je zaupala družba. Pred samoupravnimi organi pa so še druge zelo pomembne naloge, naloge upravljanja ogromniti sredstev, ki so jih zavarovanci ustvarili in zaupali njim v upravljanje. Delavski sveti naših podjetij niso po- svetili dovolj pozornosti vprašanjem hi- fiensko tehnične zaščite in obolenj, saj smo samo zaradi bolezni in nezgod iz- gubili v preteklem letu 645.882 delovnih dni. To je toliko, kot da bi 200 delav- eev dnevno zaradi bolezni in nezgod ne delalo. Na področju okrajnega zavoda je bilo konec leta 1955 43.257 aktivnih zavaro- vancev (od tega 13.592 žena) in 11.724 ■pokojencev ali skupno okroglo 55.000 zavarovancev. Če prištejemo k temu še družinske člane, predvsem otroke za- varovancev, vidimo, da uživa zdravstve- no zavarovanje preko 100.000 prebival- cev celjskega okraja. Otroške dodatke izplačujejo namreč 14.100 upravičencem za 26.512 otrok. Zanimiva je starostna struktura za- varovancev. Največ zavarovancev je bilo starih 25 let, sledijo zavarovanci v starosti 24, 23, 26, 27, 28, 29, 30 32 let itd. Nad 70 let starih zavarovancev je bilo le 25, pod 16 let starih pa 147. Za- nimivo je tudi razmerje aktivnih zava- rovancev napram upokojencem. V celj- skem okraju pride na 3,87 aktivnega zavarovanca eden upokojenec. V preteklem letu je zavod posvetil posebno pozornost finančni reviziji pri zavezancih prispevka. Ugotovli so nam- reč to, da je še vedno mnogo manjših občinskih podjetij in nekatere zadruge poslujejo mimo banke in družbene evi- dence, plače izplačujejo kar iz dnevne- ga izkupička. Pa tudi nekatera večja podjetja niso svojih prispevkov v redu odvajala, saj je revizija ugotovila pri 283 pregledanih podjetjih, da niso pla- čali v letu 1955 skupno preko 40 mili- jonov dinarjev prispevka. Posebno žalostna je bilanca delov ^ nezgod v letu 1955, katerih je bilo skup- no preko 6500, od tega 16 s smrtnim izidom. Na račun nezgod je bilo iz- gubljenih preko 50.00 delovnih dni, z drugimi besedami povedano, zaradi ne- zgod dnevno ni delalo 16 ljudi. H. A. 9 Celju ne bo več ppimonjhoveilo zelenjive KMETIJSKO GOSPODARSTVO LAVA BO PRIHODNJI TEDEN DALO NA TRG ŽE PRVO GLAVATO SOLATO-MASLENKO IN VECJE MN02INE RDECE REDKVICE Že nekaj let smo v Celju, zlasti v zimskih mesecih, silno pogrešali ze- lenjave, kar je povzročilo splošno ne- godovanje med potrošniki. V kritičnih mesecih, kot sta januar in februar, si lahko na celjskem trgu videl kvečjemu še repo in zelje, v večjih ali manjših množinah pa tudi zimsko solato, ki je bila zelo slabe kvalitete. Potrošniki so upravičeno godrnjali nad vsem — nad organizacijo odkupa, nad KZ in kme- tijskimi posestvi, ki niso bila v stanju nuditi v kritičnih zimskih mesech za- dostne količne zelenjave. Nova gospodarska usmeritev pomeni za naše kmetijstvo resno preizkušnjo. Upravičeno zato pričakujemo, da bodo predvsem kmetijska posestva družbe- nega sektorja v tej novi gospodarski usmeritvi odigrala vodilno vlogo v boju za višje hektarske donose. In tega se v polni meri zaveda tudi kmetijsko po- sestvo Lava... BOLGARSKI VRTNAR BO S 15 LJUDMI OBDELAL 15 ha VRTA Kmetijsko gospodarstvo Lava je v zadnjem času preusmerilo svoje gospo- darstvo v glavnem v vi-tnarstvo in ži- vinorejo. Vrtnarstvo hočejo urediti ta- ko, da bo imelo Celje predvsem v kri- tičnih mesecih zadostne količine ze- lenjave. Stremeti pa hočejo tudi za tem, da bo zelenjava poceni in kvalitetna. Razen tega bo kmetijsko gospodarstvo v polni meri zadovoljilo tudi razne vrtičkarje s sadikami najboljših kva- litet. Konec decembra je prišel na kmetij- sko gospodarstvo Lava nov vrtnar- Bolgar, ki je pripeljal s seboj svojo de- lovno skupino. Takoj pri prihodu se je priznani vrtnarski strokovnjak lotil dela. Rezultat komaj trimesečnega dela se vidi že v 100-odstotnem povečanju toplih gred, v katerih je predvsem do- sti spomladanske solate, peteršiljčka, kumar in rdeče redkvice. Solata se že zvija v glave in jo bodo te dni dali na trg. Prav tako je dozorela že rdeča red- kvica, ki jo bomo prihodnji teden že lahko kupili. Tako bomo Celjani od vseh mest v Sloveniji letos prvi, ki bo- mo že v mesecu marcu lahko jedli gla- vato solato. Vsi lepi posevki, sadike in splošni red v tem vrtu dokazujejo, da se novi vrtnar res dobro razume na vrtnarstvo in je celo v najhujšem mrazu letošnje zime ohranil vso scflato, da ni pozebla. S svojo delovno skupino 15 ljudi bo obdelal 15 ha vrta. Kot smo že omenili, so na posestvu do zdaj T>ovečali tople grede že za 100% napram letu 1955, do zime pa jih nameravajo povečati še za 30%, ali več. Taka prizadevnost vod- stva gospodarstva, dobrega vrtnarskega strokovnjaka in marljivih delavcev so nam jamstvo, da v Celju v bodoče ze- lenjave ne bomo stradali. Letni zbor okrajne gasilske z¥ize Celje Gasilci v celfskem okraju bodo posvetili naivečio pozornost vzgoji gasilskih kadrov Preteklo nedeljo je bil v Celju redni letni zbor celjske Okrajne gasilske zve- ze, katerega so se poleg številnih de- legatov-gasilcev udeležili tudi predsed- nik Gasilske zveze LRS, tov. Matevž Hace, predsednik okraja, tov. Riko Jer- man, zastopnik ZB, tov. Franc Mazovc, zastopniki Okrajnega komiteja LMS, Rešilne postaje Celje, OSS, zastopnik Okrajnega odbora Ljudske presvete in drugi. Referat o delu in problematiki gasil- skih društev je imel predsednik Okraj- ne gasilske zveze, tov. Drago Komerički. Poročila o delu in nalogah gasilskih društev so podali še okrajni poveljnik, tov. Tone Špes, tajnik gasilske zveze, tov. Franjo Mauer, blagajnik, tov. Vik- tor Jordan in gospodar, tov. Martin Vu- čar ter referenti za prosveto, sanitete itd. Po končanih referatih in volitvah je predsednik republiške gasilske zveze, tov. Matevž Hace podelil odlikovanja najzaslužnejšim gasilcem našega okra- ja. Z gasilsko zvezdo I. stopnje je bilo odlikovano Prostovoljno gasilsko dru- štvo Celje-mesto, 14 gasilcev pa je pre- jelo odlikovanje z gasilsko zvezdo II. stopnje, 34 odlikovancev pa gasilsko zvezdo III. stopnje. Da bi izboljšali delo in stanje gasil- skih organizacij na področju Okrajne gasilske zveze Celje, so delegati spre- jeli več važnih sklepov. Več pozornosti kot doslej hočejo posvetiti predvsem vzgoji gasilskih kadrov. Zato bodo pri- rejali seminarje za funkcionarje ob- činskih gasilskih zvez, pošiljali izpra- šane gasilce v podčastniško šolo in sploh bdeli nad delom in vzgojo svojega kadra. Požarno varnostno službo in gasilsko obveščevalno mrežo bodo razširili z| vključevanjem novega članstva, mladi- ne in pionirjev v društva, v hribovitih zaselkih pa bodo ustanavljali gasilske trojke, katere bodo opremili z najnuj- nejšim gasilskim in reševalnim orodjem. Poleg strokovne vzgoje hočejo svoje članstvo tudi ideološko vzgajati in bodo zlasti skrbeli ža tesno povezavo s kra- jevnimi organizacijami SZDL. NOV NACIN NAGRAJEVANJA TEMELJI NA DOSEŽENEM BRUTO PROIZVODU Osnovna naloga vsakega kmetijskega posestva je, da napravi dober gospodar- ski načrt s pravilno razporeditvijo dela, kar v glavnem najbolj vpliva na na- raščanje proizvodnje. Tudi to nalogo je kmetijsko gospodarstvo Lava v začetku letošnje sezone dobro opravilo. Vse dotlej so bili na tem posestvu delavci plačani na uro. Znano je, da takšen na- čin nagrajevanja dela hromi delovno sposobnost kolektiva, kot posameznika, saj ljudi ne izpodbuja k večji proiz- vodnji. Ko so v zvezi z novo gospo- darsko usmeritvijo na kmetijskem po- sestvu Lava razpravljali o novih pro- izvodnih nalogah in organizaciji dela, so se tudi tu odločili, da bodo s 1. apri- lom uvedli normirano delo in da bodo delavci plačani po bruto proizvodnji (primer: kravar bo nagrajen po do- seženi proizvodnji, pri čemer bo igrala odločilno vlogo racionalna poraba kr- mil, prirastek živine in mlečnost. Na ta način bo lahko odpadla vsaka kontrola, saj se bodo kravarji sami na vse na- čine trudili, kako bi pri čim manjših stroških dosegli večjo proizvodnjo. Ker se posestvo Lava bavi z različ- nimi panogami kmetijstva, bodo formi- rali več delovnih skupin (vrtnarska, vinogradniška, sadjarska, živinorejska in poljedelska). Za enkrat bodo ostali pri istem številu delovne sile, pozneje pa bodo verjetno najeli več ljudi, da bo vsak košček zemlje obdelan. Danes dela na 230 ha celotne površine 55 lju- di, poleti pa bo s sezonsko delovno silo opravljalo posestvo kakih 100 delavcev. TUDI ŽIVINOREJI BODO POSVETILI VEC POZORNOSTI Kot smo že uvodoma omenili, bo kot druga važna panoga kmetijskega gospo- darstva Lava živinoreja, saj bodo spri- čo načrtnega in povečanega vrtnarstva potrebovali večje množine hlevskega gnoja. Danes imajo 105 glav goveje ži- vine, v prihodnjem letu pa jo bodo po- množili vsaj za 10%. Število konj pa bodo verjetno še znižali, ker imajo v bodoče namen obdelovati zemljo pred- vsem s traktorji. Goveja živina je sicer lepa, vendar krave po mlečnosti ne prednjačijo, zato jih bodo sčasoma za- menjali z boljšimi mlekaricami. Pro- izvodnja mleka znaša mesečno 11.000 litrov, v aprilu pa se bo dvignila za 500 litrov mleka. Mleko oddajajo predvsem v bčlnišnico, v Cinkarno ia Plinarno, nekaj pa tudi zasebnikom. Cene mleku v zimskih mesecih niso dvignili, kot je bil to primer v mlekar- nah. Na posestvu Prešnik, ki spada prav tako h kmetijskemu posestvu La- va, bodo gojili tudi perutnino (tudi race in gosi), tako, da bodo celjskemu trgu poleg zelenjave lahko nudili tudi jajca in kokoši. SE ENO PRESENEČENJE — RIBE Na kmetijskem gospodarstvu Prešnik sta bila dva ribnika, ki nista bila iz- koriščena. Preraščala ju je trstika in razen plevel. Nov upravnik tov. Ulrih je vrgel oko na to »zapuščino«. Posveto- vanje sem in tja, računico v roke in je padla odločitev: tudi ribogojstvo bo vrglo posestvu denar in Celjani ne bo- do stradali rib. Gojili bodo žlahtne krape in so mladice že nabavili v Ma- riboru. S čiščenjem ribnika bodo začeli v mesecu aprilu, v letošnjem avgustu pa bodo že na trgu žlahtni krapi. Pred- videvajo, da jih bodo lahko letno dali na trg vsaj 3500 kg. Tudi to novost bo- do Celjani prav gotovo z veseljem po- zdravili, saj smo — kot zelenjave — tudi rib v Celju občutno pogrešali. Vse izgleda, da je gospodarstvo na Lavi prijela krepka roka in da bo mar- ljivi delovni kolektiv v bodočnosti od- igral važno vlogo pri uveljavljanju na- prednega kmetijstva. Prvo zasedanje sveta stanovanjske skupnosti celjske občine Y eejni dvorani občinskega ljudskega •dbora ▼ Celju je bilo v torek popol- dne osmo zasedanje sveta, ki je bilo istočasno tudi prvo zasedanje novoiz- voljenega sveta za letošnjo leto. Za predsednika sveta stanovanjske skup- »osti so ponovno izvolili tov. Pranja Cevnika, za podpredsednika tov. Anto- na Malanška, za tajnika pa tov. Pavlo Loštrk. Poravnalni svet pa bodo sestav- ljali tov. Marjan Bele, Franc Kač in Martin Ribič. Novo izvoljeni svet stanovanjske skupnosti šteje sedaj 46 članov, od ka- terih jih je bilo 23 že v starem svetu, *oČim jih je bilo 23 izvoljenih na novo. V okvir skupnosti spada 520 hiš s preko 3900 stanovanji, ki jih upravlja 430 sta- »ovanjskih svetov. Na zasedanju so člani najprej i>oslu- ^li predsednika sveta za komunalne ^deve in gradnje pri občini tov. Jenka ^ada, ki je govoril o zazidalnih okoli- ^ib. Zanimivo poročilo so potem do- polnili z raznimi vprašanji. V zadevi •dlokov, ki jih je občinski ljudski od- "or že sprejel in se tičejo tudi hišnih svetov in stanovanjske skupnosti, so bili pristojni mnenja, da bi bilo brez dvonoa boljše, če bi jih obravnavali pred ^fejetjem, ne pa potem, ko jih občin- ljudski odbor že sprejme. To so J^redTsem odloki o hiinem redu, odlok o najenminah, dajanju poslovnih pro- storov v najem in drugo. Člani sveta so k vsem obravnavanim odlokom i>o- dali nekaj tehtnih in koristnih misli ter predlogov, ki jih bo treba brez dvoma upoštevati. V razpravi so med drugim tudi obrav- navali vrsto perečih problemov v zvezi z upravljanjem in stanjem hiš ter sta- novanj. Tako so nekatere hiše po iz- javah sveta že v precej slabem stanju ter jih bo treba pričeti temeljito po- pravljati. Med drugim so tudi razprav- ljali o uporabi amortizacijskih sredstev, o sredstvih tovarn in podjetij, ki jih imajo za svoje hiše, o 50 odstotnem skladu za ureditev lokalov in drugo. (t) Kmetje so za sušila v celjskem okraju je letos precejšnje zanimanje kmetovalcev za sodobnejše sušenje sena na sušilih. 