Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 159
Irina Makarova Tominec
Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja
COBiss: 1.02
Prispevek opisuje položaj rusko govorečih priseljencev v Sloveniji, predstavlja rezultate so-ciolingvistične raziskave jezika predvsem mlajših predstavnikov ruske diaspore in analizira pogostejše spremembe, ki nastajajo v jeziku predvsem druge generacije rusko govorečih prebivalcev Slovenije pod vplivom slovenščine kot jezika okolja. Predstavljen je sistematizirani opis pogostejših odstopanj od ruskega jezikovnega standarda, ugotovljenih tako pri pisnem kot tudi ustnem sporočanju rusko-slovenskih dvojezičnih govorcev. Na podlagi podatkov, zbranih z analizo maturitetnih spisov, osebnih intervjujev in spletnega anketiranja, se ugotavljajo pomembnejši vzroki, ki vplivajo na razvoj sporazumevalne zmožnosti v ruskem jeziku pri dvojezičnih otrocih.
Ključne besede dvojezičnost, ruski jezik, analiza napak, priseljenci, rusko-slovenski jezikovni stik
Russian and Slovenian: Linguistic deviations in Russian under the influence of Slovenian as a dominant language
This article describes the status of Russian-speaking immigrants in Slovenia, presents the findings of a sociolinguistic study of primarily younger members of the Russian emigre community, and analyzes the common changes that occur in the language of especially second-generation Russian-speaking residents of Slovenia under the influence of Slovenian as the dominant language. It presents a systematized description of common deviations from the Russian linguistic standard established in both the written and oral communication of Russian-Slovenian bilinguals. Based on the data collected through the analysis of secondary-school exit exam essays, personal interviews, and an online survey, the major factors influencing the development of Russian communicative competence in bilingual children are established. Keywords: bilingualism, Russian, error analysis, immigrants, Russian-Slovenian language contact
1 Vse do zdaj jeziku ruske diaspore v Sloveniji1 ni bila posvečena posebna raziskovalna pozornost, čeprav se je število rusko govorečih priseljencev v Sloveniji v
Prispevek je nastal v okviru slovensko-ruskega bilateralnega raziskovalnega projekta ARRS Faze jezikovne adaptacije v govorici različnih generacij rusko govorečih migrantov v Sloveniji in slovensko govorečih v Rusiji, številka projekta BI-RU/14-15-034, vodja projekta na slovenski strani je doc. dr. Irina Makarova Tominec, Inštitut za medkulturne študije Univerze na Primorskem, vodja projekta na ruski strani je prof. dr. Galina Neščimenko, Inštitut za slavisti-ko, Ruska akademija znanosti, Moskva. Vzporedno raziskavo jezikovnih odstopanj v jeziku slovenske diaspore v Rusiji (v Moskvi) pod vplivom ruskega jezikovnega okolja je v okviru imenovanega projekta izvedel Gleb Pilipenko (Pilipenko 2015). Za pomoč pri zbiranju gradiva se zahvaljujemo Ruskemu centru znanosti in kulture, posebej direktorju g. Rifatu Pateevu in strokovnjakinji za ruski jezik ge. Valeriji Kiljpjakovi, kolektivu, staršem in učencem Ruske šole
1

160 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
zadnjem desetletju opazno povečalo.2 Po neuradnih podatkih3 je trenutno v Sloveniji okoli 5000 rusko govorečih prebivalcev. Pri tem pričakovano več rusko govorečih priseljencev iz različnih držav bivše Sovjetske zveze pritegnejo predvsem Ljubljana,4 slovenska obala in večja slovenska mesta (Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto). Za natančen geografski prikaz poseljenosti Slovenije z rusko govorečimi priseljenci bi bila potrebna posebna raziskava, vendar se zdi, da bi tudi v tem primeru za izbiro novega kraja bivanja v Sloveniji lahko veljala enaka strategija kot pri večini drugih priseljencev.5
Že zdaj je mogoče v večjih slovenskih mestih najti ruske trgovine, ki ponujajo rusko hrano ali tipične ruske in sovjetske jedi.6 Sicer pa je za novejšo rusko govorečo diasporo v Sloveniji značilno, da ne glede na opazno aktivizacijo različnih novonastalih združenj rusko govorečih rojakov po letu 20007 njeni predstavniki ostajajo večinoma slabo povezani med sabo, živijo dokaj izolirano.8
Pozitiven učinek na položaj ruskih migrantov v Sloveniji je imela sprememba v odnosu matične države, Ruske federacije, do izseljencev in migrantov. Če se je v sovjetskih časih na izseljence v zahodne države neuradno gledalo kot na »izdajalce«, so bili v novi Rusiji pojmovani kot potencialni »zavezniki« in podporniki ruske državne politike v tujini. Med pomembnimi pridobitvami
v Ljubljani in posebej direktorici ge. Juliji Mesarič, profesorici ruščine na Gimnaziji Poljane ge. Ines Vozelj in dijakom, ki se učijo ruski jezik, ter Državnemu izpitnemu centru za pripravo arhivskega gradiva.
2	Tako je po bilo podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS 30. 8. 2015 zabeleženih 2322 veljavnih dovoljenj za začasno/stalno bivanje priseljencem iz Ruske federacije ter 1841 veljavnih dovoljenj za začasno/stalno prebivanje priseljencem iz Ukrajine, kar pomeni skupaj 4163 oseb, gl. http:// www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/ (dostop 28. 9. 2015).
3	Podatek je priskrbel svetnik ruskega veleposlaništva v Ljubljani, direktor Ruskega centra znanosti in kulture Rifat Pateev (junij 2015).
4	V zadnjem petletju se zaradi povečanega priliva rusko govorečih priseljencev prav v Ljubljani kaže tendenca po postopnem oblikovanju zaključene ruske infrastrukture (Ruski center znanosti in kulture, dve ruski šoli dopolnilnega pouka maternega jezika, več ruskih trgovin, ruski avtokleparski salon, ruski zdravnik, ruska restavracija, številna interesna združenja - fotografski krožek, glasbeni krožek, slikarski krožek itd.). Podatke povzemamo na podlagi osebnih izkušenj in informacij s socialnih omrežij, kjer so rusko govoreči prebivalci Slovenije dokaj aktivni (FB-skupina PyccKoroBopa^aa C^OBeHHa = Rusko govoreči v Sloveniji).
5	Gl.zemljevidznaslovomPrebivalcisprvimprebivališčemvtujini,kigaje SURSobjavilnapovezavi http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4430 (stanje 10. 9. 2015).
6	Po naših podatkih take trgovine obstajajo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na slovenski obali (Lucija).
7	Od leta 2000 do zdaj je bilo na novo ustanovljenih 7 takih združenj: Klub sorojakov RUSLO (Ljubljana in regionalne podružnice), Zavod Vesela dRuščina (Ljubljana in regionalne podružnice), Zavod Ruski svet (Izola), Zavod Ruski samovar (Ljubljana), Mednarodno kulturno društvo Soglasje (Nova Gorica), Zavod Primorje (Izola), Zavod Ruski dom (Maribor). 21. septembra 2015 je v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani potekalo prvo vseslovensko srečanje navedenih združenj, ki so vse do zdaj delovala dokaj izolirano na različnih koncih Slovenije.