2e doslej se je prijavilo pri zadružnih organizacijah kar okoli 700 kmetov za tečaje o tem načinu sušenja. Tako je zdaj v načrtu že 24 takih tečajev pri kmetijskih za- drugah in 2 centralna tečaja, ki bosta y Kmetijski šoli v Sentjiirju pri Celju. HISNA telefonska CENTRALA NAPRODAJ Celjska tiskarna Celje proda rabljeno telefonsko centralo z desetimi lokalnimi priključki, desetimi telefonskimi apara- ti ter 18 metrov desetparnega kabla. Vse skupaj za 129.000 din. Prednost na- kupa imnjo podjetja z družbeniot npraTljanjcM. ' Sfev. 13 — sfran 4 CELJSKI TEDNIK, 30. marca 1956 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI PRED OBČNIMI ZBORI KMETIJSKIH ZADRUG Pohorski kmetje bodo moroli ppEusmeriti svojo proizvodnjo GOZD NE SME BITI EDINI VIR DOHODKOV - IZBOLJŠATI BO TREBA ŽI- VINOREJO, PRIDELOVANJE SEMEN IN SADJARSTVO - V ZREČAH SO USTANOVILI KROŽEK MLADIH ZADRUŽNIKOV Kot povsod drugod se tudi v zreški zadrugi že nekaj časa pripravljajo na občni zh>or zadruge. Priznan je treba, da je ta zadruga poleg razniti pomanj- kljivosti dosegla lani le precejšnje uspe- he. V teh pripravah so v ospredju med zadružniki razprave o bodočih nalogah. Te razprave imajo svojo osnovo v ne- katerih gospodarskih ukrepih, ki se bo- do zlasti v pohorskih predelih močno občutili. Vsi ti ukrepi bodo v precejšnji meri preusmerili pohorske kmete pri iskanju vira dohodkov. Znano je namreč, da je za njih že desetletja nazaj bil edini vir dohodkov les odnosno gozd. S prodajo lesa, ki za rast ne potrebuje nobene posebne nege, so se kmetje na Pohorju preskrbovali z vsemi potreb- ščinami, od obleke, petroleja in soli, pa do ostalih predmetov, ki jih .potre- bujejo za življenje. Na ta način se se- veda niso dovolj brigali za druge pa- noge kmetijstva, ki bi ob pravilnem razumevanju bile prav tako donosne. Gre predvsem za živinorejo in pride- lovanje semen, v nižinskih predelih pa šc za sadjarstvo. Nekateri podatki nam povedo, da se da tu še mnogo doseči. V višinah nad 400 metrov dobro uspe- va semenski krompir, ki gre dobro v prodajo. Čc bi ga pohorski kmetje sa- dili na istih površinah kot sedaj sadi- jo merkantilni krompir, bi z razliko v višji ceni lahko plačali vse davke. Saj je semenski krompir dosti dražji od po- tresnega. To samo po sebi kaže, da se le izplača saditi semenski krompir. Podobno velja tudi za živinorejo, zla- Pomladni dnevi se vedno hol] čutijo v zraku. Blagodejni sončni žarki so ponekod že dali travnikom zeleno barvo. Še malo in pohorski pašniki bodo spet oživeli. sti še, če bi bili v celoti izkoriščeni pohorski pašniki. V zreški tovarni bi lahko vsak dan prodali precejšnje ko- ličine mleka, ki ga morajo sedaj voziti iz drugih krajev, ker ga v okolici Zreč ni dobi i. Samo nekoliko več skrbi pri vzreji živine, pa bi bil trud dobro po- plačan. Isto velja v ikrajih ob Pohorju za sadjarstvo, ki se mu z ureditvijo večjih nasadov v Padanji vasi že od- pira pot. Vse te preusmeritve pri po- horskem kmetu seveda ne bodo nasta- le čez noč. Vendar pa vsi izračuni ka- žejo, da je to edini izhod, saj bi stalno izkoriščanje gozdov imelo gotovo sla- be posledice. Pri vsem tem bo imel zelo odgovor- ne naloge krožek mladih zadružnikov, ki so ga v Zrečah pred kratkim usta- novili. Na ustanovni sestanek je prišlo okrog 200 kmečkih fantov in deklet iz vseh okoliških vasi. Pomenili so se o nalogah, ki čakajo krožek pri uvajanju naprednih metod v gospodarstvu in kmetijstvu, pri čemer bodo zgoraj ome- njene spremembe močno prišle do iz- raza in morda tudi do odpora pri sta- rejših kmetih. Ti namreč še. večkrat menijo, češ, če je tako delal moj oče, bom tudi jaz in še moj sin. Tuda tudi v Zrečah je mladina vedno hoV] na- predna in bo s svojim delom lahko ovrgla taka zastarela naziranja. Ze na prvem zboru so si mladi zadružniki ogledali nekaj kratkih strokovnih fil- mov. Odborniki Ljudske tehnike pa so jim obljubili, da bodo pripravili več praktičnih predavanj za pravilno upo- rabo električnih strojev. V prihodnjih dneh bo zadruga za svoj naraščaj pri- pravila v petih večjih vaseh enodnevne seminarje za pravilno vzgojo sadnega drevja. Za dekleta pa je na programu še kuharski tečaj ter razna vrtna dela. L. V. Z zahliucnimi računi bo treba pohiteti Le^os so po kmetijskih zadrugah iz tehničnih razlogov nekoliko bolj pozno začeli sestavljati zaključne račune. Za- radi tega bodo morale kmetijske za- druge s tem delom pohiteti, saj nas še razmeroma kratek čas loči od občnih zborov. Do takrat pa morajo biti za- ključni računi pregledani in potrjeni od pristojnih organov. Saj brez njih ne bo- do mogli zadružniki na občnih ztx)rih sklepati, v katere sklade bo najbolj ko- ristno dohodke zadruge razdeliti. Med prvimi zadrugami, ki so že se- stavile zaključne račune, sta kmetijski zadrugi PretK)ld in Dramlje. ŽENE SE ZAVZEMAJO za pravilno razvrstitev trgovsidh lokalov Trgovinska zbornica za okraj Celje je v torek popoldne sklicala posvetovalni sestanek z zastopnicami ženskih dru- štev, predsedniki potrošniških svetov, zastopniki trgovin in sindikata trgov- skih uslužbencev, da bi se pogovorili o problemih trgovine na našem pod- ročju. Iz razprave zastopnic ženskih dru- štev je izzvenela težnja, da bo treba v nekaterih pi^edelih mesta in okolice nujno odpreti še nekaj lokalov živilske stroke. Dejstvo je, da so tovrstne tr- govine v našem mestu res zelo nesmo- trdno porazdeljene, in da mora žena za pripravo enega samega kosila obletati malodane celo mesto. Malgajeva ulica bi nujno potrebovala trgovino, predvsem pa pekarno in mle- karno. Na Dečkovi cesti je problem ze- lenjadna trgovina. Jožefov hrib, ki šteje okrog 1800 prebivalcev, mora kupovati kruh v mestu, ker nima v svoji bližini nobene pekarne. Na Polulah danes obratujeta dve gostilni, ki sta po mne- nju domačinov odveč. Kazalo bi ukiniti vsaj eno in na mesto nje odpreti trgo- vino z živili in mešanim blagom. Zene so predlagale, da bi morda pri Kra- šovcu adaptirali lokal v te svrhe. Prav tako tudi v Liscah nimajo svoje trgo- vine. Tu bo sicer težko dobiti primeren lokal, vendar so bUi zastopniki Lise mnenja, da bi za prvo silo postavili r tem predelu vsaj ličen kiosk, kjer bi naj prodajali najpotrebnejša živila (kruh, zelenjavo, mleko). Tudi Zavodna potre- buje trgovski lokal z mešanim blagom in zelenjavo. Da bi v Celju na omenjenih področjih vsaj zasilno rešili te pereče probleme, so žene predlagale Trgovinski zbornici, da lokale, ki v Celju niso nujno potreb- ni, ukine, da prouči vse možnosti, kje bi se lahko odprla nova trgovina in da v primeru, kjer ni možnosti adaptacij ali novogradenj, preskrbi vsaj potrebne kioske, kjer bi prebivalstvo lahko ku- pilo najpotrebnejša živila.' Jasno je, da vsem potrebam v krat- kem času ne bo možno ustreči, vendar pa je na tem posvetovanju bilo čuti nekaj pametnih predlogov, ki jih bo Trgovinska zbornica gotovo upoštevala. Tako so na primer osvojili predlog, da bi ukinili slaščičarno nasproti kina Dom in ta lokal porabili za prodajo kruha in mleka. Za ulico 29. novembra in Ker- snikovo ulico bi v novi stavbi v Klju- čavničarski ulici pripravili lokal za tr- govino prehranbene stroke. Na Jožefo- vem hribu naj bi v mlekarni prodajali tudi kruh. Tudi za Dečkovo cesto so našli možno rešitev. V stavbi št. 35 naj bi odprli trgovino z zelenjavo, vendar je vprašanje, koliko bi bila trgovina v tem predelu rentabilna, saj je na Deč- kovi cesti le precej malih vrtičkarjer, ki najnujnejšo zelenjavo pridelajo doma. Nadalje so žene razpravljale še o od- piralnem času v celjskih trgovinah, o različnih cenah, o neodgovarjajoči teži kupljenih živil, o dežurnih trgovinah ob sobotah in podobno. V poletnem času naj bi bile trgovine odprte dopoldne od 8. do 12. ure, po- poldne pa od pol 5. do 7. ure. Mlekarne naj bi prodajale mleko od pol 6 do 10 dopoldne, popoldne pa od 5. do 7. Glede dežurstva ob sobotah bi na področju Celja zadostvovali 2 dežurni špecerijski trgovini — ena v mestu, ena pa v Ga- ber ju. Glede pripomb o nesolidnem tehtanju po trgovinah, so bili mnenja, da je take »pomote« treba odpraviti kar na licu mesta, saj ima vsak potrošnik v trgo- vini sam priliko, da kontrolira tehtanje. Primerov nesolidnega tehtanja ne kaže posploševati, saj je lahko v izjemnih primerih kriv prodajalec, največkrat pa tudi domače tehtnice, ki morda že leta in leta niso bile kontrolirane. Raz- ličnim cenam enih in istih predmetov pa so vzrok tudi večje ali manjše re- žije posameznih trgovskih lokalov, pri proizvodnji pa, ki je vezana na uvoz, igra odločilno vlogo nenehno dviganje in padanje deviz, kar nujno pKJVzroči različne cene. KVALITETA \e važne'iša od KVANTITETE Z OKRAJNEGA ZBORA SADJARJEV IN VINOGRADNIKOV V dvorani OZZ Celje so se v pone- deljek dopoldne zbrali vsi napredni sadjarji in vinogradniki našega okraja, da bi se na svojem letnem zboru po- govorili o mnogih perečih vprašanjih, o vzrokih uspešnega ali manj uspešnega dela ter o bodočih nalogah, ki se po- stavljajo pred naše sadjarje in vino- gradnike. Poleg številnih delegatov so se zbora udeležili še zastopnik Glavne zadružne zveze Slovenije, predsed'-iik OZZ Celje tov. Franc Lubej in drugi. Poročilo o delu Okrajnega odbora sadjarjev in vinogradnikov pri OZZ, ki ga je podal predsednik tov. inž. Tav- čar, je obsegalo problematiko sadjar- sko-vinogradniške ter zaščitne službe. Kljub temu, da so KZ pokazale dovolj pozornosti in zanimanja za vse agro- tehnične ukrepe, tako v sadjarstvu kot T vinogradništvu, pa se naš okraj v preteklem letu ni mogel postaviti s kvalitetnim pridelkom, saj smo od tako lepe letine (zlasti sadne) lahko izvozili komaj neznaten odstotek. Res so bili za to tudi objektivni razlogi, ko v naj- bolj kritičnem času ni bilo v zadostni meri na razpolago raznih škropiv. Sicer pa je zaščitna služba opravila važno in veliko nalogo. V sadjarstvu je bilo po- rabljenih okrog 72.000 kg umetnih škro- piv, v vinogradništvu pa preko 344.000 kg. Kljub temu pa smo lani v našem okraju imeli le malo kvalitetnega sad- ja in vina. Odbor sadjarjev in vino- gradnikov zato zastopa stališče, da bo- mo odslej posvetili vso pozornost kva- liteti. Sadjarji in vinogradniki bodo morali uvajati nove sorte, glede obno- ve vinogradov pa bo odbor vztrajal pri tem, da bomo obnavljali samo izrazito vinogradniška področja. VINOGRADNIŠTVO PREDSTVALJA DANES RESEN EKSISTENČNI PROBLEM V KMETIJSTVU Podrobneje o problematiki vinograd- ništva v celjskem okraju je poračal taj- nik odbora, tov. Aleksander Videčnik. V našem okraju imamo 2372 ha vino- gradov, od tega je 848 ha zasajenih s samorodnico. Samo na bivši šoštanjski okraj odpade 120 ha samorodnice in od vseh vinogradov je bilo le 10% i>osa- jenih z žlahtno trto. V našem okraju so se samorodnice v zadnjih letih po- novno pomnožile za 24 ha, medtem ko so se žlahtni nasadi povečali le za nekaj ha. Najboljše vino raste v bučkih in virštanjskih goricah, dobra vina pa imajo tudi Konjice, Sladka gora, Tinsko in Škofija. Od udomačenih kvalitetnih sort je pri nas najbolj razširjen laški rizling pred zelenim silvancem, na konjiškem pa je zastopam traminec. Naše vinogradništvo je bilo v pretek- losti v glavnem usmerjeno v količin- sko proizvodnjo, dočim so vinogradniki kvalitetne sorte zaradi nižjih pridelkov izbegavali. Dejstvo, da so pri nas do nedavnega vina odkupovali brez po- sebnih zahtev, v glavnem le po stopnji alkohola, je zavedlo naše vinogradnike k sajenju slabih sort. Naše vinogradništvo predstavlja da- nes resen eksistenčni problem v našem kmetijstvu, zlasti zdaj, ko se postavlja pred vse panoge našega gospodarstva rentabilni račun. Dejstvo je, da je naše vinogradništvo z ozirom na potek pro- izvodnje najbolj zaostalo v Evropi, saj še porabimo na 1 ha do 300 delovnih dni. Nujna posledica visoke uporabe delovnih sil je visoka cena vinu. Po- stavlja se tu precej resno vprašanje, ali bo naše vinogradništvo v bodoče lahko vzdržalo konkurenco s ceno vin iz drugih republik, ki je znatno nižja! Računica pokaže, da znaša pridelovalna cena litru našega štajerskega vina do 90 din, medtem ko je v Vojvodini pro- izvodna cena 26 din za liter. KAIiO BOMO V NAŠEM OKRAJU REŠEVALI PROBLEM VINOGRADNIŠTVA? Predvsem moramo doseči zboljšanje kvalitete naših pridelkov. Zato bomo sadili le najbolj preizkušene kvalitetne sorte po trsnem izboru, obnavljali le najprimernejše lege, obnovo pa izvršili načrtno in na sodoben način. Proizvod- njo bomo povečali z visoko selekcio- niranim trsnim materialom, s primerno sodobno vzgojo in rez j o ter z inten- zivno agrotehniko. Proizvodne stroške bomo znižali z racionalizacijo delovne sile in postopno uporabo mehanizacije. Treba bo pristopiti k vse širšim akci- jam selekcije v vinogradništvu in na ta način omogočiti sajenje samo prvo- vrtnega trsnega materiala. Pod nobe- nim pogojem ne bomo smeli dopustiti, da bi se pri bodoči obnovi uporabljal manj vreden trsni material, zato bo kontrola v tem pogledu zelo poostrena. Uvedba mehanizacije bo znižala delov- ne stroške za najmanj 40%, kar bo ugodno vplivalo na proizvodnjo in pro- dajno ceno vina. V goricah, kjer ne bo možno uvajati mehanizacije, bo treba pristopiti k zelenemu gnojenju. Pri ne- katerih nasadih imamo že dokaze, da smo v treh letih s posevkom črne de- telje zboljšali kvaliteto trs j a za 30%, pri tem pa so se delovni dnevi zmanj- šali za 40%, kvaliteta pridelka pa zelo zboljšala. Hektarski donosi so se dvig- nili od 12 hI celo do 45 hI. ZADRU2NE ZBIRNE KLETI V VE CJIH VINORODNIH OKOLIŠIH V vinogradništvu je poleg navedenih problemov zelo važno tudi vprašanje našega kletarstva. V pogledu kletarske tehnike smo pri nas še zelo zaostali, zato pa ne moremo govoriti o kvalitet- nih pridelkih. Zato bo nujno, da bomo tudi pri nas pristopili k ustanavljanju zadružnih zbirnih kleti, ki bi po zgledu srbskih vinarskih zadrug šolale in vzga- jala mošte in vina zadružnikov. Take kleti bi uvedli v večjih vinorodnih oko- liših, kjer je pomanjkanje dobrih vin- skih kleti, vodili pa bi jih dobri kle- tarski strokovnjaki, ki bi jamčili za pridelek. Napačno bi bilo mnenje, da našega vinogradništva ni moč rešiti. Z dobro premišljeno obnovo in omenjenimi ukrepi bo možno sedanje stanje v vi- nogradništvu občutno izboljšati. Izčrpna poročila in pestra razprava med delegati, so bila veren dokaz, da naši sadjarji in vinogradniki kljub objektivnim težkočam na terenu inten- zivno in požrtvovalno delajo. In če bo- do vestno izvajali sprejeti obširni pro- gram dela, lahko pričakujemo že v pri- hodnjem letu lepe uspehe na polju sadjarstva in vinogradništva. Ob zaključku zbora so bile volitve Okrajnega odbora. Delegati so ponovno izkazali zaupanje inž. Tavčarju kot predsedniku in tov. Videčniku kot taj- niku. Podjetie „KAMBRUS" v Hogafcu polrebuje pomoč Podjetje Kambrus v Rogatcu, ki se bavi s proizvodnjo brusilnih kamnov, stoji pred dejstvom, da ustavi nadalj- nje obratovanje, ali pa nemudoma iz- boljša razmere, ki že dalj časa hromijo uspešnejšo proizvodnjo. Podjetje zapo- sluje okrog 90 ljudi, ki proizvajajo let- no približno 800 ton brusilnih kamnov. Material prevažajo z volovsko vprego do svojega obrata in tu ima podjetje samo dve baraki v slabem stanju in skromno pisarno. Tehnološki proces je ročen. Imajo samo en .stroj, to je krož- no žago za rezanje kamnitih delov, vse drugo pa je ročno. Ročno delo zahteva izredno veliko število obolenj silikoze (od 90 delavcev danes 54 delavcev bo- luje na silikozi). Delovna, odnosno sa- nitarna inšpekcija je prepKjvedala na- daljnje poslovanje v Kambrusu, dokler delavcev ne zavarujejo proti tej bolezni. Člani gospodarskega sveta pri OLG so na svoji zadnji seji podrobneje razprav- ljali o problemih jKvdjetja Kambrus in sklenili, da bo podjetju treba vsekakor pomagati. Predvsem bi morali urediti cesto od nahajališča rude do obrata, da bi odpadel drag in naporen prevoz. Obrat bo treba nadalje tudi elektrifi- cirati ter mu preskrbeti čistilne na- prave za sesanje prahu. Kambrus je edino tovrstno podjetje v Jugoslaviji in ima tudi možnost iz- voza, zato mu je treba pomagati, da se obdrži. Ze pred vojno so svoje iz- delke izvažali v Madžarsko, zdaj pa imajo tudi že v Češki svoje odjemalce. Potrebe po teh izdelkih so velike in bi lahko sam.0 v Jugoslaviji prodali letno okrog 1200 ton gotovih izdelkov, pre- sežek pa bi izvažali. Veliko oviro v poslovanju podjetja predstavljajo zlasti prevozi (primer: stroški za vzdrževanje delovne sile zna- šajo 60%, stroški za prevoz pa 40%). Potrebovali bi 500 metrov ceste, potem pa bi s kamioni ali traktorjem preva- žali material in bi proizvodnjo lahko občutno pocenili. Za zboljšanje proizvodnje in zdrar- stvenih razmer bi skupno rabili kakih 8 milijonov dinarjev. Za elektrifikacijo bi porabili 4 milijone, za cesto 2 mili- jona in za preizkusno postajo 2 milijona dinarjev (do sedaj so namreč prodajali nepreizkušene izdelke, za katere niso mogli dajati jamstva, zato bi preizkusna postaja bila vsekakor nujna). Ce bi dosegli to troje, pravijo, da bi lahko občutno dvignili proizvodnjo, imeli bi več dobička, s katerim bi lahko kupili stroje za mokro obdelavo in bi na ta način sUikozna obolenja znižali na minimum. Člani gospodarskega sveta so sklenili, da bodo podjetju Kambrus pomagali in jim skušali še letos zagotoviti potrebna sredstva. Šušmarenje bo treba odločneje preganjati Svet za gospodarstvo Obč. ljudskega odbora Mozirje je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o stanju obrtništva na področju občine. Na splošno je ugo- tovljeno, da je večina privatnih obrt- nikov danes dobro situirana. Primanj- kuje nekaterih obrti, zlasti kleparske, mehanične in šiviljske. Da primanjkuje šiviljske obrti, je v glavnem vzrok, ker je na terenu polno šušmark. Tudi v zi- darski obrti je precej šušmarstva. Svet za gospodarstvo je sklenil, da bo treba šušmarstvo odločneje zatirati, šušmarje pa predlagati v kaznovanje sodniku za prekrške. Ta naj bi nato prijavil ugo- tovljen dohodek upravi za dohodke za naknadno obdavčitev. Samo na tak na- čin bo mogoče šušmarjenje uspešneje zatirati, obrtništvu pa omogočiti na- daljni razvoj. Zasebni obrtniki delajo največ z va- jenci, ker je ta delovna sila najbolj po- ceni. Zasebna obrt zaposluje dve tretji- ni vajencev in tretjino pomočnikov, so- cialistična obrt pa obratno. Zasebni obrtniki plačujejo neredno tudi davke. Za leto 1955 dolgujejo še preko 22% letnega predpisa. Tudi t so- cialističnih obrtnih podjetjih ni vse v redu. Je vrsta obrtnih podjetij, ki pri- kazujejo promet v takšni višini, da je možen nadaljnji obstoj. V teh podjetjik ni ne dobička in ne zgube. Dvomljivo pa je, če je to resnično. Glede obrtništva so sprejeli več po- membnih sklepov. Člani sveta so iznesti tudi slabo orga- nizacijo pri razdeljevanju jamskega le- sa. So primeri, da vozijo jamski les iz Nove Štifte na centralno skladišče T Šmartno ob Paki, nato pa nazaj skozi Novo Štifto v Crno pri Kamniku, ki je oddaljena od Nove Štifte le nekaj kilo- metrov. Na ta način se po nepKJtrebnem dviga cena jamskega lesa. R. Z. TUDI V SLIVNICI PRI CELJU SO USTANOVILI AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Preteklo nedeljo so v Slivnici pri Ce- lju ustanovili Aktiv mladih zadružnikov, katerega bo vodil tovariš Franc Kosec, predsednik Občinskega komiteja LMS v Šentjurju. Ustanovnega občnega zbo- ra se je udeležilo 142 mladincev in mla- dink. Predvsem mladinke so pokazale za ta aktiv zelo veliko zanimanje. Ak- tiv bo za začetek štel 25 članov, ki sc bodo bavili predvsem s sadjarstvom, travnišlvom in vrtnarstvom. Urili se bodo tudi v gojenju jagodi- čevja. Kmetijska zadruga bo sadila črni ribezelj in tako bodo člani aktiva — mladi zadružniki pri tem sodelovali in se učili. M. C. Samo do 5. aprila je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe za leto 1957. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice! CELISKI TEDNIK. 30. marca 1956 Sfer. 13 — stra« 3 Nesmrtni Don Juan (Mcsino gledališče 21. 111. 1956) Teden dni za premiero WoukoYe »Za- ohaj- kovali po cestah? »Nad 100 pionirjev bi lahko imeli ▼ naši' pionirski dramski sekciji, sprejeli pa smo jih lahko največ 40,« je dejal režiser Franjo Jovan. Pionirsko dramsko sekcijo pri De- lavskem prosvetnem društvu »Svoboda« v Celju so ustanovili šele na kraju pre- teklega leta. Tisti, ki so mislili, da bo- do težko pridobili mladino za dramat- ske dejavnost, so se pošteno zmotili. Se preveč pionirjev in pionirk se je pri- javilo in tudi zdaj kažejo več resnosti za to delo kot odrasli. Zal pa »Svoboda« nima nobenega primernega prostora. In tako hodijo zdaj v sindikalno dvorano Cinkarne, kjer pa imajo težave, ker so v njej tudi kinematografske predstave. Kako zadovoljni so pionirji, da le imajo kakšen kotiček za svoje vaje. In kako ponosni so na svoje uspehe! Kaj je njim mar brezdelje, če je le kakšna priložnost za pametno delo. Oklenejo se ga z vsem srcem. Oklenejo se dela in.j^oveka, ki jim pri tem pomaga. Po vsem tem naši pionirji le niso takšni, kot jih nekateri obsojajo, čeS ta naša mladina ni več taka, kot smo bili mi. Morda res ni takšna, ker se v našem družbenem sistemu hitreje raz- vija, mi pa ta razvoj premalo cenimO in ji ne nudimo vedno tistega, česar se oklepa v svoji volji po delu in izp>o- polnjevanju. Poglejmo samo, kolikim pionirjem in pionirkam bi ustregli, če bi jim preskrbeli primerne prostore za njihove vaje. In koliko hvaležnega dela bi opravili s to mladino in koliko bi jih pritegnili h koristnemu delu, hkrati pa odtegnili brezdelju in uličnim navar- dam. Premislimo! V MOZIRSKI OBČINI bodo Tzgoji mladine posvetili nm pozornost Pred dnevi je bila v Mozirju skupna seja Občinskega komiteja ZKS in Komi- teja LMS. Glavna točka dnevnega re- da je bila razprava o vzgoji mladine. Član občinskega komiteja tovariš Rudi Zager je podal obširno poročilo o delu in vzgoji mladine. Iz tega poročila po- snemamo, da je bila mladina večkrat prepuščena sama sebi. Na seji so na- vzoči obsodili napačno mnenje, da se mladina pravilno vzgaja že zato, ker raste v socialistični družbi in ji ni po- trebna nobena pomoč. Ravno tako so osmešili mnenje nekaterih starejših lju- di, ki pravijo, da mladina še ni dovolj sposobna, da bi delala v organih sa- moupravljanja. Takšna pojmovanja so povsem napačna. Saj je znano, da je dokaj velik odstotek mladine vključen v proizvodnjo. In ravno zato ima tudi vse pogoje, da sodeluje v organih de- lavskega in družbenega upravljanja. Posebno skrb bo treba posvetiti vajen- ski mladini, saj je največ te mladine vključeno v privatnem sektorju, kjer nima potrebne vzgoje in kjer jo večkrat tudi izkoriščajo. Posebno pozornost pa bo treba po- svetiti mladini na naši vasi, kjer mladi- na še ni dovolj zastopana pri pospe- ševanju kmetijstva in pri oblikovanju socialističnih odnosov. Zato bo treba v bodoče kmetijsko-gospodarskim šo- lam posvetiti večjo skrb. V tem šolskem letu je bilo na področju občine 6 kme- tijsko gospodarskih šol. Te šole je ob- iskovalo preko 200 kmečkih fantov in deklet. Vendar so pa ti mladinci bili premalo povezani z mladinsko organi- zacijo, z organizacijo ZK in SZDL, ka- kor tudi s kmetijsko zadrugo. Te orga- nizacije so se na splošno premalo za- nimale za delovanje teh šol. V bodoče t>o treba bolj skrbeti, da se čim več mladine vključi v razna kulturna in športna društva. Bili so tudi primeri, da osnovne or- ganizacije ZK niso vedele, da na nji- hovem področju obstoja organizacija LMS. Takšen primer je bil v Gornjem gradu. Nekateri mladinci, ki so člani Zveze komunistov pa so bili mnenja, da zato, ker so člani ZK, jim ni treba več delati v mladinski organizaciji. Splošna ugotovitev je bila, da so orga- nizacije ZK in SZDL premalo skrbele za vzgojo naše mladine in ji pri tem nudile premajhno moralno podporo. V razjpravi so prišli do zaključka, da je prav organizacija ZK tista, ki je prva odgovorna za pravilno vzgojo naše mladine. Mladina je voljna delati, se strinja z našim razvojem, saj vidi v njem jamstvo za svojo prihodnost, morali ji bomo pa nuditi večjo pomoč, da ne bo prepuščena sama sebi. Kako v nekate- rih podjetjih podcenjujejo mladino, je izrazit primer pri Gozdnem gospodar- stvu v Nazarju, kjer je starejši delavec hujskal mlade ljudi, naj ne delajo pre- več, ker ib>odo tako dvignili norme. Predsednik sindikalne podružnice v tem podjetju pa je ravno tega delavca pred- lagal v delavski svet. Ali ne bi bilo mnogo bolje, da bi namesto njega pred- lagali mladinca, ki se je lx)ril za višjo storilnost dela. Kje so bili tu člani ZK? Po živahni razpravi sta oba komiteja sprejela sklep, da bosta mladini nudila večjo pomoč. V ta namen bodo sklicali vse sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednike SZDL, kjer bodo mla- dinsko vprašanje podrobno obravnavali in sprejeli ustrezne sklepe za zboljša- nje dela na podlagi nalog, ki so bile nakazane na VI. plenumu CK ZKJ v zvezi z mladinskim vprašanjem. Na seji so razpravljali še o nekaterih pomanjkljivostih pri delu občinskega komiteja in osnovnih organizacij ZK in imenovali dve komisiji, ki hoi\a zbrali problematiko s področja gospodarstva in zadružništva v občini. ŽELJA MNOGIH MATER SE JE IZPOLNILA OB OTVORITVI OTROŠKEGA VRTCA ANICE ČERNEJEVE V CELJU Poleg že obstoječega otroškega vrt- ca Otona Zupančiča v Aškerčevi ulici so v Celju minuli teden tiho in skoro neopazno odprli še drugi otroški vrtec v Jurčičevi ulici št. 6. Z veliko hvaležnostjo do ljudske obla- sti in vseh, ki so se za ustanovitev te- ga novega vrtca zavzemali, so matere pripeljale svoje malčke v nov vrtec in jih izročile v varstvo naših vzgojite- ljic. Težko bi bilo najti v Celju primer- nejši prostor, odmaknjen od cestnega prahu in živahnega prometa, v nepo- sredni soseščini letnega otroškega igri- šča ob Savinji, s svetlimi in zračnimi prostori, ki jih obseva prijetno sonce. Najlepše dopolnilo k vzgojnim prosto- rom, dvema učilnicama, je dokaj obse- žen vrt za igre na prostem. Te dobrote je sedaj deležnih okrog 40 otrok, lahko jih bo pa pozneje še več, ko bo z do- delitvijo novega stanovanja zasebni družini mogoče pridobiti še ostale pro- store. Celje bo s tem pridobilo enega najlepših vrtcev v okraju. Društvo žena v Celju je s svojim pri- zadevanjem za ustanovitev novega otroškega vrtca izpolnilo eno svojih najlepših nalog. Razumljivo je, da bi tega velikega uspeha ne moglo doseči samo, če ga ne bi z velikim uvideva- njem in končno ureditvijo podprli še drugi, predvsem Svet za varstvo ma- tere in otroka in Svet za šolstvo Obč. LO Celje. S posebno ljubeznijo do mla- dine se je za to akcijo požrtvovalno zavzel sam predsednik ljudskega odbo- ra celjske občine tov. Andrej Svetek. Adaptacijo teh lepih prostorov jc gmotno podprl upravni odbor Sklada za zaščito otrok. Naša socialistična družba naj vidi v tem uspehu nov ko- rak napredka v izgradnji socializma. Svečana otvoritev otroškega vrtca je bila v torek, dne 27. marca. O pome- nu in vlogi otroških vrtcev je sprego- voril predsednik Sveta za šolstvo tov. Janko Pogačnik, potem ko je pozdra- vil navzoče goste, med njimi sekretar- ja ZK tov. Petka, ljudskega poslanca in predsednika OSS tovariša Medveda, predsednika ljudskega odbora Andreja Svetka, predsednico Sveta za prosveto in kulturo tov. Marico Zorko in druge. Z ljubkim programom petja, dekla- macij in otroškega rajanja so Cicibani iz Gaberja, Otroškega vrtca O Zupan- čiča in pevskega ztx)ra 11. osnovne šole zaključili slovesnost. V imenu novega vrtca se je tov. Svetku zahvalila vzgo- jiteljica tov. Strašekova. Ogled prosto- rov in njihove opreme je navzoče go- ste prijetno presenetil. Pismo ias ene najvišjih pohorsRili va&i - SKOMAR)X Vas Skomarje leži na pobočju Po- horja, 945 m nad morjem. V zimskem času se je tudi pri nas začelo pestrejše življenje. Res smo visoko na Pohorju, toda kljub temu z zanimanjem sledimo razvoju današnjega časa. To nam omogočajo ra- dijski sprejemniki, ki jih imamo že pre- cej. V vasi in okolici'je več zvočnikov, ki posredujejo novice tudi tistim, ki nimajo svojih sprejemnikov. Zadovolji- vo pa še ni razširjen tisk. Vendar pa tudi k nam polagoma prodirajo nova knjižna dela. Prešernove knjige dobi- vajo svoje mesto med našim hribov- skim prebivalstvom. Tudi nekaj naroč- nikov »Celjskega tednika« že imamo. Upamo, da jih bo še več, saj so na- ročniki z njim prav zadovoljni. Prosvetno društvo ima v svojih vr- stah največ mladine. Sedaj pridno va- dijo Nušičevega »Doktorja«. 