8	Enako velja za rusko diasporo v Italiji (gl. Perotto 2009; Perotto - Niznik 2014).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 161
za rusko diasporo vsekakor štejemo otvoritev Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani (aprila 2011). Gre za državno institucijo, ki je bistveno pripomogla k okrepitvi položaja in večji pozitivni prepoznavnosti ruske diaspore v Sloveniji.9 Že nekaj let v Mariboru deluje tudi predstavništvo ruskega državnega sklada Ruski mir ('Ruski svet'),10 ki uspešno promovira ruščino in rusko kulturo po vsem svetu.
V zadnjem letu ali dveh je - zaradi omenjene geografske in socialne razpršenosti ruske diaspore na eni strani ter povečanega priliva novih priseljencev (predvsem na račun poslovne imigracije iz Ruske federacije in še posebej iz Ukrajine) na drugi strani - opaziti skokovit razvoj aktivnosti rusko govorečih priseljencev v Sloveniji predvsem na spletnih socialnih omrežjih.11 FB-skupine so postale priljubljeno sredstvo za obveščanje, vzpostavljanje osebnih stikov, povezovanje, izmenjavo praktičnih informacij in reševanje najrazličnejših vsakodnevnih vprašanj v virtualnem okolju, medtem pa v realnem življenju za otroke rusko govorečih družin po Sloveniji ostaja dostop do ruske infrastrukture, do ruskega vrtca ali šole dopolnilnega pouka maternega jezika dokaj omejen.
Kot pomembno značilnost, po kateri se položaj rusko govorečih priseljencev v Sloveniji pozitivno razlikuje od položaja v drugih evropskih državah, velja omeniti dejstvo, da v slovenski družbi po naših podatkih prevladuje pozitivno-nevtra-len odnos do govorcev ruščine. Poznamo zelo malo primerov, da bi bili govorci ruščine v slovenski družbi predmet stigmatiziranja oz. negativnega vrednotenja.12 Menimo, da je razlog za to predvsem hitra in uspešna jezikovna asimilacija rusko govorečih priseljencev v Sloveniji, še posebej, če gre za mlajšo generacijo. Praktično vsi naši mlajši informanti z nekajletno dobo bivanja v Sloveniji zatrjujejo, da jih v Sloveniji ne prepoznajo več kot tujce.13
9	Ruski center je zagotovil večji obnovljen prostor na prestižni lokaciji v centru Ljubljane (Ci-ril-Metodov trg 1) za izvajanje najrazličnejših izobraževalnih, kulturnih, promocijskih in interesnih aktivnosti v ruskem jeziku, odprtih za široko javnost. Ustanovljena je bila nova bogato založena knjižnica, olajšan je dostop do rednih študijskih izmenjav za sorojake in druge posameznike v matično državo. Zahvaljujoč finančni podpori ruske državne fundacije Russkij mir so kulturni dogodki v ruskem jeziku, ki jih organizirajo predstavniki ruske diaspore, postali redni, bogatejši in zanimivejši tudi za širšo javnost po celi Sloveniji (večletno praznovanje ruskega pusta - maslenice - v Ljubljani, ruska otroška gledališka predstava Zapl'asala moškara, ki je leta 2013 v organizaciji ruske šole Vesela dRuščina v Ljubljani z velikim uspehom gostovala po slovenskih osnovnih šolah, redno praznovanje novega leta v Pionirskem domu v Ljubljani).
10	Državna fundacija Russkij mir (OoHg «PyccKHH MHp») je bila ustanovljena na podlagi direktive predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina z dne 21. 7. 2007 (http://russkiymir.ru/en/). Slovensko predstavništvo sklada v Mariboru deluje od leta 2007 (http://www.ruskimir.si/).
11	FB-skupina ®hbčm b C^OBeHHH = Živimo v Sloveniji, kjer dopisovanje poteka v ruskem jeziku, šteje 584 članov (dostop 6. 9. 2015); FB-skupina flocKa o6taB^eHHH b C^oBeHHH = Oglasna deska v Sloveniji šteje 587 članov (dostop 6. 9. 2015), FB-skupina MaMti h nanti C^oBeHHH/ pyccKoroBopa^He = Mame in očetje Slovenije/rusko govoreči šteje 146 članov (dostop 6. 9. 2015).
12	Po podatkih naše informantke so se njeni sošolci spomnili, da je ruskega porekla, šele takrat, ko je bila v Sloveniji poražena ruska nogometnareprezentanca.
13	Podatek navajam na podlagi ustnih vodenih pogovorov. Posnetki so pri avtorici.
162 _ Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Tudi slovenski šolski sistem (govorimo predvsem o osnovnem šolstvu) je v zadnjem času začel odpirati vrata jezikom priseljencev, med katere spada tudi ruščina (Medvešek - Bešter 2012). Po podatkih Ruskega centra znanosti in kulture14 je bilo v šolskem letu 2014/15 v Sloveniji 13 osnovnih šol, 3 srednje šole in 18 gimnazij, kjer je organiziran pouk ruščine. Geografsko je pokrita skoraj cela Slovenija, čeprav je možnosti za učenje ruščine v večjih krajih bistveno več.
Sicer pa ima slovenskih gimnazijah in v visokošolskem sistemu poučevanje ruščine že dolgo tradicijo (Derganc - Urbas 2009). Ruščina se poučuje na Univerzi v Ljubljani (Komarova 1997), na Univerzi v Mariboru in od leta 2006 tudi na Univerzi na Primorskem. Tečaje ruščine ponujajo zasebne fakultete, ljudske univerze, univerze za tretje življenjsko obdobje, jezikovne šole itd. Vendar gre v večini primerov za pouk ruščine kot tujega jezika na začetnih stopnjah, ki je manj primeren za dvojezične otroke iz rusko govorečih družin. Kot kažejo izkušnje, je zanje potreben posebej prilagojen program.15
2 Položaj ruščine v rusko govoreči diaspori
Ne glede na to, da je odnos Slovencev do ruščine in do rusko govorečih priseljencev v glavnem pozitiven, ugotavljamo, da je usoda ruskega jezika v takih družinah skoraj v celoti odvisna od jezikovne politike znotraj same družine, natančneje od tega, koliko časa, energije in pogosto tudi denarja so starši pripravljeni vložiti za ohranitev ruskega jezika pri otrocih. Za mešane družine, kjer samo en starš (večinoma samo mati) govori rusko, je ta naloga še težja, ker se kot skupni sporazume-valni jezik v takih družinah večinoma uporablja jezik okolja, torej slovenščina.16 Kljub temu po podatkih, ki nam jih je uspelo pridobiti v raziskavi, večina rusko govorečih staršev, med katerimi je zelo visok delež visoko izobraženih, želi ohraniti ruski jezik v družini v kar se da veliki meri (73 % vseh odgovorov) ne glede na državo bivanja.
14	Za podatke se zahvaljujemo Valeriji Kiljpjakovi, glavni strokovnjakinji za ruski jezik na Ruskem centru znanosti in kulture (elektronsko sporočilo 7. 9. 2015).
15	Po naših podatkih tak program ponuja Ruska šola v Ljubljani, ki ima svoje podružnice v Ljubljani, Kopru, Novem mestu in Radovljici (www.ruskasola.si).
16	V ustnem intervjuju smo izvedeli za en tak primer: otrok je opustil ruščino, ker ga je jezik spominjal na travmatični dogodek (smrt babice, s katero je govoril rusko). Ruska mati je popustila, potem pa položaja ni bilo več mogoče popraviti, ker je v družini dokončno prevladala slovenščina. Zdaj se mama in hči rusko pogovarjata samo še občasno.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 163
Preglednica 1: Navedite stopnjo svoje izobrazbe (vprašanje za starše).
	Odgovori	Delež
Nedokončana srednja šola	2	3 %
Dokončana srednja šola	1	1 %
Nedokončana visokošolska/univerzitetna izobrazba	8	11 %
Dokončana visokošolska/univerzitetna izobrazba	38	50 %
Dvojna diploma	6	8 %
Podiplomski študij	12	16 %
Doktor znanosti	5	7 %
Skupaj	69	
Vir: TEST 117
Če domnevamo, da je ravno odločitev družine v začetni fazi otrokovega življenja najbolj pomemben dejavnik, lahko visok delež staršev, ki v vsakem primeru želijo ohraniti ruščino pri svojih otrocih, ocenjujemo kot pomembno pozitivno predispo-zicijo za položaj ruščine v diaspori.
Preglednica 2: Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjo izjavo.
Želim, da moj otrok ohrani ruski jezik in kulturo v maksimalni možni meri, ne glede na državo bivanja.	Odgovori	Delež
Se popolnoma strinjam	33	73 %
Se večinoma strinjam	3	7 %
Se delno strinjam	7	16 %
Se ne strinjam	2	4 %
Skupaj	45	100 %
Vir: TEST 1
V strokovni literaturi so mlajši govorci - govorci t. i. poldruge18 oz. druge generacije priseljencev - pogosto imenovani heritage speakers, govorci družinskega oz. domačega jezika (Kagan - Dillon 2001; Polinsky - Kagan 2007: 369; Polinska 2010: 314; Perotto - Niznik 2014: 77). Govorci družinskega jezika so torej tisti, ki so se tega jezika naučili v otroštvu od članov družine in so ga uporabljali (samo) doma, zato sporazumevalna možnost v tem jeziku pri njih praviloma ostane manj razvita kot v prevladujočem jeziku (okolja). V večini primerov so zato govorci družinskega jezika ovrednoteni kot neuravnoteženi dvojezični govorci. Pri tem pa, zahvaljujoč družinskemu okolju usvajanja družinskega jezika, govorci ostajajo nanj vse življenje čustveno navezani. V primeru enojezične družine v komunikaciji z
17	TecT g^a pogHTe^eH, dostopen na spletni strani https://www.1ka.si/a/68300 (9. 9. 2015).
18	Govorci poldruge generacije so otroci, ki so bili rojeni še v matični državi in so se preselili v Slovenijo skupaj s starši. Govorci druge generacije so otroci, ki so že bili rojeni v Sloveniji.
164 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
otrokom uporabljata ruski jezik oba starša, v primeru dvojezične, mešane sloven-sko-ruske družine praviloma samo eden od njiju. Pri tem starši radi govorijo rusko tudi v širšem okolju, s prijatelji, v službi, ker zanje ruščina ostaja prevladujoči jezik. Slovenščine se ruski starši, ne glede na to, da gre za sorodni slovanski jezik, naučijo težje, slabše in počasneje kot njihovi otroci.
Pri ruskih otrocih tako poldruge kot druge generacije je položaj obraten. Sorazmerno hitro (od 3 do največ 12 mesecev aktivnega stika z okoljem, v slovenskem vrtcu ali šoli) usvojijo sorodni slovenski jezik, ki ga potem radi govorijo naprej. Slovensko vztrajajo v komunikaciji s svojimi ruskimi starši, ki jih ogovarjajo rusko, in če le lahko, govorijo slovensko celo z ruskim učiteljem.19 Taki primeri se pogosteje opažajo predvsem v mešanih slovensko-ruskih družinah, v obdobju otrokovega odraščanja (od 12 do 16 let). Funkcionalna omejenost ruščine na domačo rabo, vsakdanje teme in vedno isti govorci - vse to negativno vpliva na obseg aktivnega besedišča (pasivni besednjak dvojezičnega ruskega otroka bistveno presega aktivnega) in na slabšo motiviranost za rabo ruščine zunaj družine. Celo v pogovoru s svojimi dvojezičnimi prijatelji (!) raje uporabljajo slovenski jezik.20
Otroci iz ruskih družin, ki se niso nikoli posebej učili ruskega jezika, praviloma dobro obvladajo pogovorno ruščino, večje težave pa imajo pri branju in še posebej pri pisanju v ruščini. Dvojezični otroci praviloma težje razlikujejo tudi med variantnimi izraznimi sredstvi v funkcionalno omejenem jeziku, ker zaradi pomanjkanja prakse njihova sociolingvistična zmožnost v ruščini ostaja omejena.
Na podlagi naših opazovanj lahko rečemo, da uporaba ruskega jezika v Sloveniji samo delno ustreza navedeni definiciji družinskega jezika, ker ruski starši večinoma poskušajo svojemu otroku priskrbeti tudi redno šolanje v ruskem jeziku (v slovenski šoli, v ruski šoli dopolnilnega pouka ali samostojno) in na ta način spremeniti status ruščine iz družinskega jezika z omejeno rabo v ciljni jezik poučevanja.
Pri daljši izpostavljenosti otroka obema jezikoma, ruščini in slovenščini, z upoštevanjem čedalje bolj omejene vloge ruščine in čedalje bolj aktivne vloge slovenskega jezika kot jezika okolja, kot poglavitna značilnost ruščine pri dvojezičnih govorcih nastopa negativni jezikovni prenos oz. interferenca. Jezikovni prenos iz funkcionalno razvitejšega v funkcionalno omejeni jezik je v tem primeru skorajda neizogiben, vendar je stopnja izraženosti tega pojava pri različnih generacijah, pri starših in njihovih otrocih bistveno različna.
19	Tako situacijo nam je v osebnem intervjuju opisala učiteljica dopolnilnega pouka ruščine v Ljubljani ga.Olga Tsyganova. Dvojezični učenci v starosti 8-10 let so z ruskim učiteljem dopolnilnega pouka vztrajno govorili slovensko, dokler jim niso povedali, da učitelj sploh ne razume slovensko. Ko pa so ugotovili prevaro, je bilo treba spet povedati, da učitelj med poukom preprosto »pozabi slovensko«.
20	Opazovali smo, kako so med odmorom v ruski šoli dopolnilnega pouka ruski otroci med sabo govorili slovensko (Ljubljana, Zavod Vesela dRuščina, pouk ruščine na Osnovni šoli Danile Kumar, maj 2015).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 165
3 cILJI IN METODOLOGIJA RAZISKAVE
Pričujočo raziskavo smo zasnovali z upoštevanjem naslednjih raziskovalnih nalog z dveh področij, jezikovnega in sociolingvističnega:21
[1]	Popis pogostih napak v ruščini, ki jih delajo dvojezični slovensko-ruski govorci; sistematizacija ugotovljenih napak; ugotovitev »rizičnih« con v ruščini, ki najprej podlegajo negativnemu jezikovnemu prenosu in drugim spremembam v primeru daljšega slovensko-ruskega stika.