7^ prvo nedeljo v juniju, ki je vsakoletni praz- nik Skomarja — nedelja Jurija Vodov- nika — pa namerava društvo uprizo- riti igro »Deseti brat«. Društvo ima knjižnico, ki pa je še dokaj skromna. Svoje lastne dvorane društvo nima. Vse prireditve so v šolski učilnici, zato bo treba misliti na graditev nove dvorane. Z novim šolskim letom so v šoU uvedli ročno delo — čipkanje — za ka- terega imajo posebno veselje tudi ia- venšolska dekleta. Na občnem zboru SZDL je bil iz- voljen nov vaški odbor, ki je začel delovati z vso resnostjo. Ker je bila vas Skomarje izrazito partizanska, j« odbor na zadnji seji razpravljal o po- stavitvi spomenika padlim borcem. Od- kritje spomenika bo povezano z junij- sko prireditvijo. Ob tej priliki bo tudi odkritje spominske plošče na osnovni šoli. Posebno se je odbor SZDL poglo- bil v reševanje socialnih problemov na- šega kraja. Zelo v slabem stanju so skomarske ceste. Dovoz na 945 metrov višine jo zelo težak. Ob suhem vremenu je možno pripeljati s parom volov ali konj lo 250 do 300 kg teže. Iz kmečkih in dr- žavnih gozdov zvozijo v dolino ogrom- no lesa. Kmetje bi želeli, da bi ceste čimprej popravili. Tudi sami so pri- pravljeni pomagati s prostovoljnim de- lom. Iz vaškega vodovoda dobivajo vodo le štiri hiše. Zbiralnik vode v vasi je lesen in skrajno nehigienski. Denarja za dograditev ni. Nujno bi bilo, da se tudi to vprašanje enkrat uredi, da bi prebivalci Skomarja imeli zdravo pitno vodo. -k« Petdesetletnica vzorne učiteljice Pred kratkim je obhajala v Laporju pri Slov. Bistrici 50. rojstni dan naša Vzorna in nadvse priljubljena učiteljica Julija Novačan, roj. Kincl. Najprej jc služt)ovala v domačem kraju Šentjurju, nato pa v Pristavi, Št. Vidu pri Planini, Dramljah, Poljčanah in slednjič še v La- porju, kjer je še danes agilna učiteljica! Razen tega je Julija tudi tajnica RK in že neštetim ponesrečencem je obveza- la rano. V kmetijsko-gospodarski šoli pa poučuje naša dekleta kuhati, da bo- do nekoč še dobre gospodinje. V zahvalo za njen trud in požrtvoval- nost ji kličemo hvaležni Laporčani: Še na mnoga leta! Mladinska sekcija DPD Svoboda na učiteljišču v Celju bo dne 4. aprila 1956 ob 20 v Narod- nem domu priredila PRVI JAVNI NASTOP MLADIH ZBOROVODIJ Ta koncert mladinskega mešanega 2^bora bodo vodili absolventi glasbe- fiega specialnega tečaja pod vodstvom prof. Borisa Ferlinca. ^9 koncert vlada veliko zanimanje! ^ DOLINARJEVE RECITACIJE CANKARJEVIH »PODOB IZ SANJ« SO ŠTORJANE IZREDNO NAVDUŠILE Te dni so bili prebivalci Stor deležni fvojevrstnega užitka, ko jih je s Can- J^^rjevimi »Podobami« obiskal član Celjskega gledališča, tov. Marijan Do- ^inar. s svojimi recitacijami je žel iz- ^^den uspeh in so ga navzoči nagradili ^burnim aplavzom. Storjani si takih ^^turnih večerov žele še več. USTANOVITEV ŠOLSKIH VRTOV Odbor za sadjarstvo in vinogradni- štvo pri Okrajni zadružni zvezi v Ce- lju je predlagal, da bi se pri vseh os- novnih in nižjih gimnazijah v okraju ustanovili posebni šolski vrtovi. Služili bi pri praktičnem pouku iz drevesničar- stva. Koristno pa bi se v teh vrtovih lahko gojilo jagodičevje. Vrtovi pa bi lahko tudi koristno služili pri izobraz- bi ostale kmečke mladine, saj so bili takšni vrtovi že nekdaj središče mladih sadjarjev. KOVINSKO PODJETJE CELJE Vodnikova ulica 6 razpisuje delovno mesto administratorja Pogoj: znanje stenografije in strojepisja. Plača po tarifnem pravil- niku, ostali pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom je poslati na tajništvo Kovinskega podjetja Celje. Šlcv. 13 — siran 6 CEDSKl TEDNIK, 30. marca 1956 IZ CELJA... szdl gaberje bo posvetila posebno pozornost vzgoji članstva in problemom mladine Razprava na letnem občnem zboru SZDL Gaberje je pokazala, da je ta organizacija v letošnjem letu ponovno zaživela in dosegla prav lepe uspehe na vseh poljih udejstvovanja. Predsed- nik tov. Tomažič je nakazal vrsto pro- blemov, ki jih bo letos organizacija mo- rala reševati. Člani so vztrajali pri tem, da mora Gaberje dobiti svoj otroški vrtec in da mora organizacija skrbno bdeti tudi nad,tisto mladino, ki odhaja v poklice. Na zboru so razdelili nagrade in pri- znanja organizacijam in posameznim članom SZDL. Zbor so pozdravili še mladinci Partizana, ki so novemu od- boru želeli obilo uspehov. VOJAKI CELJSKE GARNIZIJE SO OBISKALI TOVARNO EMAJLIRANE POSODE Pred dnevi so vojaki in oficirji celjske garnizije obiskali kolekiiv Ibvarne emajlirane posode. Vojaki so si v sprem- stvu tamkajšnjiti strokovnjakov ogledali ves proces proizvodnje in način dela v tej tovarni. Največji vtis je na njili napravil stroj, na katerem je pisalo, da je pred vojno pri njemu delal član Centralnega komiteja ZKJ tovariš Franc Leskošek. R. L. POSEBNI SKLAD ZA UREDITEV POSLOVNIH PROSTOROV Komisija za proizvodnjo je gospodar- skemu svetu predlagala, da bi se v bo- doče gotov odstotek najemnine od po- slovnih lokalov stekal v poseben sklad in s tem denarjem bi mesto urejevalo svoje poslovne prostore. Ker so v Celju mnogi lokali nujno potrebni obnove, je ta predlog zelo umesten. V Beogradu obstajajo taki skladi že tre t je. leto in so se zelo ob- nesli. Od prvotnih 50% od celotne na- jemnine, so danes v Beogradu določili že 70% najemnine v te sklade. Svet za gospodarstvo se je s tem predlogom komisije za proizvodnjo strinjal in ga bo predložil občinskemu LO v razpravo na prvi seji. POZOR! POZOR! Olepševalnemu društvu v Celju spo- ročamo, da je uprava stavbe v Prešer- novi ulici, kjer gostujeta Komunalna banka in Zadružna hranilnica in poso- jilnica ugodila številnim prošnjam celjskega občinstva in končno zbrisala famozni napis »Kavama Merkur«. V imenu vseh se upravi stavbe zahvalju- jemo! KINODVORANO V STANETOVI ULICI UREJUJEJO Mestno kinopodijetje je pričelo s pre- urejanjem nekdanje kinodvorane »Me- tropol« v Stanetovi ulici, kjer je do ne- davnega imela svoje prostore amater- ska gledališka skupina »Ljudski oder«. Nova kinodvorana bo imela preko 400 sedežev. Sedanjo dvorano kina Dom pa naj bi dobil Ljudski oder, ki bi jo upo- rabljal tudi za lutkovno gledališče. Ker je kinodvoran v Celju še vedno pre- malo, gotovo ne bi bilo napačno, če bi sedanjo dvorano kina Dom uporabljali istočasno tudi za Mladinski kino, ki je tudi v Celju potreben. Sedanjo dvorano kina Union pa t>odo pričeli preurejati za predvajanje Cinemascop filmov. Projekcije teli filmov bomo latiko pričeli gledati po izjavi strokovnajkov kranj- ske Iskre nekako v sredini letošnjega leta. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 14-16 (20), Čebula 70 (80- 150), Česen 80 (80-150), Fižol visoki 75 (60-80), Fižol nizki 50 (50-70), Špina- ča - (250-300), Motovileč - (300), Pe- ieršilj - (100-150), Zelena - (60-80), Zelje gl. 20-30 (20-60), Repa sv. - (20-25), Zelje rib. 35-40 (40-50), Repa rib. 28 (30-40), Korenjček - (20-80), Pesa 40 (40-50), Redkev 20 (40), Hren - (140-150), Koleraba - (30), Por 60 (60-80), Jabolka 22-28 (20-35), Limo- ne 280 (-), Pomaranče 220-280 (-), Rozine 400 (-), Slive suhe 150 (140), Fige suhe 166—232 (—), Sadje suho — (70), Jajca 15 (14-15), Mleko - (35), Smetana - (220-240), Skuta - (140), Maslo - (540-580), Med - (350-400), Vino - (130), Žganje - (350), Kis - (30-35), Pšenica - (50-55), Koruza - (45-50), Oves - (50), Kokoši - (400 - 580), Ječmenova kaša 80 (—), Orehi celi 170 (150-170), Orehi luščeni 600 (600), Koruzni zdrob 70 (—), Koruzna moka 48 (50), Regrat - (300). kaj misli o tem javnost Pred dnevi so zborovali člani SZDL na Polulah. Obisk je bil razveseljiv. Poročila so bila izčrpana, posebno ži- vahna pa je bila razprava. V središču razpravljanja je bila razsvetljava, na- peljava vodovoda, cesta in dokončna ureditev šole. Kaj pomeni Polulčanom šola, ni treba še posebej poudarjati. S stanjem na Polulah pa nismo še povsem zadovoljni. Mogoče bo kdo de- jal, da smo prevzetni, a ni tako. Naj- bolj smo nezadovoljni zaradi tega, ker novo zgrajena šola nima gospodarja. V bližini šole je sicer stanovanjska hiša za učiteljstvo, toda v njej so stranke, ki zaenkrat ne dobe drugega stano- vanja. Tako se mora šolski upravitelj vsak dan voziti iz Teharij na Polule, šola pa ostaja brez nadzorstva. Zato smo na občnem zboru vsi zahtevali, naj bi se novi odbor zavzel, da bi šol- ski upravitelj dobil čimprej stanova- nje. Toda novo izvoljeni odbornik je temu nasprotoval, češ, če se jaz vsak dan vozim iz Polul v Gaberje, lahko tudi šolski upravitelj prihaja iz Te- harij v šolo na Polule. Vsem prisotnim ta izjava ni bila všeč. Kako misli na to javnost? KAREL BERVAR Karel Bervar, eden najstarejših Celja- nov, je umrl v 92. letu starosti. Pokojnik se je rodil 1864 v Motniku, preživel pa je v Celju 60 let svojega življenja. Kot fanta in samouka ga je izredna ljubezen do glasbe napotila v organistovsko službo. Ko je leta 1895 z odličnim uspehom dovršil enoletni te- čaj na višji glasbeni šoli v Regensbur- gu, je prišel v Celje prav v času naj- ostrejših narodnoobrambnih bojev. Te- daj so se v Celju ustanovile slovenske gimnazijske vzporednice in je na njih prevzel pevski pouk. Postal je tudi diri- gent pevskega zbora celjske Čitalnice. Ustanovil in 40 let je vodil celjsko slo- vensko orglarsko šolo. Ta je dala Slo- vencem in tudi Hrvatom stotine dobrih glasbenikov in pevovodij, ki so še da- nes dirigenti in glasbeni vzgojitelji ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih re- publikah in celo med našimi izse- ljenci v Ameriki. Sam je komponiral raznovrstne pesmi in to deloma na last- no besedilo. Še v zadnjih letih, ko ga je vid že močno zapuščal, se je bavil s kovanjem verzov in je v njih opeval tudi našo borbo proti okupatorju. Karel Bervar je bil plemenit, pošten in delaven človek ter vedno zvest Slo- venec. Do kraja si je ohranil svež spo- min in dobro voljo ob skrbni ljubezni svojcev. Naj mu bo lahka zemlja 1 IZ Creta Organizacija SZDL v Cretu je imela pred dnevi občni zbor. Iz predsedniko- vega izčrpnega poročila je hilo razvid- no, da se je odbor trudil za pravilno povezavo s članstvom, kar se mu pa ni vedno posrečilo. Zato bo ena izmed glavnih nalog odbora, da bo s primer- nimi predavanji privabil ljudi na se- stanke. Na splošno željo članstva bo novi odbor pripravil prvo predavanje iz zdravstva. Skrbel bo tudi za vse- stransko sodelovanje članstva na te- renu. Cretljani smo zadovoljni z uvedbo lo- kalnega avtobusa Celje—Store. Vendar se nam primeri, da se avtobus sploh ne ustavi, ker je po navadi že prepoln. Zato bi bilo prav, da bi merodajni to stanje izboljšali. Morda bi se pa le dalo uvesti več voženj, saj potnikov bo do- volj. Zapornice v Cretu so sedaj v redu in upravljanje z njimi je zadovoljivo. Že- leli bi le, da bo tako tudi ostalo. v času od 17. do 24. marca 1956 je bilo rojenih 24 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Avgnst Velenšek, vodovod, delavec iz Zg. Trnovelj in Elizabeta Svenšek, pom. delavka iz Celja. Stojadin Milojević, oficir JLA in Jelena Krajne, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Ja- kob Kresnik, upokojenec iz Teharja in Jožefa Croajne, pom. šivilja iz Celja. Marijan Kos, električar in Barbara Pristovšek, delavka, oba iz Celja. Jožef Pevec, stroj, ključavničar in He- lena Petelinšek, nižji knjigovodja, oba iz Celja. Ivan Dušak, zidar iz Rifengozda in Terezija Peganc, snažilka iz Celja. Brunoslav Mihevc, einkarniški delavec in Ana Habinc, bolniška strežnica, oba iz Celja. Umrli so: Štefan Golob, železničar iz Celja, star 52 let. Kristina Klasiček, gospodinja iz Patkovca, obč. Krapina, stara 57 let. Jožefa Koražija, gospoui- mja iz Velikih Roden, stara 51 let. Vida Renko, ■ameščenka iz Celja, stara 48 let. Franc Cret- Jiik, upokojenec iz Završe, Celje, star 82 let. Kristina Plevnik, poljedelka iz Sel, stara 52 let. Andrej Podgoršek, upokojenec iz Kasaz, star 80 let. Frančišek Ljubej, posestnik iz Repnega, star 55 let. Franc Cesar, posestnik iz Šentvida pri Planini, star 63 let. Ignac Kolar, invalid, upokojenec iz Bovš, star 80 let. V bivši Piroti naj bi izdelovali sirl(Ove metle m ribarice Ob prenehanju poslovanja podjetja Pyrota je ostalo večji del delovne sUe, ki je bila tu zaposlena, brez zaslužka. Posebna komisija je te dni znova pre- gledala prostore in upoštevajoč pred- hodne pripombe in zahteve sanitarne inšpekcije skupno s strokovnjaki in do- mačini predlagala gospodarskemu svetu ustanovitev nove delavnice za izdelavo metel in ribaric. Skraja bi ta delavnica imela manjše število zaposlenih delav- cev, pozneje pa bi proizvodnjo lahko razširili na razno leseno robo (grabije, bičevniki) in pletenje raznovrstnih ko- šar itd. S tem bi lahko v kratkem času zaix)slili vso ondotno brezposelno de- lovno silo. Člani gospodarskega sveta so bili mnenja, da je predlog za tovrstno de- lavnico pri nas pomemben in opravič- ljiv, saj pri nas izvažamo nepredelani, surov sirk, metle pa drago kupujemo od drugih podjetij. Ce bi imeli v Celju ta- ko delavnico, bi imela dovolj dela, če bi hotela zalagati samo celjski okraj. Proizvodnja takih predmetov bi bila gotovo rentabilna, če upoštevamo ma- lenkostna proizvodna sredstva, ki bi jih taka delavnica zahtevala in majhne re- žijske stroške. Posebnih strokovnjakov ta delavnica ne bo potrebovala, saj bi se vsaka žena v kratkem času lahko priučUa te obrti. Člani gospodarskega sveta so bili nmenja, da bj bilo pred ustanovitvijo takega podjetja vsekakor treba zagoto- viti surovinsko bazo, zato naj bi se strokovnjak predhodno pomenil s pri- delovalci Sirka. Ce bodo surovine zago- tovljene, gotovo ne bo zadržka, da v Celju ne bi ustanovili take potrebne delavnice. MLADINA JE NOSILEC NAPREDNIH IDEJ V Ljubečni je bil med prvimi v celj- skem okraju ustanovni občni zbor ak- tiva mladih zadružnikov. Udeležba na zt)oru je bila zelo* dobra, kar da slu- titi, da se mladina v tem kraju zanima za t)odoči aktiv zadružnikov. V krožek se je