[2]	Ugotovitev pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo vitalnosti/ohranjenosti jezika pri posameznih dvojezičnih govorcih.
[3]	Preučitev stališč samih informantov o različnih vidikih rabe ruskega jezika ter njihovih mnenj o stopnji težavnosti različnih jezikovnih ravnin in pojavov.
Da bi predstavili natančnejši opis odstopanj od ruskega jezikovnega standarda, ki se opaža pri dvojezičnih otrocih, smo analizirali 35 maturitetnih spisov dvojezičnih otrok.22 Pogostejša ugotovljena odstopanja smo popisali in vključili v poseben kontrolni test,23 ki je bil ponujen v reševanje dvojezičnim govorcem. Rezultati kontrolnega testiranja so pokazali, pri prepoznavanju katerih napak imajo informanti največje težave. Na ta način smo poskusili ugotoviti občutljivejše cone jezikovnega sistema, ki v primeru daljšega jezikovnega stika najprej podležejo negativnemu jezikovnemu prenosu oz. drugim spremembam.
Spletni vprašalnik z naslovom Test iz ruskega jezika, ki ga želimo predstaviti v nadaljevanju, vsebuje torej dva dela: sociolingvistični del, ki ga sestavlja 19 vprašanj, in jezikovni del, ki ga sestavlja 60 nalog, s pomočjo katerih smo želeli izmeriti jezikovno zmožnost informantov v ruskem jeziku. Za poglobljeno analizo dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo znanja ruščine, smo v nadaljevanju s posameznimi informanti opravili še osebne intervjuje.24 Zaradi omejitev obsega članka ponujamo le izbrane ugotovitve.
4 Predstavitev rezultatov raziskave:
SOCIOLINGVISTIČNI DEL
Ker skupina naših anketirancev ne predstavlja povsem enotne populacije in glede na vidik obravnave kaže različne meritvene rezultate, se zdi smiselno, da jo podrobneje predstavimo.
21	Isto ugotavlja Pilipenko: »Zbrano gradivo je mogoče analizirati tako z vidika najbolj tipičnih napak v obeh jezikih kot z vidika stališč govorcev do jezikov in posameznih napak« (Pilipenko 2015: 588).
22	Za raziskavo smo uporabili maturitetne spise iz let 2013, 2014 in 2015, spomladanski in jesenski izpitni rok (SPISI).
23	Spletna anketa TecT no pyccKOMy a3MKy, dostopna na https://www.1ka.si/a/68599. Test je rešilo 28 oseb.
24	Posnetki se hranijo pri avtorici, v nadaljevanju POSNETKI.
166 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Starostna struktura naših informantov je raznolika, čeprav je opazna prevlada mlajše generacije: 17 informantov je starih od 15 do 20 let, 7 jih je v starosti od 21 do 30 let, 3 so v starostni skupini od 40 do 55 let.
Jezikovna sestava družin anketirancev je prav tako precej raznolika: večji del sestavijo rusko govoreči Slovenci, gimnazijski dijaki, iz slovenskih družin, ki so se ruščino učili od 3 do 4 leta (11 oseb), sledijo otroci iz mešanih rusko-sloven-skih družin (9 oseb), 5 informantov je iz enojezičnih ruskih družin, ki najmanj 4 leta živijo v Sloveniji, in še 3 so večjezični govorci ruščine, ki najmanj 5 let živijo v Sloveniji.
Preglednica 3: Označite jezikovni sestav vaše družine: (N = 28)
Sem iz slovenske družine (oba starša sta Slovenca)	39	%
Sem iz mešane družine (en starš je ruskega porekla, drugi pa slovenskega)	32	%
Sem iz ruske družine (oba starša sta Rusa)	18	%
Drugo	11	%
Vir: TEST 225
Med informanti je sorazmerno velik delež tistih, ki so rojeni v Rusiji (33 %) in so se pozneje preselili v Slovenijo; v Sloveniji jih je rojenih 63 %.
V strokovni literaturi se mlajši priseljenci (v starosti do približno 15 let), rojeni v državi izvora, štejejo med predstavnike t. i. poldruge generacije (Perotto - Niznik 2014). Ta skupina je med našimi informanti precej raznolika. Med njimi prevladuje skupina tistih, ki so se v Slovenijo skupaj s svojimi starši preselili v starosti od 5 do 10 let. Skladno s prevladujočim mnenjem ti niso več pravi naravni dvojezični govorci, ker začnejo usvajati slovenščino v času, ko pri njih že prevladuje eksplicitna strategija jezikovnega spomina.26 Vendar po naših opažanjih taki otroci vseeno dosegajo zelo visoko stopnjo znanja slovenščine in zato po našem mnenju vsekakor spadajo med dvojezične govorce, tudi če gre za zaporedno dvo-jezičnost (usvajanje obeh jezikov ne poteka vzporedno kot pri t. i. naravnih dvojezičnih govorcih iz mešanih družin, ampak s časovnim zamikom zaradi časovno poznejše selitve v Slovenijo).
25	Pod zadnjo možnostjo v preglednici (Drugo) so vpisane mešane neslovenske družine z alternativnim narodnostnim izvorom staršev (Hrvat, Srb).
26	Po nevrolingvističnih raziskavah implicitno strategijo jezikovnega učenja, značilno za zgodnje usvajanje maternega jezika, v starosti 3 let nadomesti eksplicitna, ki je bolj značilna za zaporedno dvojezičnost oz. za učenje tujega jezika (Paradis 2004).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 167
Preglednica 4: Koliko ste bili stari, ko ste se preselili v Slovenijo (če niste rojeni v Sloveniji)? (N = 10)
Do 5 let	10%
Od 5 do 10 let	30 %
Od 10 do 15 let	10 %
Od 15 do 20 let	20 %
Od 20 do 25 let	20 %
Od 50 do 60 let	10 %
Vir: TEST 2
Med našimi informanti ločimo skupino študentske generacije priseljencev iz Rusije, ki so prišli v Slovenijo zaradi študija na slovenskih fakultetah (v starosti od 20 do 25 let) in želijo v Sloveniji tudi ostati.27 Ne glede na to, da kažejo sorazmerno visoko stopnjo jezikovne asimilacije, je zanje materni jezik le ruščina. Zato jih štejemo kot predstavnike prve generacije priseljencev, ki izkazujejo sorazmerno visoko raven pozno pridobljene dvojezičnosti (high level of lately achieved bilin-gualism). V tem primeru je za doseganje uravnotežene dvojezičnosti treba izboljševati znanje slovenskega in ne ruskega jezika.
Glede na to, da informanti v Sloveniji živijo dalj časa, se podatki o jezikovni sestavi družin pričakovano ne ujemajo s podatki o tem, kateri jezik je za informante glavni. Tukaj pričakovano prevladuje slovenščina oz. oba jezika v enaki meri (22 %):
Preglednica 5: Kateri jezik je za vas glavni? (N = 23)
Samo slovenščina	43 %
50 : 50	22 %
Bolj slovenščina	22 %
Drugo	9 %
Samo ruščina	4 %
Bolj ruščina	0 %
Vir: TEST 2
Ne glede na to, da je v Sloveniji slovenščina funkcionalno pomembnejši jezik, večina dvojezičnih anketirancev dokaj visoko ocenjuje svoje znanje ruščine.