vpisalo okoli 60 mladincev. V ak- tivu bodo ustanovili več krožkov, in sicer krožek za sadjarstvo in živinore- fjo, krožek za gospodinjstvo in krožek za splošno izobraževanje. Zbrani mla- dini so predvajali nekaj strokovnih fil- mov, v prihodnjih dneh pa bo inž. Marta Gosar učila mladino, kako se obrezuje sadno drevje. B. D. V Latkovi vasi pri Preboldu je sose- dov fant pri sekanju drv po nesreči od- sekal dva prsta na roki otroku Francu Bračku. Pri padcu si je zlomila nogo Arzen- šek Antonija iz Razgorja pri Vojniku. V samomorilnem namenu je legel na tračnice Užmah Ivan iz Grobelc pri Šmarju. Lokomotiva ga je odbila. Dobil je poškodbe na glavi in nogi. Pri padcu z voza si je zlomil rebra Martin Graber iz Šmartnega ob Paki. KOLESA JE KRADEL 52-letini Mlakar Ivan, stanujoč v 2i- gonu, okolica Laško, je bil zaradi tatvi- ne že kaznovan. Po prestani kazni pa je zopet kradel kolesa. Leta 1954 je v Zg. Rečici pri Laškem ukradel Marjanu Krajncu 12.000 dinarjev vredno kolo. Istega leta je v Laškem Ferdinandu Aškercu vzel 15.000 dinarjev vredno kolo. V Šmarjeti pri Rimskih Toplicah pa je Milanu Dobovičniku ukradel iz- pod kozolca ročni voziček, vreden 6000 dinarjev. Za vse tatvine je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Kot obtežilno so sodniki upoštevali, da je Mlakar poseb- no podvržen tatvini koles. DVE BRANI STA SI PRILASTILA Koštomaj Karel in Koštomaj Marija iz Leskovca pri Škofji vasi sta 9. no- vembra 1955 peljala premog na dom Zupanca v Lokrovcu. Ko sta se vra- čala iz Lokrovca, sta med potjo v bli- žini vasi Dobrova našla v bližini ceste dve brani, last Ivana Skamna. Brani sta naložila na voz, ju odpeljala domov in skrila v koruznici. Oba sta se za- govarjala zaradi tatvine. Obsojena sta bila vsak na tri mesece zapora. ŠENTJURSKA OBCINA VZDRŽUJE 156 SOCIALNIH PODPIRANCEV Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko je imel že i>et sej. Dasi svet zajema tudi področje zdravstva, se z zdravstvenimi vprašanji ni dosti ukvar-* jal, ker ima s socialnim skrbstvom toliko dela, da zdravstvenih problemov sploh ne utegne reševati. Zato bodo v šentjurski občini ustanovili iz tega sve- ta dva, in sicer Svet za ljudsko zdrav- stvo in Svet za socialno politiko. Januarja je svet izvršil revizijo pod- pirancev socialnega zavarovanja. Ugo- tovili so, da so bile v bivših občinah v nekaterih primerih podpore minimalne, hkrati pa so podpore sprejemali neka- teri, predvsem prevžitkarji, ki do pod- por sploh niso bili upravičeni. Šentjurska občina vzdržuje 156 social- nih podpirancev. Od novega leta dalje ]e občina razdelila 14 enkratnih social- nih podpor, štipendira 25 otrok padlih borcev in daje 6 podpor žrtvam faši- stičnega terorja. Občina daje razen tega 4 podpore tuberkuloznim in 2 kadrov- ski. V domovih onemoglih je 32 ljudi, za katere občina plačuje mesečno oskrbnino v znesku po 8000 din, 16 otrokom v socialnih zavodih pa plaču- je po 8500 din mesečno. Da bo delo še uspešnejše in pozna- vanje prilik boljše, je Svet za socialno skrbstvo sklenil, da se bo še tesneje povezal s krajevnimi odbori. Razen tega bodo okrepili mrežo obiskovalk, ki bo- do obiskovale socialno ogrožene in se- znanjale svet s stanjem na terenu. ... IN ZALEDJA Kovinarji v Zreiah so med prvimi izvolili nov delavski svet Med prvimi, ki so te dni že izvolili nov delavski svet, so bili kovinarji iz Zreč. Izmed 41 kandidatov so na dan volitev izbrali 30 delavcev in name- ščencev, ki bodo vodili gospodarstvo podjetja. Večina delavcev je svojo vo- lilno dolžnost opravila že v jutranjih urah, le popoldanska izmena je volila šele po prihodu na delo. S pripravami na volitve so zaklju- čili tudi že v LIP v Slovenskih Konji- cah, kjer bodo volitve novega delav- skega sveta še ta teden. V začetku aprila bodo volitve novega delavskega sveta v usnjarskem kombinatu Konus v Slov. Konjicah. Nekaj kasneje bodo volili še v Tovarni kovanih izdelkov v Vitanju. V Gradbenem podjetju in v Opekarni Loče bodo zaradi narave dela volitve novih organov upravljanja šele konec aprila, ko bodo zopet pričeli rcdiK) obratovati. Pretekli teden pa so izvo- lili svoj nov upravni odbor v Elektro- instalacijskem podjetju v Slov. Konji- cah. L. V. OTVORITEV NOVEGA VELIČAST- NEGA MOSTU V ŠMARTNEM OB PAKI Enajst dolgih let je čakala vsa gornja Savinjska dolina na tako nujno potreb- ni, proti koncu vojne uničeni betonski most preko Pake v Rečici na Paki. Slednjič so le postavili namesto nena- vadnega skrpucala, za katerega so se zanimali že čikaški interesenti za svoj muzej, zares izredno noviteto. V nede- ljo, dne 1. aprila bo ta, 32 m dolgi vi- seči most z vso slovesnostjo otvorjen. Ne bo skrivnost, če izdamo že danes nekaj podatkov tega, v Sloveniji edi- nega mostu te vrste. Oba temeljna ste- bra-opornika sta vkopana v globino 8 metrov. Vodeča nosilna stebra mostu sta visoka po 12 metrov, nosilni žici imata premer 10 cm, od teh je na vsaki strani po 12 nosilnih žic, debelih po 6 cm. 10 m široki most ima na gornji strani 2 metra širok hodnik za pešce, dvignjen nad cestiščem 30 cm. Tako odpade za vozovni promet 8 metrov širine, kar je vsekakor dovolj, da se tu povsem varno lahko srečujejo in prehitevajo tudi najširši avtobusi. Most bo delal čast Šoštanju, Savinj- ski dolini pa bo v ponos in okras. Sve- čanost odkritja novega mostu se bo pri- čela ob 8. uri zjutraj. Sodeluje trbo- veljska rudarska godba. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. K otvoritvi vozita iz Celja izpred po- staje dva avtobusa na prireditev. Vlak pa bo tokrat tudi odpeljal že ob 7,05 namesto ob 7,30. Ne zamudite redkega dogodka! IZ ŠMARTNEGA OB PAKI RDEČI KRIŽ je imel zadnjo nedeljo občni zbor. Delo organizacije je bilo v pretekli poslovni dobi kar zadovoljivo. Organizacija ima 108 članov med odraslimi in 245 članov med podmladkarji. Želeti bi bilo, da bi se število članstva še povečalo. Prejeto hrano in obleko, ki je bita nakazana za naš okoliš, je razdelila po- sebna komisija, sestavljena iz zastop- nikov vseh množičnih organizacij. Ta je razdelila blago res najpotrebnejšim. Novi odbor bo pritegnil v društvo čimveč novih članov, pridobil čimveč krvodajalcev in med letom priredil več predavanj iz zdravstva. LOVCI so pregledali svoje delo v preteklem letu. V tem obdobju so odstrelili 3 srne, 32 zajcev in 6 lisic. Zadovoljni so, da se je v tej hudi zimi divjad kar dobro ohranila, le pri srnah se opaža neka bolezen in fazanov imajo premalo v svojih loviščih. HMELJARJI pa so budno sledili izvajanjem zastop- nika DOZ iz Celja. Po živahni razpravi so se končno odločili, da bodo polno- številno zavarovali svoj hmelj proti toči> kar je edino pravilno, saj je to v korist njim samim in naši skupnosti. V ŽELEZARNI ŠTORE SO RAZPRAVLJALI O VOLITVAH V DELAVSKI SVET Pretekli ponedeljek je bil v Železarni Store predvolilni sestanek, na katerem so razpravljali o pripravah za volitve v DS in o izbiri kandidatov. Navzoči so i)osebno pozdravili no- vost, da bodo i>osamezni obrati sami volili svoje zastopnike, ker bodo le-ti, v kolikor ne bodo aktivni, lahko pred- časno odpoklicani. Na sestanku so razpravljali še o 10-mesečnem tekmovanju med sindi- kalnimi odbori podjetja in o poživitvi akcije za krvodajalstvo. TLAKOVANJE CEST V ŠOŠTANJU Po večletnih pripravah so v Šoštanju te dni končno le pričeli s prepotrebnim tlakovanjem Glavnega trga in Kajuhove ceste. Dela izvaja gradbeno podjetje »Gradbenik«, Šoštanj, ki je na licita- ciji nudilo najtx)liše pogoje. Ves motor- ni promet, ki je sedaj potekal preko Glavnega trga, so začasno preusmerili iz Penka preko Metleč na tieroja Ga- šperja cesto. Prestaviti pa bodo morali tudi del vodovodnih napeljav in od- straniti nekaj manjših zgradb. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva, ki je bila izražena tudi na večini zborov volivcev, saj je bilo se- danje stanje na teh cestah, ki so bile v deževju pravo tekoče blato, v vročini pa so bile vse obcestne hiše zavite v oblake prahu, obupno. Soštanjčani pa še želijo, da bi nato dela nadaljevali še na ostalih cestah, ki so tudi nujno potrebne popravila. NOVI IZDELKI V ŠENTJURSKEM POLJESTROJU Podjetje za izdelavo poljedelskih strojev v Šentjurju pri Celju izdeluje v pretežni večini manjše kmetijske stroje za uporabo v individualnem kmetijstvu. Ker pa je teh strojev v prodaji vsak dan več, saj jih izdelujejo že mnoga obrtna podjetja in tovarne v naši dr- žavi, razmišljajo v Poljestroju o delni preusmeritvi proizvodnje. Nameravajo pričeti z izdelavo srednje velikih po- ljedelskih strojev za potrebe kmetij- skih zadrug in posestev. Kako pa bodo šli ti novi izdelki v prodajo pa je dru- go vprašanje. Gotovo pa ne bi bilo na- pačno, če bi v podjetju pričeli razmiš- ljati o izdelavi kakšnih predmetov za široko potrošnjo, mogoče pralnih stro- jev ali ikaj podobnega. Podjetje ima vse lipogoje za takšne izdelave, saj lahko lakoj brez večje škode preusmeri svo- jo proizvodnjo. ORGANIZACIJA SZDL V REČICI OB SAVINJI JE PREMALO SKRBELA ZA MLADINO Pred dnevi je bil v Rečici ob Savinji občni zbor tamkajšnje organizacije SZDL. Zbor je bil dobro obiskan. Kljub temu, da je prsitopilo lani v organiza- cijo 140 novih članov, je še vedno izven organizacije okoli 40% volivcev. Na zboru so največ govorili o gospodarskih vprašanjih, zlasti o uvedbi taks na raz- ne predmete. Razpravljali so tudi o nuj- nosti popravila občinskih in gozdnih cest. S poteka občnega zbora se da Siklepati, da večina članov SZDL pra- vilno razume naše ukrepe. Na zboru so tudi razpravljali o osta- lih množičnih organizacijah in o kme- tijski zadrugi. Najt>olj delavna je orga- nizacija Zveze t)orcev, ki sedaj pri- pravlja odkritje spomenika padlim bor- cem. Mladinska organizacija, ki je bila nekdaj med najboljšimi v občini, je po- pustila z delom. Del krivde za tako stanje leži na organizaciji SZDL, ki se je premalo zanimala za mladino. Tudi v kmetijski zadrugi ni stanje povsem zadovoljivo, vendar pa vodstvo zadruge kaže razumevanje za uveljavljanje no- vih smernic našega zadružništva. R. Z. KRAJEVNI ODBOR RK GORENJE je imel v nedeljo občni zbor. Udeležba članstva žal ni bila najbolj zadovoljiva. Odbor je bil kljub težavam kar de- laven. V preteklem letu je razdelil med socialno ogrožene prebivalce svojega okoliša 153 kg raznih živil, 56 kom. pa- ketov Care in 24 kosov razne obleke. Razpravljali so tudi o napeljavi vodo- voda v Gorenje, ki nima dobre pitne vode. R. P. NEKATERE ŠOLE SO V ZELO SLABEM STANJU Nedavno se je sestal Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odt)oru Mozir- je. Svet je razpravljal o slabem stanju v internatu nižje gimnazije v Ljubnem ob Savinji, o dopolnilnih plačah uči- teljev ter o stanju v šolah. Ugotovili so, da so nekatere šole v zelo slabem sta- nju. Svet je razpravljal tudi o predlogih za pohvale prosvetnih delavcev. R. Z. v časn od 17. do 24. marca 1956 je 1»H« rojenih 15 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Anton Kraznar, avtomehanik iz Ljubljane » Ivana Lichtenegger, gospodinjska pomočnica i* Ljnbnega. Franc Cebular, teracer iz Spodnjega Sečovja in Olga Zalokar, čistilka iz Bukovžlaka. Janez Križnik, polj. del. in Elizabeta TBrnšek. delavka, oba iz Brode-Vransko. Umrli so: Ivan Spreitzer, oseb. upokojenec iz Štor, star 72 let. Štefan Kores, upokojenec iz Loga, star 62 let. Jožef Turk. kmetovalec iz Rogatca, star 76 let. Terezija Kores, invalid iz Dobovca pri Rogatcu, stara 82 let. Jožef Drofenik, kmetova- lec iz Stojncga sela. star 64 let. Anton Jeseniž- nik, prevžitkar iz Pake, star 79 let. Elizabeta France, prevžitkarica iz Grušovlja, stara 82 let. Janez Mali, zidar iz Prihove. star 84 let. Fra«c Cencen, prevžitkar iz Cepelj, star 87 let. Me- nika Lnkman, upokojenka iz Cepelj, obč. Vra«- sko, stara 87 let. Frančiška Zotler, gospodinja if Zajasovnika, stara 77 let. Neža Rojnik, upoko- jenka iz Kamenč, stara 77 let. Jože Janžovaik, posestnik iz Dobrovelj, star 75 let. Alojzij Kol- šek, mizar, mojster iz Letnša, star 77 let. Ap»- lonija Prislan, prevžitkarica iz Braslovč, stara 87 let. Ana Visočnik iz Tera pri Ljubnem, star« 84 let. Ivan Krajne, oseb. upokojenec iz R«d- mirja, star 80 let. Povalej Frančiška, poljska delavka iz Babne^a brda, stara 74 let. Terezij* Zlender, gospodinja iz Babne reke, stara 51 let. CELJSKI TEDNIK, 30. marca 1956 Stev. 13 - siran 7 Grenko pazocaranje in izkušnje so ga privedle nazaj v domovino v avanturistični težnji, da bi videl čim več sveta, je 26-letni Jože Jerše iz Bočne ob Dreti pred tremi leti ilegalno prekoračil mejo in se znašel v znani celovški Jezuitski kasarni. Lepi obeti agenta francoske Tujske legije so ga premamili, da je podpisal »5 častnih let«. Zaradi ne- znosnih razmer v Tujski legiji pa naporov in maltretiranja ni mogel zdr- žati in se je odločil za pobeg. Z drugimi razočaranci vseh narodnosti je v Sueškem kanalu skočil z ladje. V letu 1953, ravno za svoj rojstni dan je Jože Jeršev družbi svojega pri- jatelja Ivana Miklavca ilegalno pobegnil preko državne meje v Avstrijo. Kot sam pripoveduje, so ga predvsem dru- žinske razmere napotile k temu ko- raku — nekaj pa tudi želja, da bi videl čim več sveta. Izgleda, da so ga bridke izkušnje dodobra izučile, da je tujina vendarle mačeha in da v Jugoslaviji vsak pošten delavec lahko pošteno živi. Po prihodu v Avstrijo so ga takoj prijeli avstrijski orožniki in ga odpe- ljali v Celovec v zbirališče beguncev. Q nadaljnjih dogodkih nam sam pri- poveduje takole: »Ze kar v tej prvi postojanki našega pobega — v Jezuitski kasarni — sem spoznal, da me čaka težko in žalostno življenje. Avstrijski kmetje so nas ho- dUi ogledovat in ocenjevat, kdo bo bolj