27 Po naših opažanjih pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika za tuje študente Univerze na Primorskem v Kopru v študijskih letih 2013/14 in 2014/15 je pri študentih, ki po končanem študiju ne želijo ostati v Sloveniji, stopnja motivacije za učenje slovenščine sorazmerno nizka. Ker gre zanje le za začasno obdobje, slovenščino usvojijo v minimalni stopnji, saj se raje odločijo za angleški jezik, ki jim odpre vrata v svet.
168 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Za natančnejšo oceno dejanske rabe ruščine pri dvojezičnih govorcih v Sloveniji smo jih zaprosili za primerjavo, v kolikšni meri uporabljajo oba jezika v različnih položajih.
Najbolj aktivna raba ruščine je pri naših informantih vezana na pogovor s starimi starši (41 % samo rusko, 14 % v glavnem rusko), sledi branje (5 % rusko, 32 % mešano rusko-slovensko), uporaba spleta (5 % samo rusko, 27 % mešano rusko-slovensko), gledanje televizije (5 % samo rusko, 24 % mešano rusko-slo-vensko, 33 % v glavnem slovensko) in na pogovor v družini (5 % samo rusko, 14 % mešano rusko-slovensko, 23 % samo slovensko). Zanimivo je, da pri pogovoru s (tudi dvojezičnimi) prijatelji informanti uporabljajo bodisi slovenščino (45 % samo slovensko, 45 % v glavnem slovensko) bodisi izmenično oba jezika (9 %), nikoli pa samo ruščine (0 %). To pomeni, da funkcionalno ruščina pri mlajših govorcih ne vzdrži konkurence z jezikom okolja, v celoti ne more pokriti niti komunikacije z dvojezičnimi prijatelji, vedno bolj je omejena na pasivne oblike - poslušanje in branje. Predvidevamo, da bo v mešanih družinah »pasivizacija« ruščine potekala bistveno hitreje kot pa v družinah, kjer doma govorita rusko oba starša ter bratje in sestre.28
Precej podobne rezultate so pokazale sorodne raziskave mlajše generacije rusko govorečih priseljencev v Italiji in v Izraelu (Perotti - Niznik 2014). Pri mlajši generaciji se opaža prodiranje prevladujočega jezika v komunikacijo doma in z dvojezičnimi prijatelji. Ravno za predstavnike mlajše generacije je značilno, da v primeru izbire raje posežejo po prevladujočem jeziku okolja kot po družinskem jeziku. V tem primeru za dolgoročno ohranitev jezika postanejo pomembni dejavniki osebna motivacija, dodatno šolanje v tem jeziku, redno branje in izleti v matično državo.
Pri raziskovanju stališč dvojezičnih govorcev so bili za nas pomembni podatki o tem, kako na splošno ocenjujejo težavnost ruščine in katere elemente ruskega jezikovnega sistema prepoznavajo kot težje.
Preglednica 6: Ocenite, koliko je za vas na splošno težka ruščina, v primerjavi z drugimi tujimi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina, španščina ...)?
V glavnem lažja kot drugi	64 %
Ni razlike, enako težka	18 %
V glavnem težja kot drugi	14 %
Drugo (pojasnite)	5 %
Vir: TEST 2
28 Posreden dokaz vitalnosti ruščine ravno v enojezičnih družinah je en sam primer kreativne rabe ruskega jezika za pisanje poezije med našimi informanti (podatek, pridobljen med osebnim intervjujem).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 169
Kot sledi iz preglednice, informanti lažje razumejo, govorijo in berejo rusko, težje pa jim gre od rok pisanje, predvsem ruski pravopis (uporaba mehkih znakov, razlikovanje med trdimi in mehkimi soglasniki), težka je slovnica (razvejen sistem končnic v ruski imenski in glagolski paradigmi), pa tudi naglasna mesta.
Preglednica 7 Ocenite, koliko je za vas težko ... (N = 22)
	Brez težav	Dokaj preprosto	Obvladljivo	Težko
naglasna mesta	38 %	34 %	14 %	14 %
brati po rusko	45 %	24 %	18 %	14 %
govoriti po rusko	32 %	55 %	9 %	4 %
ruske besede	59%	32 %	9 %	
ruska slovnica (končnice ...)	45 %	32 %	23 %	
pisati v ruskem jeziku	45 %	23 %	32 %	
razumeti, ko govorijo rusko	59 %	36 %	5 %	
ruski pravopis (pisanje mehkega znaka ...)	36 %	23 %	41 %	
Vir: TEST 2
Na koncu nas je zanimala še motivacija anketirancev za učenje ruščine in njihova opredelitev osebne identitete. V strokovni literaturi (Gardner - Lambert 1972; Ellis 1997) je znana temeljna delitev motivacije učencev na t. i. integra-tivno in instrumentalno. Pri integrativni motivaciji se posameznik jezika uči iz želje po komunikaciji s konkretnimi ljudmi, ki govorijo ta jezik (člani družine, sorodniki, prijatelji), iz občutka pripadnosti neki skupini, pri instrumentalni pa iz pragmatičnih razlogov (pridobivanje ocene, službe, za napredovanje, za lažje življenje v državi). Po podatkih naše raziskave pri obeh skupinah informan-tov - tako slovenski kot ruski - prevladuje pozitiven odnos do jezika in države (»ker mi je ruščina lepa, melodična«, »ker je jezik visoke kulture in zanimive države«), pri ruski skupini je jasna motivacija pripadnosti (»ker je moj materni jezik«), šele nato pri obeh skupinah sledijo pragmatični razlogi za učenje (»ker se lažje naučim«, »si lažje najdem delo«), dokaj velik delež mlajše slovenske populacije - gimnazijcev - navaja tudi naključnost izbire. Na splošno lahko rečemo, da pri ruskih govorcih prevladuje integrativna motivacija, pri slovenskih pa pozitivni odnos do jezika in države, medtem ko so pragmatični razlogi izraženi v manjši meri.
Zadnje vprašanje iz sociolingvističnega dela raziskave je bilo povezano z osebno identiteto. Zanimalo nas je, kako se bodo opredeljevali pripadniki mlajših generacij rusko govorečih priseljencev - ali kot Rusi ali kot Slovenci -, v kolikšni meri čutijo svojo drugačnost in ali jo občutijo kot negativno ali pozitivno lastnost.