sposoben za naporna težaška dela. Kot na sejmu, so si zbirali najmočnejše in na videz najbolj zdrave ljudi. Tu sem zvedel, da prihaja vsak teden v kasarno neki agent, ki zbira ljudi za francosko legijo. Ker se je med emigranti govo- rilo in propagiralo, da je v legiji dobro življenje, sem se prijavil francoskemu agentu, ki je res kmalu po našem pri- Begunec Jerše misli na domovino ... hodu prišel v kasarno in nagovarjal ljudi za francosko legijo. Obetal nam je vse najboljše in zatrjeval, da so le- ^onarji samo nekaki stražarji domovi- ne in da se ne udeležujejo nikakih borb. Dejal je tudi, da bomo dobili takoj pri vstopu v legijo 90.000 frankov preduje- ma. Seveda so tem obetom mnogi na- sedli, med njimi tudi jaz. Preden smo odšli z njim v Innsbruck, nam je bilo naročeno, da se ne smemo voziti skup- no v vlaku, temveč posamezno. V Inns- brucku smo čakali 9 dni v prostorih za zbiranje legionar j ev. Ko se je tu po devetih dneh zbralo že več prijav- ijencev, smo odpotovali v Strassbourg in tu smo že dobili uniforme francoskih legionar j ev. V Strassbourgu so se nam spet pridružili novi legionarji, i>otem pa smo skupno nadaljevali pot proti Marseillu. Tu smo morali podpisati iz- javo, da bomo ostali v legiji 5 let. Saj prav za prav nismo vedeli, kaj smo podpisali, vendar smo se resignirano prepustili usodi v veri, da bomo teh pet »častnih let« (kot so jih legionarji imenovali) le nekako pretolkli. Cez ne- kaj dni smo s francosko vojno ladjo odpotovali v Afriko, v luko Oran, od tu pa v glavno komando legije, v pred- hodno vojno bazo Sidi-Bel-Abes. Kake tri tedne smo ostali tu, potem pa so nas poslali v Maškaro na šestmesečne vežbe Za borbo proti Hošimingu. Zdaj smo imeli že priliko spoznati, kaj nas čaka pravzaprav v tej zlo- glasni tujski legiji. Ne da se povedati z besedo, kako so na teh vežbah mu- tili narod, posebno pa še begunce-le- gionarje. Mislim, da pač v nobeni dr- žavi na svetu danes ne obstojajo več take življenjske metode mučenja, kot smo jih doživljali tu. Za vsako naj- manjšo napako so nas kaznovali. Be- guncem so na gola pleča naložili vrečo kamenja, ki je tehtala tudi do 60 kg. »Grešnik« je moral pri najhujši vročini to vrečo po kolenih prenašati dve do štiri ure, zraven pa je imel opasano še dolgo in težko francosko puško. Mnogi so pri teh kaznih padali v nezavest, toda milosti ni bilo. Ce je kdo koga na teh vajah ubU, ni bilo nič posebnega in tudi ni nikomur odgovarjal. Ko smo zaključili 6-mesečne vojaške vaje, smo 15. maja 1954 odpotovali z ladjo proti Indokini. Komandant moje edinice je bil neki Nemec, po činu po- ročnik. Ta edinica je bila takoj poslana v Hanoj in nato v vas Baknin, kjer so bile ostre borbe. V borbi sami prav za prav nisem bil dolgo, ker je bila vojna kmalu za tem končana. Težko smo prenašali neznosno vro- čino, ki je dosegala tudi 60 stopinj Cel- zija. Živeli smo večina ob suhi hrani, pri tem pa trpeli silno pomanjkanje vode. V Indokini smo dobili proti vro- čini injekcije in po njih nismo smeli dva dni ničesar zaužiti. Ce se je kdo le prekršil proti temu opozorilu, je to plačal s smrtjo. Po končani vojni v Indokini je bila naša brigada po komandi kaznovana, ker je v borbi z Vietnamci izgubila boj- no zastavo. Ker so v tem času izbruh- nile ostre borbe v Afriki, je prišlo po- velje, da se naša brigada zopet pre- stavi v Afriko. Vkrcali so nas na nor- veško ladjo in nas razorožili, ker so imeli strah, da bi se legionarji uprli. Res smo na tej poli — pa že večkrat prej — začeli prav resno misliti na po- beg. Bili smo živčno povsem ubiti, toda uprli bi se tudi za ceno-življenja. Pred očmi nam je lebdelo geslo: »Svoboda ali smrt!« Tujske legije, te divje, raz- puščene bande, smo bili do grla siti in ljubša nam bi bila smrt ko življenje v njej. Ko je prispela ladja v bližino Sue- škega kanala, je legionar Nemec Reuter Hans organiziral pobeg. Rečeno nam je bilo, da poskačemo v vodo, čim pri- spe ladja v Suez. Francoski oficirji in orožniki so to pričakovali, zato so po prihodu ladje v Sueški kanal naredili živi zid in okrog palube napeljali vrv. Geslo »svoboda ali smrt« nas je pod- žgalo, da smo kljub temu nai>adli orož- nike in se prebili na palubo. Poskakali smo v vodo in plavali po kanalu. Fran- cozi so divje streljali na nas in jih ne- kaj tudi pobili. Rešilo se nas je kakih 9, med njimi 3 Jugoslovani. Tu so nas zagrabili Egipčani in nas odvedli v za- por. Nobenega zapora se nismo strašili, bali smo se le, da bi nas Egipčani spet vrnili Francozom. V kairskih zaporih smo bili v družbi samih težkih kriminalcev in tudi z na- mi so postopali, kot s težkimi zločinci. Iskali smo zveze z našo ambasado in prosili za povratek v domovino. Ker so z rešen jem silno zavlačevali, smo začeli stavkati. Zvedeli smo, da je bil tisti čas maršal Tito v Egiptu, pa smo pisali pisma in prosili za povratek. Pi- sem straža sploh ni oddala, pač pa so nas za kazen vrgli v samice. Po četrtem štrajku (bile so to gladovne stavke) je končno prišlo rešenje in odpeljali so nas zvezane na jugoslovansko motorno ladjo »Skopije«. Zavedajoč se krivde, pač niti v sa- njah nismo pričakovali, da nas bodo rojaki Jugoslovani tako sprejeli. Raz- jokali smo se, ko smo stopili po tolikem času spet med kulturni narod. Bili smo prestrašeni, malodane nagi in bosi, pre- stradani in živčni. Komandant ladje nam je oskrbel obleko in hrano, de- lavci so nam ponujali cigarete in zbi- rali za nas denar. Mislim, da je ob tem sprejemu in tej topli, domači po- zornosti vsakega izmed nas dvakrat za- bolel prestopek,, ki smo ga zagrešili na- pram domovini...« Mladi Jerše je končal svojo povest. Ni kazalo, da bi kdove kako obža- loval svoj prestopek, saj je ta težka preizkušnja prerodila naivnega otroka v moža, ki so mu utrpnile na ustih go- tovo iskreno mišljene besede: »Prav je bilo, da sem sanjal in trpel in afriško bitko zbojeval v lastno zmago, da da- nes znam vsaj pravilno ceniti svojo do- movino.« PRVOAPRILSKA . April z nedeljo se prične in to ni brez pomena. V naravo rad hiti Celjan, če ni ga strah vremena. Zapelje na Tominškov hrib od mosta se z vzpenjačo, na vrhu nudi mu hotel pijačo in jedačo. In čez Savinjo z žičnico na Stari grad spusti se, v zamorskem plesu v baru tam z devico zavrti se. Nazaj ga v mesto avtobus z gradu pripelje varno in tamkaj v Gledališko še napoti se kavarno. Na takšen dan se tukaj vse ponuja le brezplačno, če ti razširjeno srce še zdaj je česa lačno. To praznu šala ni samo za prvi dan aprila, to godba je bodočnosti, ki sen bo izpolnila. VSI ZNAKI KAŽEJO Vsi znaki kažejo: Pomlad se bliža, sam koledar tako nam govori. A vendar mrzla je še burje viža, ki jo j)oslušamo izza peči. Vsi znaki kažejo: Kot sneg kurivo v drvarnici kopni in h kraju gre, a sonce vedno še presramežljivo nam oblo svetlo skriva za megle. Vsi znaki kažejo: Na noč čez strehe že vroči mački rogovilijo, ljubezni silni iščejo utehe, v srčnih bolečinah cvilijo. Čeprav še zima svetu gospoduje, je marsikomu pa že zdaj gorko in tudi to pomlad napoveduje, ki željni sttio in vredni je zelo. Nekdo doklade za otroke drage zagotoviti si naprej želi, zato čez vse stopnice in čez prage za potrdili v znoju se podi. Nekoga, ki sedeč ob mrzli peči prebira list nič hudega sluteč, zalije v hipu znoja val goreči: Bo premog dražji? O presneta reč! Pa še nekdo poti se v marčnem mrazu: Blagajnik je, ki nima čistih rok. Kontrola vrta vanj, da po obrazu vročine žar se mu preliva v jok. Vrtičkar si pripravil je lopato in rad bi šel solato že sejat. To leto mu rodilo bo bogato, ko nič ne bo mu vzelo od doklad. Ze petošolec si za prvo pesem je kupil svinčnik in si ga ostri. V trenutku čuti: »Saj se ves že tresem, rodil bom verze v slavo cvetnih dni/« Kostanjem v parku popki so napeti prav kakor srca mladim so ljudem. Se penzionist si hoče kri ogreti in toplim žarkom vreči se v objem. Spet bodo ptice nam sladkd čebljale, kar Ribnik jih prodal čez mejo ni, in pele bodo Celju pesem hvale, ki z njimi je čutilo zimske dni. Vsekakor letos kakor v lanskem letu premnogi znaki nič ne lažejo, ko pota nam v pomlad in v mir na svetu čeprav še skoz meglice kažejo. DROBNI NAUKI Kdor akte v aktovki nosi in z njimi v gostilno gre, naj tam naroči vodo si, da si ne zmeša glave! Naj aktovke ne obesi na kak gostilniški klin in naj z očmi in ušesi varuje na akte spomin! Na aktovko naj se usede, da mu je ne zmakne kdo skrivaj iz tatinske zasede — potem pa nezgode ne bo! Kdor piše testamente neznanim bolnim ljudem, da se dokoplje do rente, naj bo previden pri tem še zlasti še, če umirajoči sam svojo žlahto ima, ki dedič je žalujoči še malo ne pozna! , Kdor svojo marelo zapije, naj tujo pri miru pusti in gre šele iz oštarije, ko vreme se sprevedri! Ce moker pa biti hoče od zunanje še strani, brez tuje marele moče naj tudi se ne boji! Nouocjmefno gnojilo Na Angleškem neko podjetje prodaja novo umetno gnojilo, ki je zelo eko- nomično. Njegove kemične snovi, ki iz- boljšujejo zemljo, so vezane na posebno snov — nosilec. Le-ta povzroča postop- no delovanje hranilnih snovi gnojila za daljšo dobo. To pomeni, da je odprav- ljena slaba lastnost navadnih umetnih gnojil, ki hitro izgube svoje hranilne snovi zaradi izpiranja po dežju in — možnost, da bi se spremenili bistveni elementi v rastlinah. Znano, je da ve- čina žlahtnih elementov — žlahtni so eato, ker se nahajajo v rastlinah v zelo "najhnih količinah — primanjkuje ti- stim rastlinam, ki rasto na lužnih Ecm- Ijiščih. Dobršen del obdelovalne zemlje je postal lužen ali alkalen zaradi dodaja- nja apna. To alkalnost preprečuje snov, na katero so vezane hranilne snovi no- vega gnojila, ker ima dovolj kisline, ki uničuje alkalnost in preprečuje »zapi- ranje« bistvenih kemičnih snovi. Kmetovalci bodo imeli od tega gno- jila korist, ker je poceni in daje večji pridelek. Prihranili pa bodo tudi ria času, ker se novo gnojilo trosi v daljših razdobjih kakor doslej — pomladno gnojenje zadostuje za vse leto. Marsovca ob robu gozda V mali francoski vasici Seilhac je nasiala nepotpisna panika. Zupan je iakoj siekel k telefonu in poklical naj- bližjo žandarmerijsko postajo: »Pridite takoj! Marsovci so pristali na robu naše vasi.« Komandir postaje je takoj poslal v sosedno vas 3 žandarje, da bi preverili fantastično prijavo seiltiaškega župana. Iz cerkvenega zvonika so res zagle- dali dve nizki, svojevrstno oblečeni po- stavi, ki sta se mudili ob robu bližnje- ga gozda, očitno zaposleni. Zandarji so se previdno približali neznancema z »drugega planeta« in v ugodnem tre- nutku planili nanju. Močno so jit\ pri- jeli. Toda kmalu se je izkazalo, da sta bila .»marsovca« le dva oficirja ame- riške vojske — oba geologa in Kitajca po poreklu. Od bližnje ameriške letal- ske baze sta dobila 24 ur dopusta. Iz osebnega zadovoljstva sta ga tiotela izkoristiti za manjše geološko razisko- vanje. Hodila sta nekoliko sključeno ter si pri delu pomagala z Geigerjevimi števci. ATOM JE PRAV TAKO GRAJEN KOT NAS SONČNI SISTEM Sestoji se skoraj iz samega praznega prostora, kjer je jedro atoma edino trdno »telo«. Učenjaki pravijo, če bi iz telesa velikega moža odstranili ves pra- zen prostor, ostanek ne bi bil večji kot zmce prahu. Zemeljska krogla bi bila brez praznega prostora v svojih atomih le velika krogla z manj kot enim kilo- metrom premera. * Okoli jedra v notranjosti atoma kro- žijo elektroni več tisočkrat v sekundi. Vsak elektron ima v notranjosti atoma toliko prostora za gibanje kot ena če- bela v koelnski katedrali. TEMU SE SMEJI PARIŠ Minstinguett, že v osemdesetih, a še vedno mladostne i>ostave, je pripove- dovala mlajši filmski zvezdnici, kak« tekajo za njo možje, če se sprehaja p« Champs-Elysces in da si ne zna po- magati. »Preprosto,« ji reče mlajša, »okrenite se proti njim«. GENERAL, KI NIKOLI NI BIL NA FRONTI Lani je v svoji vili v mestecu Vincen- ne general Sylvestre ob 100-letnici svo- jega rojstva sprejel svoje stare bojne tovariše in jim ob tej priliki podelil spominske medalje. Podobne slovesnosti bi vsakega 100-letnika izčrpale, toda ge- neral Sylvestre je še zelo pri močeh in izredno živahen. Omenjeni general je preživel kar tri vojne, a nikoli ni bil na fronti. Ko je leta 1873 zapustil vojno akademijo v Saint Cur, je že dve leti bU mir. V miru je potem dosegel vse vojaške »kline« in postal 1. 1907 brigadni general. Prva svetovna vojna je prišla za 59 let sta- rega generala nekoliko prepozno. V tem obdobju je bil komaj 28 dni v vojni službi in tako absolviral svojo vojaško karijero. S 65 letom je siekel čmo-rdečo brigadno uniformo ter začel življenje upokojenca. Skupaj s svojim, prav tako upokojenim sinom Gastonom je začel gojiti vrtnice. Zgoia z divjep mm Kot smo že napoTeii«li, bomo začeli v—prihodit/i številki priobčevati pod- listek »Zgodbo z diTJeg« severa«. To je ena izmed najbolj zanimivih in binsko najbolj bogatih mladinskih povestic iz živ- ljenja živali. Preprič«»i smo, da jo bodo z velikijK užitkom prebirali ne sam* otroci, temveč tndi odra- sli. Kot že naslov pove, se zgodba dogaja na diT- jem severu. Avtor, ameri- ški pisatelj Oliver C»r- wood, nam na izredno pri- vlečen način opisuje ■•- ravo ter borbo in zmag« ljubezni dveh glavnih »ja- nakov« psa-volka Blisk« im lepe škotske psice Kresai- čke. Zgodbo z divjega severa je za naše bralce priredil B. Mlakar, ilustriral pa C. Oblak. Tekst kot risba sta verni sliki avtorjeve- ga dela. 7 km za 500 din pripravlja PREŠERNOVA DRUŽBA ZA LETO 1»57 že do 1. decembra 1956 . Za članarino 300 din in vpisnino 20 din prejmejo člani naslednje knjige: 1. KOLEDAR za leto 1957. 2. France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, zgodovinska povest. 