170 _ Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Preglednica 8: Ne glede na to, kaj vam piše v potnem listu - kako se občutite, kaj ste? (N = 20)
Sem Slovenec/Slovenka		55 %
Sem več kot samo eno ali drugo		25 %
Čutim se drugačen/drugačna in ne vem, kaj sem		20 %
50 : 50, odvisno od situacije, lahko	se prilagodim	15 %
Sem bolj Slovenec/Slovenka		15 %
Sem Rus/Rusinja		10 %
Sem bolj Rus/Rusinja		10 %
V Rusiji sem Slovenec/Slovenka, v	Sloveniji sem Rus/Rusinja	5 %
Drugo (pojasnite)		5 %
Vir: TEST 2
Prvi odgovor so izbrali samo slovenski informanti, rojeni v slovenskih družinah. Odgovori dvojezičnih informantov iz rusko govorečih družin so se razporedili nekoliko drugače in nakazujejo nekoliko nejasno predstavo o lastni identiteti, kar se je potrdilo tudi v osebnih intervjujih. Pri mlajši generaciji ruskih priseljencev prevladuje pozitivno vrednotenje lastne drugačnosti (»sem več kot eno ali drugo in to je super«). Veliko jih je izrazilo prepričanje, da so se sposobni prilagajati in popolnoma vključiti v različna okolja (»50 : 50, odvisno od situacije, se lahko prilagodim«). Večja občutljivost na medkulturne razlike, večja fleksibilnost in razvita medkulturna kompetenca so prednost naravnih dvojezičnih govorcev, kar se je potrdilo tudi v naši raziskavi. Mlajši priseljenci, ki so bili rojeni v Sloveniji, se pogosteje opredeljujejo kot »bolj Slovenci«, rojeni v Rusiji kot »bolj Rusi« (z nekaterimi izjemami). V nekaj primerih se posebna identiteta dvojezičnega govorca oblikuje tudi na podlagi negativne primerjave z enojezičnimi sovrstniki - »se počutim drugačen in ne vem, kaj sem« oz. v manjši meri tudi odgovor »v Rusiji sem Slovenec/Slovenka, v Sloveniji sem Rus/Rusinja«. Nižjo frekvenco takih odgovorov v naši skupini razlagamo tako, da tovrstni odgovor zahteva nekoliko višjo stopnjo samorefleksije in kritičnega razmišljanja ter vsaj minimalne izkušnje samostojnega bivanja v drugi državi.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 171
5 pREDSTAVITEV REZULTATOV RAZISKAVE: JEZIKOVNI DEL
Med analizo najpogostejših napak, ki so bile ugotovljene pri dvojezičnih rusko--slovenskih govorcih tako pri pisnem kot tudi pri ustnem sporočanju, so bile ugotovljene različne vrste jezikovnih odstopanj od standardne29 ruščine, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
5.1 Pravopisne napake
Raziskovalci pisnih nalog dvojezičnih otrok v različnih državah so že večkrat ugotovili prevladujoče fonetično načelo zapisovanja ruščine, z določenimi odstopanji, specifičnimi za konkretni jezikovni par (Polinsky — Kagan 2007; Perotto — Niznik 2014). Tudi v našem primeru smo ugotovili pravopisne napake različne narave, ki so bile večinoma potrjene tudi v kontrolnem testu.
5.1.1	Nedosledno fonetično zapisovanje različnih primerov samoglasniške redukcije, do katere v ruščini prihaja v nenaglašenih zlogih (tako v položaju pred naglasom kot tudi po naglasu):
■	akanje: *ca6aKa [sab'aka] (co6aKa), *yne6au (yne6ou), c *KamopuM (c ko-mopbm), *Manadew (Moiode^b);
■	ponaglasna redukcija: *jowedeu (jomadeu), *6ojbwmcmeo (6ojbwuHcmeo), *wumnjieu (wumeneu), *pa3jenaemcn (pa3junaemcn), *mnpnem (mepnem), *u36aeejicH (u36aeuncn), *maH^oeaJU (maH^eaiu), *noHpaeejicH (noHpa-euncn), *Hpaeemcn (HpaeumcH),*epeMHHu (epeMeHu), *noMepuiacb (noMupu-jacb), *Mec^o® (Mec^ee), *eecnm (eucnm), *nu^epu (ne^epu), *6bizjHdem (ebizmdum), *cucmuMammecKan (cucmeMammecKan), *HanenaemcH (Hanu-Haemcn).
Fonetično pravopisno načelo, ki mu sledijo dvojezični govorci, je vzrok napačnega zapisovanja edninske pridevniške končnice v rodilniku imenske sklanjatve, ki se v ruskem pravopisu zapisuje na podlagi zgodovinskega načela, ki odstopa od dejanske izgovarjave: *eceeo_ [vsiv'o] (ece^o), *maeo_ [tav'o] (mo^o).
Enako fonetično zapisovanje je zaslediti v naslednjih primerih: *wmo [što] (nmo), *namaMy mma [patam'u šta] (nomoMy nmo), *^acme/^acme [š'astije] (cnacmbe).
5.1.2	Nerazlikovanje med jotiranimi in nejotiranimi črkami e [je] in ^ [e]: *noemoMy (no^moMy), *emom (amom), *acmb (ecmb).
Posebej težavno je za dvojezične govorce razlikovanje med nejotiranim o [o] in jotiranim e [jo] po predhodnem šumniku, če pravilni zapis odstopa od dejanske izgovarjave (gl. preglednico 9, kjer je 6 % informantov izbralo
29 V tem prispevku se pojem standardni uporablja v pomeni knjižni jezik.
172 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
ob ustreznem zapisu besede e^e 'še' obliko *e^o, ki sicer sledi dejanskemu izgovoru [jiš'o]).
Preglednica 9: Kako se prav piše? (N = 17) Možnih je več odgovorov.
e^e	94 %
e^o	6 %
Vir: TEST 2
5.1.3	Nerazlikovanje črk u [i] in u [j], očitno zaradi podobnega videza:30 *e CnoeeHuu (e Cnoeemu), *e Pocuu (e Poccuu).
5.1.4	Nerazlikovanje med ruskima šumnikoma m [š] in ^ [š']: e 6ydywe/e 6ydy^e oz. e 6ydyweM/e 6ydy^eM, kar še dodatno otežuje interferenca slovenske ustreznice (bodoče) (gl. spodaj).
Preglednica 10: Kako se prav piše? (N = 17)
Možnih je več odgovorov.
B 6ydy^eM	82 %
b 6ydywe	18 %
B 6ydy^e	12 %
b 6ydyweM	6 %
Vir: TEST 2
5.1.5	Sporadično mešanje latiničnih in ruskih črk:
■	y in u: *dpuzux (^py^ux), *BbinucKHbiM (eunycKHUM), *huwho (HywHo);
■	b in e: *6bin (6un) maHe^.
5.1.6	Poseben primer predstavlja zamenjava predlogov y in e: *e Hac (y Hac) MH0^0 ^opo^oe, *y Cnoeemu (e Cnoeemu). Zdi se, da gre razlog v tej zamenjavi iskati v slovenskem pravorečnem pravilu - obvezni vokalizaciji predloga v v položaju pred naslednjim soglasnikom, kar govorci prenašajo tudi v ruščino, čeprav je tam predlog y avtonomen in ima drugačen pomen. Po našem mnenju gre za primer distributivnega oz. funkcionalnega kalkiranja.
5.1.7	Veliko težav je povezanih z za ruščino značilnim razlikovanjem med trdimi in mehkimi soglasniki, kar se v pisni obliki odraža v uporabi posebnih črk, ki označujejo palatalizirani izgovor predhodnih soglasnikov: mehkega znaka, jotiranih samoglasnikov (e, e, rn, a) in para u - u. Tukaj se opaža precejšen nered, ki se ga da
30 Ista napaka se opaža tudi pri dvojezičnih otrocih v Italiji (gl. Perotto - Niznik 2014).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 173
razložiti po eni strani s težavami, ki jih imajo informanti že pri samem razlikovanju mehkih in trdih soglasnikov, ki ga slovenščina ne pozna. Poglejmo primere:
[1]	Nerazlikovanje med trdim in mehkim soglasnikom - opuščanje mehkega znaka tako sredi besede kot tudi na koncu: *$wm (ffrunbM), *pe3ynmam (pe3ynbmam), *Kynmypa (Kynbmypa), *nwČMU (nrndbMU), *WKomo^o (wKonbHo^o), *danwe (danbwe), *uecKomo (necKonbKo), *nw6oe (nm6oeb), *Man (manb), ^epKoe {u^epKoeb), *onen (oneub). Večkrat se mehki znak opušča na koncu besede v glagolskih oblikah: *Kywam (Kywamb), *čocmm (docmunb), *ocMompem (ocMompemb), *uepaew (uepaewb), posebej v primeru preteklika povratnih glagolov: *noneunuc (noneunucb).