3. Beno Zupančič: MRTVO MORJE, povest o dogodkih na ladji. 4. Ivan Ribič: KALA, napeta mladinska povest o psici Kali. 5. Dr. Miroslav Zel: MORJA IN NJIHOVI ZAKLADI, poljud- noznanstveno delo o čudovitem vodnem in podvodnem svetu. Za doplačilo 50 din še: 6. OTROK OD SPOČETJA DO PUBERTETE, delo dr. Marijana Avčina in dr. Slave Lunačkove. Za nadaljnje doplačilo 130 din še: 7. knjigo POMAGAJ SI SAM, zbirko praktičnih gospodinjskih nasvetov. Za člane, ki se vpišejo do 5. aprila 1956 ŠE VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE! Stcv. 13 — slran 8 CELJSKI TEDNIK, 30. marca 1956. Po dveli pomeitil^iiiti dogrodRiii T preteklem tednn sta bili v Ljubljani sknp- ičini Športne zveze Slovenije in Zveze »Par- tizan« Slovenije, ki pomenita s svojimi za- ključki važen mejnik t nadaljnjem razvoj« naše telesne vzgoje in iporta. Skupščina SZS je v referatih tov. Kreseta, Juga, Stepišnika in Lužnika ter bogate raz- prave nakazala vse značilnosti našega zdra- Tega športa: 1. da mora naš šport bazirati na prostovoljnosti. Šport mora postati potreba našega človeka in kulturna oblika oddiha t ▼seh starostnih obdobjih, skrbeti mora za sdravje, povečanje odpornosti, delovne zmog- Iji'Vosti ter razvijati tovarištvo in smisel za kolektivizem; 2. postati mora množičen. Po- iskati je treba načine in oblike, da bomo k cdravemu športnemu izživljanju privabili kar najširši krog naših ljudi, tudi tistih, ki ne čutijo potrebe po tekmovanjih; 5. šport mora biti koristen in imeti zdravstveno vrednost. Gojenje športa le zaradi reziiltatov pomeni dostikrat bolezensko nevarnost in deformira- nje človeka. Gre torej za pravilne metode dela, vaj in treningov, kjer morajo biti naši in- ctruktorji in trenerji predvsem vzgojitelji, ne pa dreserji zaupane jim mladine. Skratka — vse naše športno delo mora služiti našemu de- lovnemu človeku. Da bo delo pri razvoju na- šega športa uspešnejše je skupščina sprejela vrsto pozitivnih zaključkov, od katerih so brez dvoma najpomembnejši} da morajo osnovne organizacije izboljšati svoje dosedanje delo in ga vskladiti z novimi zdravimi načeli v naši športni politiki, da je treba smeleje pristopiti k formiranju športnih organizacij v naših šo- lah, tovarnah in na vasi, da je treba v večji meri skrbeti za strokovne kadre, od katerih je odvisno načrtno in sistematično "delo v osnovnih organizacijah, da ^e treba pristopiti Ic ustanavljanju okrajnih športnih zvez, ki bodo skrbele za razvoj športa v svojem ob- močju, da morajo športne organizacije nuditi \>,aKi športni aktivnosti t šolah in podjetjih Tso podporo, zlasti v uporabljanju športnih naprav in da je treba na terenu tesneje so- delovati z organi oblasti in drugimi množič- nimi organizacijami, ker bo to sodelovanje rodilo večje uspehe in pravilnejše delo t športnih organizacijah. Skupščina Partizana je pokazala na, zna- ten napredek te organizacije, ki pa žal ne ve- lja za celjski okraj, saj je število aktivnega članstva v odnosu do vsega prebivalstva iz- redno šibko, le 3,9 %, kar postavlja celjski okraj med najslabše v Sloveniji! Tov. Polic je v svojem referatu jasno podčrtal, da se bo treba po plenumu SZDLS in VL plenuma ZKJ odločneje boriti za spoznanje o koristnosti te- lesne vzgoje in neposredno s tem za vključe- vanje novih tisočev, zlasti mladine, v parti- zanska društva! Ljudska mladina naj bi tudi letos poživela akcijo za izgradnjo preprostih telovadnih objektov. Boljšo pot bo treba ubra- ti tudi s sindikati, da bo telesna vzgoja bolj prodirala v podjetja in delavska naselja. V partizanski organizaciji primanjkuje v veliki meri mladih ljudi na vodstvenih mestih, v upravnih odborih in prednjačkih zborih. Mladi ljudje na vodilnih mestih bodo organizaciji Partizan dali večjega poleta in se bodo^ po- gumno lotili reševanja še premalo rešenih vprašanj, med njimi predvsem resničnega oziv- Ijenja telesne vzgoje na vasi in v delavskih središčih. Prav gotovo bodo tudi nove množice mladine zahtevale nove organizacijske prijeme in oblike dela. Napak bi bilo, če bi partizan- ska organizacija ne izkoristila čim vec izku- šenj preteklosti iz vseh področij telovadnega in športnega življenja. Potrebno " je ugotoviti. fia niso povsem atemeljeni očitki o staromod- aosti, enostranosti telovadbe, lokolaštvn in to- gosti dela, čeprav je opaziti, da "e še precej partizanovih delavcev, ki še vse preveč žive na račun starih tradicij in jih ponekod ne- spretno uveljavljajo, kljub temu, da so pre- živele, namesto, da bi znanstveno študirali potrebe novega časa na področju vzgojnih pri- zadevanj. Kljub temu pa je danes v parti- zanskih društvih toliko pestrosti, da ne bo težko najti povezave med telovadbo in razni- mi športi brez trenutne potrebe po enotni or- ganizacijski obliki. Najlepše sodelovanje med Partizanom in športnimi društvi bi dosegli z medsebojno pomočjo in izmenjavo strokovnega kadra, zlasti tam, kjer se v Partizanu razvija posebna vadba! Tu bi lahko prednjaki iz šport- nih organizacij mnogo prispevali medsebojnemu zbližanju in razumevanju obeh organizacij. Tov. Polič je ob zaključku svojega referata še podčrtal, da bi občinski ljudski odbori morali prevzeti skrb za vzdrževanje telovađiiih pro- storov in naprav. Pri tem bodo brez dvoma sveti za telesno vzgojo, ki se ustanavljajo v okviru občin, rešili tudi ta problem. Pri usta- navljanju teh svetov pa bi partizanska orga- nizacija morala pokazati več iniciativnosti. NA OBISKU PRI ŠPORTNIKIH KOVINARJA Štore so se po vojni razvile v močan in- dustrijski center. Kraj je povsem spremenil svoj obraz. Zrasli so novi tovarniški objekti lu stanovanjska naselja, število prebivalstva pa se je znatno povečalo. Danes je v Štorah že preko 1000 mladine. Kaj pa športna aktiv- nost? Ne moremo biti povsem zadovoljni z dosedanjim delom. Čeprav so v Štorah vneti nogometaši, košarkarji, kegljači in strelci, po- grešamo predvsem osnovno društvo za telesno vzgojo Partizan, poleg tega pa še vrsto zdra- vih športnih panog in iger, med njimi smu- čanje, atletiko, odbojko, rokomet itd. Pa po- glejmo po tem, kar danes imajo v tem kraju in za kar se trenutno najbolj navdušujejo. Vsekakor je nogomet, ki ima v tem kraju že četrtstoletno tradicijo, šport številka 1; ko- šarka in kegljanje sta mlajši panogi, ki sta se šele krepkeje uveljavili. Da v Storah ni bilo doslej večjih uspehov na tem področju je iskati krivde predvsem v slabem odboru ma- tičnega društva, ki je bil sestavljen iz ljudi, ki se niso zanimali za to delo. Le peščici pre- danih in požrtvovalnih delavcev se je zahvali- ti, da je v štorah vsaj toliko športne aktiv- nosti. Društvo je bilo prepuščeno več ali manj samo sebi. Za kovinarja so se le malo ali prav nič zanimale druge krajevne organizacije, še posebej pa sindikalna podružnica Železarne, ki je premalo skrbela za svoje sindikalno športno društvo. V centralnem odboru Kovi- narja ni bilo pravega soglasja med športnimi delavci, v posameznih sekcijah pa je bilo opa- ziti preveč ozkosti in klubaštva. Ta nezdravi pojav v domačem društvu je prišel zlasti do izraza pri razdeljevanju materialnih sredstev. Športniki v Štorah, kakor tudi vso šolska mladina, nimajo na razpolago telovadnice, kjer bi se lahko mladina zbirala v slabem vremenu in zimskem času. Pomanjkanje telovadnice je trenutno tudi največja ovira za ustanovitev dru- štva Partizan. Število članstva v vseh sekcijah ni zadovoljivo. Nogometašev je okrog 150, keg- Ijačev 26 in košarkašev okrog 20; vsega 200 aktivnih športnikov. V Štorah pa je še precej starejših ljudi, ki bi se radi >idejstvovali v raz- vedrilnem športu, poleg stotin mladine, ki jo bo treba vključiti v društveno dejavnost. Treba bi bilo poživeti sekcije, ki so izumrle: namizno- teniško in smučarsko, k temu pa ustanoviti še nove, da bo delo v društvu bolj pestro in za- nimivo. Največ aktivnosti so pokazali nogome- taši, ki jih vodita tov. Ambrož in Rozman. Naj- številnejši so, najbolj redno trenirajo, imajo največ članstva in tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate. Ustvarili so si dobre materialne pogoje za svoje delo, uredili igrišče in- vse ostale sanitarne naprave, ki so pogoj za redno vadbo. Kegljači so izredno marljivi, nimajo pa prostora za svoje delo — kegljišče! Na treninge in tekmovanja hodijo v Celje. Njihova naj- večja želja je zgraditev kegljišča, ker bi s tem pomnožili svoje vrste in tudi dosegali boljše rezultate na tekmovanjih. Košarkarji so na tekmovanjih dosegli lepe rezultate. Od 20 tekem v preteklem letu so kar 15 odločili v svojo korist. Borijo se pa s finančnimi težavami. Vse- kakor bo treba razširiti vrste košarkarjev, saj je dosedanje število le tolikšno, da lahko dru- štvo postavi na tekmovanjih dve ekipi. Strelci, ki so združeni v posebni družini Kovinar, so izredno agilni. Okrog 100 jih je organiziranih v družini, od tega je dobra tretjina mladine. Duša te družine je neumorni Štefančič, njen ustanovitelj in predsednik . Za svoje delo so si ustvarili dobre pogoje. Zgradili so si lepo stre- lišče, kjer so opravili preko 2000 ur prosto- voljnega dela in s tem prihranili skupnosti pre- ko milijon dinarjev, v posesti so zadovoljivega števila orožja in drugih rekvizitov, potrebnih za strelski šport. V zadnjem letu so pokazali veli- ko aktivnost in odlične rezultate na tekmova- njih. Od vseh je brez dvoma najboljši pionir Vehovar Polde, slovenski pionirski prvak. Dru- žina imn moško, žensko, mladinsko in pionirsko ekipo. Pionirska ekipa je v streljanju z zračno puško najboljša v Sloveniji — republiški prvak, članska ekipa pa je dosegla 9. mesto. Kar štirje pionirji so sodelovali v republiški reprezentanci za državno prvenstvo, od katerih sta dva preje- la srebrni, dva pa bronasti kolajni mojstra strelca. Družina je v preteklem letu razvila ištveni prapor, kateremu je kumoval tov. Svetek Andrej. Po svojih močeh je Kovinar po- magal novoustanovljeni družini v Brezi. PRVI SVET ZA TELESNO VZGOJO V CELJSKEM OKRAJU T preteklem tednu so ljudski odborniki celj- ske občine n« svojem zasedanju na predlog Komisije za imenovanja izvolili Svet za te- lesno vzgojo za področje celjske občine. Sestav sveta je naslednji: predsednik - tov. Lozar . ..do. člani - toT. StaJner Valter, Hanc Ma- tijo, Peperko Rudi, Gombač Franc, Beskovnik Milena in Horvat Miran. To je prvi tovrstni svet v celjskem okraju. Želeti bi bilo, da bi tudi druge občine pristopile k formiranju teh svetov, saj je problemov na podrocju telesne vzgoje in športa precej in bi jih lahko uspeš- neje reševali ob teh organih ^ pri občinskih ljudskih odborih. Telovadni in športni delavci, elasti pa naša šolska mladina, si ob teh sve- tov za telesno vzgojo obetajo mnogo, saj so na podlagi analiz v drugih okrajih in občinah Slovenije že bili doseženi veliki uspehi na tem področju. Vsekakor bo potrebna vecja moralna in materialna pomoč organizacijam na terenu ker je od teh dveh ciniteljev v naj- večji meri odvisen napredek telesne vzgoje m športa. ZADNJA ŠPORTNA NEDELJA Tudi zadnjo nedeljo so naši nogometaši in košarkarji izkoristili za P."Jateljska srečanja, uigravanje in pridobivanje potrebne kond - cul Na Glaziji smo po daljšem ^asu gledah nogometaše iz Kranja, ki. so v zadnjem letu znitno napredovali. Nedeljsko srečanje pa nas je nekoliko razočaralo. To velja i za moštvo Kladivarja, še bolj pa ^« ''V"' Jejat zali nič posebnega. Kar težko je »»ilo gledat nerodnost celjskih napadalcev, >«, " ^^""J.* potisniti večkrat žoge v mrežo se težje pa su^ iovosti igralcev Triglava, ki so kar kosili po nogah Kladivarjo. Res - daleč od naziva »pri- jateljska« tekma ... Prvi uspeh je Kladivar dosegel po Piklii po aobrlpol uri igranja. Napadalci so streljali « orevelikih daljav in prav rahlo, da je raz- Doloženi vratar Triglava lahko pobiral zoge ;?id vrati V II. polčasu je Rojni -enamerno. dosegel drugi gol iz prostega strela Zogo je Joda! Hribefniku, odličen vratar gostov je ča- kal, da jo bo slednji z glavo usmeril v |ol, žoga pa je brez njegove pomoci na splošno Jrisenečenje vseh našla pot v -n'"«-.f^« tila zmaga Kladivarja odločena so pričel, gost je z izredno surovo igro. Odličen sodnik Urel je dolgo opozarjal prenapeteze, končno pa je le moral kljub avidevnosti .enega postaviti na hloro Kladivar je v H. polčasu POVsem pre- vladoval na igrišču., napadalci p.a mso znal izkoristiti te premoči, da bi jo ^J^. aultatu. Ali bomo tudi na P'^"^"?*^?' hiner mah, ki se prično že v nedeljo gledali hiper- kombinacije pred vrati nasprotnika in »meč- kanje«? Več odločnosti, hitrosti in smelosti bo treba napadalcem Kladivarja v prihodnjih sre- čanjih in to prav v zaključnih akcijah. Le na ta način lahko upamo na nadaljnje uspehe ▼ prvenstvenih srečanjih z močnejšimi nasprot- "'o'limp je imel t gostih Usnjarja iz Šoštanja, kjer so poravnavali »stare« račune iz jesen^ skega dela prvenstva. Razveljavljeno tekmo iz jesenskega dela so gostje visoko odločili v svojo korist s 5:0 (2:0). Mlado moštvo Olimpa ni bilo kos razpoloženim Usnjarjem, ki se jim pozno vešča roka trenerjo Zmore. Košorkarji 2SD Celje so imeli v gostih moško in žensko ekipo Rndar|a iz Trbovelj. Celjani so bili obakrat uspešni. Ženske so premagale Rudarja s 52:24. moški pa s 79:57 (29:28). Zmaga ženske ekipe Celja ni bila pro- blem in so domačinke bile znatno boljše, pri moških pa so se gostje uspešno zoperstovljoli le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Celjani nizali koš za košem in dosegli pre- pričevalno zmago. VELENJU JE POTREBNA TELOVADNICA TVD Partizan Velenje je eno izmed redkih društev, ki še nimajo lastne telovadnice. Tre- nutno uporabljajo za telovadne vaje veliko dvorano v zadružnem domu v Velenju, katera pa služi za vse ostale prireditve. Sedaj razmišljajo, da bi društvo zgradilo te- lovadnico pri Stadionu ob Velenjskem jezeru, ki bi jim služila predvsem v zimskem času, do- čim bi poleti lahko v telovadne namene koristili lepo urejen Stadion. Zamisel ni slaba in je tudi izvedljiva. Potrebno pa bo mnogo dobre volj« im vsestranske pomoči. (-ič) REZERVNI OFICIRJI V ŠENTJURSKI OBCINI SO ZBOROVALI Preteklo nedeljo je bil v Šentjurju pri Celju občni zbor pododbora re- zervnih oficirjev JLA. Poročila o delu odbora sta podala večletni predsednik Jože Kos in tajnik Ivan Leskovšek. Ta I>ododbor zajema izredno obširno pod- ročje, vendar so vanj vključeni vsi re- zervni oficirji s tega terena. Za izobraz- bo svojih članov je pododbor prirejal predavanja, katera so vodili večinoma aktivni oficirji celjske garnizije. Pod- odbor je sodeloval tudi v vseh družbe- nih akcijah in priredil poučno ekskur- zijo. V imenu Okrajnega odbora UROJ je občni zbor pozdravil tovariš Jože Mrevlje. Rezervni oficirji so na občnem zboru sprejeli več pomembnih sklepov. Usta- novili bodo strelsko družino ter vanjo vključili vse svoje člane, skrbeli bodo še nadalje za kvalitetna predavanja ter nudili pomoč predvojaškim centrom. Letos nameravajo prirediti tudi ve6 ekskurzij v edinice JLA. RODITELJSKI SESTANEK V ŠENTJURJU PRI CELJU Pretekli teden je bil v Šentjurju pri Celju roditeljski sestanek staršev ti- stih otrok, ki bodo letos dopolnili šol- sko obveznost in se vključili v razne poklice ali pa nadaljevali študij na višji gimnaziji in v raznih strokovnih šolah. Da se starši zanimajo za bodoč- nost svojih otrok, je pokazala izredno dobra udeležba roditeljev, saj je bila učilnica popolnoma zasedena. Sestanka so se udeleželi tudi prof. Albin Pod- javoršek, vodja Poklicne posvetovalnice v Celju, tov. Viktor Ahtik iz Zavoda za proučevanje organizacije dela iz Ljub- ljane ter tov. Polde Do jer, referent za usmerjanje mladine pri Biroju za po- sredovanje dela v Celju. Glavni namen sestanka je bil, raz- tolmačiti staršem kako naj svoje otroke pravilno usmerijo v poklic. O tem je spregovorila iprof. Gselmanova. Za njo sta tov. Podjavoršek in tov. Ahtik starše podučila, kako naj otroka usmerijo v poklic. Starši so na tem plodnem se- stanku marsikaj koristnega zvedeli in na vsa vprašanja dobili odgovor. IZ PREVORJA Pred kratkim so se nam zopel po- kazali naši mladi igralci v F. Delelovi igri »Begunka«. Dosli truda so vložili v svoje delo, saj so podali predstavo dovršeno in v zadovoljstvo udeležen- cev, ki so po dolgem času videli zopet resno delo na odru. Vedno si naši ljud- je ipač želii6 gledati burke, v katerih pa pri vsem smehu ne odnesejo nobene vzgojne misli. Zato moramo pristopati tudi k resnim odrskim delom. Le eno je na Prevorju še vedno ža- lostno. Četudi so predstave redke, je še takrat tako slab obisk, da igralci prav slabo razpoloženi izvajajo svoje sposobnosti. Najlepše je pač plačan trud nastopajočiti z lepim obiskom Še nekaj drobnih iz naiih krajev USPEŠNA BILANCA LOVSKE DRUŽINE V KOZJEM Na občnem zboru lovske družine v Kozjem so ugotovili, da je družina v preteklem letu zelo koristno delovala. Njen predsednik Jože Jenič je zato že uvodoma naglasil, da je družina s svo- jim deloma prispevala svoj delež k skupnim naporom naše gospodarske de- javnosti. Cuječnost članov lovske družine je v veliki meri pripomogla, da v tem predelu ni več zaslediti divjih lovcev. Za pokončavanje škodljivih živali je družina razdelila članom strup. Kože ubite divjačine pošiljajo redno v Celje. Število psov — klatežev se je zelo zmanjšalo, saj so postrelili 49 takih psov. S tem so koristili ne samo divja- čini, ki je bila od klatežev ogrožena, marveč tudi- tamkajšnjim ljudem, saj so ti psi prenašali živalske kužne bo- lezni zlasti pri svinjah. Lovci so pokon- čali tudi okoli 250 vranjih kljunov, ki ne bodo več odnašali piščancev in lic- kali koruzo kar na njivah. Lovci so pokončali tudi okoli 50 mačk, ki so se klatile okoli, 25 jastrebov in skobcev. Tudi nekaj lisic ne bo več strašilo pred kurniki. Divji prašiči so napravili lani manj škode kot prejšnja leta, kljub temu, da so lovci napravili nanje šest brezuspešnih pogonov, ker ščetinarji na tem področju nimajo obstanka in vedno menjajo svoja bivališča. Razpravljali so tudi o ustreljenem srnjaku, za katerega še niso mogli ugo- toviti, kdo ga je podrl. Zato so pouda- rili večjo odgovornost, lovsko pošte- nost in zavest vsakega lovca, ki bi mo- rali bolj samozavestno pomagati izsle- diti take škodljivce. V ŠMARTNEM OB DRETI SO USTANOVILI KR02EK MLADIH ZADRUŽNIKOV V Smratnem ob Dreti so pred dnevi zaključili kmetijsko gospodarsko šolo^ katero je obiskovalo 23 fantov in de- klet. Ob zaključku te šole so ustanovili tudi krožek mladih zadružnikov. Vani so se vključili vsi obiskovalci ic šole in še nekaj drugih mladincev. Kmetij- ska zadruga je dala krožku na razpo- lago zemljišče in mu obljubila za nje- gov razvoj tudi pomoč. 2eleti je, da bi temu primeru sledili tudi mladinci in mladinke iz ostalih krajev v mozirski občini. R. Z. ZADRU2NICE V LOCAH SKRBE ZA VZGOJO KMEČKIH GOSPODINJ V Ločah pri Slov. Konjicah so pred kratkim zaključili šiviljsko-prikrojeval- ni tečaj, ki je trajal več mesecev. Po- budo za ta tečaj je dala sekcija žena zadružnic pri kmetijski zadrugi. Za or- ganizacijo tečaja pa imata največ zaslug tovarišici Neža Košir in Marija Kračun. Vsak teden po dvakrat je pri- hajalo v Loče 35 tečajnic, ki so prido- bile veliko znanja v šivanju. V letošnji letni sezoni pa bodo za- družnice delale različne poskuse pri gojenju vrtnih kultur, za kar jim je dala zadruga manjšo vrtno parcelo. To je namenjeno predvsem mladim gospo- dinjam, ki se bodo seznanile s pravil- nim obdelovanjem vrta ter z gojitvijo posameznih rastlin. Pri tem jim bo po- magala kmetijska zadruga in bližnje selekcijsko posestvo, kjer bodo dobile tudi nasvete za dobro kokošerejo. Po- zimi pa bo sekcija žena zadružnic pri- redila kuharski tečaj. Vse to kaže, da so zadružnice v Ločah dokaj aktivne in da je njihova skrb v prvi vrsti na- menjena vzgoji dobrih kmečkih gospo- dinj. IZ DOBRNE Uprava Zdravilišča v Dobrni ne more ustreči želji dobrnske mladine, ki bi rada gledala mladinske filme. Vzrok je v tem, da naša filmska podjetja žal ne razpolagajo s takimi filmi. Pretekli teden so tudi v Dobrni usta- novili aktiv mladih zadružnikov. Na ustanovnem občnem zboru so mladinci pokazali izredno zanimanje za razne krožke in sklenili, da bodo pritegnili vso ostalo kmečko mladino v ta aktiv. Izvolili so odbor, v katerem so veči- noma zastopani dijaki kmetijsko-gospo- darske šole. S prvimi gosti je Dobrna dobila spet cestno razsvetljavo, ki jo je pogrešala vso zimo. Domačini so veseli te prido- bitve in upajo, da jih prihodnjo zimo ne bo spet zapustila. Na novo ustanovljena boksarska sek- cija pri TD Partizan v Dobrni, ki jo sestavljajo samo mladinci, je pričela z rednimi treningi. V prihodnjih dneh pa bodo pričeli vaditi za prvomajski nastop tudi nogometaši in lahkoatleti. Mladina na Dobrni kaže izredno ve- selje za telesno vzgojo. OBJAVA Ob zadnji odjugi so naši organi ugotovili, da je žlebovje stanovanjskih in poslovnih zgradb na področju celjske občine v izredno slabem stanju. Opozarjamo upravne organe ter hišne lastnike, da nemudoma poskrbijo za popravilo žlebov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in komunalne zadeve ODKUP TRGOVSKIH CENIKOV IZ LETA 1938 ALI 1939 Trgovinska zbornica za okraj Celje želi od- kupiti cenike iz leta 1938 ali 1939. Interesente, ki imajo takšne cenike, predvsem predvojnih tvrdk »Stermecki« in >Rakuš< vabimo, da s« zglasijo v Miklošičevi ulici 3. KOMUNALNA BANKA CELJE sporoča cenjenim komitentom, da bo pričela z 2. aprilom 1956 poslovati za stranke od 7. do 11. ure. PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi no naslednjo potovanja: ijRAZ — na spomladanski velesejem od 3». aprila do 8. maja 1936 z udobnim turističnim avtobusom. Prijave sprejemamo do vključno 10. aprila, cena 3.950 din. Nadalje prirejamo potovanja v Pariz, Rim, Benetke in Miinchen. Obenem želimo obvestiti vse zainteresirane, da razpolagamo z lastnim udobnim, 35 sedež- nim turističnim avtobusom po zelo ugodni ceni. Vsa naročila za prevoze in ostale informacije v poslovalnici PUTNIK. OTROŠKI DOM »VERE SLANDROVE« POLZELA sprejme takoj: 1. ekonoma — nuoavljaca; 5. finančnega knjigovodjo. Plača po uredbi in dopolnilna plačo. Pismene ponudbe je poslati na upravo doma. OBVESTILO Atletsko društvo »Kladivort bo organiziralo T sklopu svojega društva sekcijo odbojke in ko- šarke. Pozivamo vse interesente, ki se zanimajo za odbojko ali košarko in se želijo vključiti v naše društvo, da se čimprej priglasijo. Prijavnice se dobijo na atletskem stodionn pri trenerju, pri sekretarju društva tov. Bradaču, kakor tudi pri vseh ostalih funkcionarjih. Ker se bodo treningi pričeli že s 1. majem, pohitite s prijavami. Odbor VABILO na letni občni zbor čebelarskega društva t Celju, ki bo v nedeljo, dne 8. aprila 1956, ob pol 8. uri v vrtni dvorani hotela EVROPA v Celju z običajnim dnevnim redom. PRODAMO svetlo hrastovo klubsko garnituro, sestoječo iz velike knjižne omare, pisalne mize, okrogle mizice, šest tapeciranih foteljev po zel* ugodni ceni. Informacije in ogled vsak dan do 14. ure. Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljan- ska cesta 1 uODAM novo spalnico. Naslov v upravi lista. PRODAMO parcelo (ca. 5.000 m^, njiva in trav- nik ob glavni cesta Trnovije—Arclin. Vprašati pri Kramer Maksu, Zadobiova. PRODAM lep otroški voziček (športni). Jenko, Celje, Lilekova 3. PRODAM vinograd z žlahtno trto ter sadovnjak — 1 ha. Lepa izletniška točka. Belak, Arclin- Skofja vas. PRODAM MAJHNO HIŠICO na Bregu št. 38. Kunej, Celjska tiskarna. PhUUaM malo posestvo s sadovnjakom in vino- fradom po ugodni ceni. Vprašati t gostilni pes. Vojnik. PRODAM 5.000 m2 zemljišča ob glavni cesti. Pri- Eravno tudi za gradbišče. Breznik Ana, Celje, opata 4. PRODAM 6m2 hmeljsko sušilnico. Naslov t upravi lista. PRuUAM takoj v Gomilskem hišo z gospodar- skim poslopjem, 3 in pol ha obdelovalne zem- lje, sušilnico za hmelj ter vse pritikline. Od- daljeno tri minute od glavne ceste Celje— Ljubljana. Poizvedbe: Lončar Frančiška, Go- niilsko. PRODAM vinograd s sadovnjakom. Vrh št. 43, Šmarje pri Jelšah. žiMiski šivalni stroj (rabljen). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM veliko komfortno enosobno stanova- nje za lepo dvosobno. Naslov v upravi lista. ClbTILKO za čiščenje uradniii prostorov v po- poldanskih urah iščemo. Ponudbe na upravo lista. FRIZERSKA POMOČNICA z dvoletno prakso išče službo. Nastop možen takoj. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične vesti v Vecej Anto- nu, Latkova vas, Prebold. Gačner Aleksander, Latkova vas, Prebold. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1. aprila 1956: dr. Bitenc Maks, Celje. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 15. ure do ponedeljka do 8. nre zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 30. marca ob 15: Herman Wouk: ZADE- VA CAINE - L srednješolski abonma Sobota, 31. marca ob 20: Herman Wouk: ZA- DEVA CAINE - Izven Nedelja, 1. aprila ob 14: Herman Wonk: ZA- DEVA CAINE — Gostovanje v Topolšici Ponedeljek, 2. aprila ob 20: Herman Wonk: ZADEVA CAINE — Gostovanje v Slovenskih Konjicah Torek, 3. aprila ob 20: Puškin-Treves: NE- SMRTNI DON JUAN - torkov abonma in izven Sreda, 4. aprila ob 19,30: Herman Wouk: ZA- DEVA CAINE — Gostovonje v Vojniku Četrtek, 5. oprilo ob 15: Hermon Wouk: ZA- DEVA CAINE - HI. srednješolski abonma Petek, 6. aprila ob 15: Herman Wonk: ZADE- VA CAINE — IV. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 28. do 31. 3. 1936: »Skandal v Skurijuc. ameriški barvni film Od 1. do 5. 4. 1956: »Beg ia trdnjavec, ameriški barvni film Predstave dnevno ob, 18 in 20. Ob nedeljah ob 16, 18 in 20. KINO DOM. CELJE Od 28. 3. do 3. 4. 1956: »Sejn«, ameriški barvni film Od 4. do 9. 4. 1956: »Streljaj prvi<, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. Ob nede- ljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. KINO sindikalne podružnice Cinkarne, predvaja v svoji dvorani v soboto, 31. 3. ob 18 »Luč ljubeznic, avstrijski film. Ob nedeljah ob 10 dopoldne mladinski film. Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 05,00 do 08,00 in ed 11,00 do 23,00, ob nedeljah od 06,00 do 23,00 Nedelja, 1. aprila 15,15 Izbrali ste — prisluhnite! 16,15 Domače novice, objave in reklame Ponedeljek, 2. aprila 17,06 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Dalmatinske narodne pesmi 17,45 Nekaj melodij za Vaše želje Torek, 3. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklome 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Poje ženski zoDr »Svobodo« iz Celja p. v. Toneto Tržana Sreda, 4. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra trio Edvarda Goršiča iz Celja 17,30 Kultnrni obzornik 17,35 Nekaj popularnih opernih melodij Četrtek, 5. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Poje pevski zbor učiteljišča iz Celja p. v. Borisa Ferlinca Petek, 6. aprila »,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Glasbeni vrtiljak Sobota, 7. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Pojeta Zlata Gašperšič in Ivo Robič Delovni kolektiv Kovinskega podjetja Celje sporoča žalostno vest, da je izgubil iz svoje sredine tovariša Rudolfa Adolfa kovaškega mojstra iz Podvrha 14, p. Braslovče Neumornega, težko nadomesti j ivega in zelo priljubljenega so- delavca bomo ohranili v najlepšem spominu. KOLEKTIV KOVINSKEGA PODJETJA CELJE