[2]	Nerazlikovanje med črkama u in w, s katerimi se v ruskem pravopisu označuje mehčanost (u) oz. trdota (w) predhodno zapisanega soglasnika: *npueuKna (npmbirna), *3a6un (3a6un). Zelo pogosta je ta napaka v pridevniških množinskih končnicah: *eunycKuue (eunycKuue), *cmapux (cmapux), *6Kycnue (eKycnue).
Po drugi strani tudi pri naprednem dvojezičnem govorcu ruščine, ki sliši razliko med ruskimi mehčanimi in trdimi soglasniki, zmedo povzročajo zapletena pravopisna pravila, ki pogosto ne ustrezajo dejanskemu izgovoru besed zaradi bodisi fonetičnega bodisi zgodovinskega načela ruskega pravopisa.31 Posebej težavno je razlikovanje navedenih črk spet v položaju za šumnikom, kjer pravilni zapis ne sledi dejanski izgovarjavi in zahteva učenje na pamet:32 wu3Hb [žyzn'].
Preglednica 11: Kako se prav piše? (N = 17) Možnih je več odgovorov.
MU3Hb	88 %
Mb3Hb	12 %
Vir: TEST 2
[3]	Napačno označevanje mehčanega soglasnika: *no3eonbaem (no3eonnem), *BMecmbe (eMecme), *powdbenue (powdenue), *ManbeuKan (ManeubKan). Nekaj primerov ponazarja označevanje mehkih soglasnikov v slovenskih krajevnih imenih na slovenski način, ko gre v bistvu za pravopisno kalkiranje: *Eoxuhu (Eoxunb) 'Bohinj', *tynue (U,enbe) 'Celje'.
[4]	Nedosledno zapisovanje (opuščanje) mehkega znaka za označevanje jotirane izgovarjave naslednje črke: *c noMo^rn (c noMo^bw), *ceMn (ceMbn), *umannu-ckuu (umanbHHCKuu).
31	Podobne težave pri usvajanju ruskega pravopisa imajo tudi ruski otroci v matični državi.
32	Ta primer povzroča težave tudi ruskim otrokom v matični domovini, zato pravopisno pravilo: »*H-ma piši s črko h!«
174 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
[5] Pri zapisovanju ruskih povratnih glagolov pogosto mešajo nedoločnik, ki se v ruščini vedno zapisuje z mehkim znakom, in osebno glagolsko obliko (3. oseba ednine), ki nima mehkega znaka (vminiCH/vmimbCH [uč'ica], iipammcH/iipammbCH [nr'avica]). Menimo, da to težavo povzroča sovpadanje obeh oblik v izgovarjavi (homofonija) ter posledično nepopolno razlikovanje njunega zapisa in pomena.
Preglednica 12: Kako se prav piše? (N = 12) Možnih je več odgovorov.
mo, umo MHe Hpaeumbcn	3 %
mo, umo MHe Hpaeumcn	14 %
oh npuexaM yuumcn	1 %
oh npuexaM yuumbcn	16 %
eMy npudembcn mhozo pa6omamb	1 %
eMy npudembcn mhozo pa6omamb	16 %
oHa 6ydemb nemb	0
oHa 6ydem nemb	17 %
docmuu ^nu	1 %
docmuu ^nu	16 %
Mo.em 6bimb	16 %
Mo.em 6bimb	6 %
Vir: TEST 2
Nedosledno zapisovanje mehkega znaka pri ruskih povratnih glagolih v nedoločniku in 3. osebi ednine predstavlja eno najpogostejših pravopisnih napak izmed vseh ugotovljenih primerov (18 % informantov): *onycKaembcn (onycmemcn),mo.ho *npoexamcn (npoexambcn), mo.ho *Kamamcn (Kamambcn), MHe *Ka.emhcn (Ka.emcn).
5.1.8	Redno se opaža napačen oz. nedosleden zapis nedoločnih, nikalnih, vprašalnih, oziralnih zaimkov, nepolnopomenskih besed (predlogov, veznikov) ter diskurznih označevalcev. Informanti se na splošno težko odločajo med zapisovanjem skupaj, narazen ali z vezajem: *no MoeMy (no-MoeMy), *om Kyda (omKyda), *He cMompn (HecMompn), *hu Kmo (HUKmo), *u33a/*u3 3a (u3-3a) (gl. preglednico 13).
Če povzamemo: pri pisanju skupaj, narazen ali z vezajem je pri besedni zvezi ecepaeHO imelo težave 25 % informantov, pri nedoločnem zaimku Koe-umo 33 %, pri namenskem vezniku umo6u 18 %, pri metadiskurznem označevalcu no-MoeMy pa 25 %, pri čemer jih je polovica kot pravilno navedla tudi napačno obliko *no MoeMy (pisano narazen).
5.1.9	V pregledanih pisnih nalogah skoraj popolnoma manjka obvezno položajno variira-nje ruskih predlogov: *b MHo^ux (bo MHoeux), *c MHo^uMu (co mhozumu), *o eceM (o6o BceM). Iz preglednice 14 je razvidno, da je velik delež anketirancev označeval napačne oblike (z nevokaliziranimi predlogi) kot pravilne.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 175
Preglednica 13: Ali se prav piše ... (N = 12)
Možnih je več odgovorov.
	Narobe	Prav	Ne vem
BcepaBHO	75 %	25 %	
Bce-paBHO	100 %		
Bce paBHO	25 %	75 %	
Koernmo	92 %		8 %
Koe mmo	75 %	25 %	
Koe-mmo	8 %	84 %	8 %
npuexaMa, umo 6bi	82 %	18 %	
npuexaMa, umo6bi	8 %	92 %	
no MoeMy	50 %	50 %	
no-MoeMy	25 %	75 %	
noMoeMy	100 %		
no MoeMy MHeHuw		92 %	8 %
Vir: TEST 2
Preglednica 14: Popravite. (N = 12)
	Prav	Narobe	Ne vem
no6biwamb b MHO^ux cmpauax	83 %	17 %	
Če je narobe, popravite:	100 %		
n03HaK0MumbCM c MHO^UMU KyMbmypaMU	80 %	20 %	
Če je narobe, popravite:	100 %		
y3Hamb o BceM	27 %	64 %	9 %
Če je narobe, popravite:	100 %		
^pana Ha deH^u c cboum yneHUKOM	50 %	40 %	10 %
Če je narobe, popravite:	50 %	50 %	
Oh HUKo^^a He 3a6bin cBoeu yuumeMbHu^i	64 %	36 %	
Če je narobe, popravite:	100 %		
Vir: TEST 2
5.1.10	Posebej velja omeniti tudi precej pomanjkljivo postavljanje ločil - vejic, pomiš-ljajev, narekovajev, kjer se slovenski pravopis razlikuje od ruskega. Največkrat informanti preprosto opuščajo ločila (predvsem vejice) tam, kjer bi bila potrebna. Menimo, da je razlog tudi to, da se tem poglavjem pri jezikovnem pouku namenja premalo pozornosti.33
5.1.11	Če povzamemo, pravopisne težave za rusko-slovenske dvojezične govorce najpogosteje povzročata razhajanje med pisno in govorjeno obliko, na splošno značilno
33 V predmetno-izpitnem katalogu za ruski jezik (Komarova idr. 2014), kakor tudi v Učnem načrtu za gimnazije (Vozelj - Urbas 2008), uporaba ločil kot ciljno znanje učencev ni posebej specificirana. Vpliv slovenskega pravopisa na stavo ločil v ruskih pisnih nalogah kaže tudi naša analiza maturitetnih spisov.
176 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
za ruski pravopis, ter razlikovanje med trdimi in mehčanimi soglasniki, ki ga slovenski glasovni in pravopisni sistem ne pozna. Pri postavljanju ločil se ugotavlja precejšen vpliv slovenskega pravopisa.
5.2	Odstopanja na prozodični ravnini (pri ustni obliki sporočanja)
Kot večjo težavo pri učenju ruščine so naši informanti poleg usvajanja pravopisa navedli tudi naglasno mesto. Moramo reči, da je ruski naglas za Slovence posebno težaven, kar velja razlagati z relativno visoko stopnjo sorodnosti obeh jezikov, ko se prozodična/naglasna podoba besede iz enega jezika preprosto »kalkira« v drugega. Tukaj opažamo večje razlike med našimi informanti glede »udomačenosti«, uzaveščenosti naglasne podobe posameznega jezika, in sicer po temle ključu: pri dvojezičnih govorcih, ki imajo doma rusko govoreče starše, naglasnih težav praktično nismo opazili, pri dvojezičnih govorcih iz mešanih družin se pojavljajo v manjši meri (odvisno od dejanskega obsega komunikacije v ruščini), pri slovenskih govorcih ruščine, ki so se jezika naučili v šoli, pa so zelo prisotne.
Največ negotovosti pri informantih sta povzročila primera iz imenske in glagolske paradigme s spremenljivim naglasnim mestom: cVx [s'uh] v kratki obliki, cyxOu [suh'oj] v dolgi obliki; buhO [vin'o] v ednini, eHna [v'ina] v množini; variiranje naglasa med različnimi oblikami preteklika pri glagolu npodAmb, odvisno od slovničnega spola: oh npOàan [pr'odal], oHa npoàan [pradal'a].
Informanti so imeli večje težave pri določanju naglasa v tistih glagolskih in imenskih oblikah, ki imajo v svoji paradigmi spremenljivo naglasno mesto (ob-likoslovna paradigma glagolov Hanambcn, podumbcn). Zaradi variiranja naglas-nega mesta očitno prav te oblike za našo skupino predstavljajo največjo težavo.
5.3	Odstopanja na oblikoslovni ravnini
Na oblikoslovni ravnini so ugotovljena številna odstopanja od standardne ruščine različnega izvora, a vendarle je pričakovano več ponavljajočih se napak, vezanih na tiste segmente jezikovnega sistema, kjer prihaja do sistemskih razlik oz. do nepopolnega prekrivanja med stičnima jezikoma.
5.3.1 Pregled začenjamo z imenskim sistemom - samostalniško in pridevniško sklanjatvijo.
Med prvimi velja omeniti enostavnejše primere prenosa lastnosti podobnih besed iz slovenščine v ruščino, predvsem ko gre za odvisne sklone - t. i. oblikoslovno kalkiranje. Sem spadajo primeri, ko ruske besede po svoji zunanji podobi ustrezajo lastnostim slovenskega sklanjatvenega vzorca, zaradi česar ruske besede prevzemajo tudi oblikospreminjevalne lastnosti slovenskih ustreznic (npr. množinski rodil-nik pri besedah ženskega spola na soglasnik): MHo^o *docmonpuMenamenbHocmu (docmonpuMenamenbHocmeu) pod vplivom slovenske ustreznice veliko znamenitosti, MHo^o apxumeKmypHbix *ee^u (ee^eu) pod vplivom slovenske ustreznice veliko stvari. V posameznih primerih so oblikoslovne lastnosti ruskih besed zelo
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 177
podobne slovenskim, kar vsiljuje sklanjatev ruske besede po slovenskemu tipu: MH0^0 *mpydHocmu (mpydHocmeu) se sklanja po 2. ženski sklanjatvi (kot mladost, slabost), ne glede na to, da slovenska semantična ustreznica ruske besede - problem, težava - v ta tip nikakor ne spada. V tem primeru lahko govorimo o čistem oblikoslovnem kalkiranju.
Kot dokaj agresiven element, ki prodira v ruščino pri dvojezičih govorcih, nastopa predlog z/s v predložnem orodniku. V razliko od slovenščine, kjer je ta predlog v orodniku obvezen, se v ruščini uporablja samo v določenih, dokaj omejenih primerih, za označevanje spremljevalca (flana c čohkou, podumenu c dembMu). Statistika potrjuje visok odstotek napačnih odgovorov, ko je 36 % informantov prepoznalo stavek z odvečnim predlogom kot pravilen: nurneM *c pyHKou (pyHKou). Agresivna orodniška zveza izpodriva brezpredložni ruski oro-dnik, s katerim se označuje prevozno sredstvo: noudeM *c nu^moM (Ha nu$me). Zadnji stavek je kot pravilen prepoznalo 18 % informantov, medtem ko jih je 9 % priznalo, da imajo težave pri odločanju. Skupaj ima v tem primeru težave skoraj tretjina govorcev.
Zapleteni sistem ruskega oblikoslovja skušajo dvojezični govorci poenostaviti. V težavni in raznoliki množici imenskih končnic v rodilniku množine, ki vari-irajo glede na spol ter mehki ali trdi sklanjatveni tip, informanti očitno poskušajo uveljaviti le tiste, ki najbolj spominjajo na slovensko oblikoslovno ustreznico -ov/ -ev: MHo^o *Hyecmeoe (Hyecme-@), *nnn^oe (nnnrneu), *nucamenee (nucameneu), *puMnxmH06 (puMnm). V zadnjem primeru gre za izjemo, ki predstavlja težave tudi za govorce ruščine v matični domovini.
Posebno težavo za rusko-slovenske govorce predstavlja kategorija živosti, ki jo ruščina dosledno upošteva, v primerjavi s slovenščino, ki to kategorijo izraža le delno. V testu je tukaj večina informantov dala napačne odgovore:
Preglednica 15: Kako bo prav po rusko? (N = 17)
KaKue pyccKue 3uaMeuumocmu Bbi 3Haeme	82%
KaKux pyccKux 3HaMeHumocmeu Bb 3Haeme?	18 %
Vir: TEST 2
Presenetljivo velik delež napačnih odgovorov v tem primeru se da razložiti tudi z dodatno težavo na leksikalni ravnini, ker so informanti rusko besedo 3HaMeHumocmb očitno prepoznali kot popolno ustreznico slovenskemu homonimu znamenitost, kar je narobe, ker ruska beseda označuje 'znano osebo', medtem ko slovenska beseda označuje 'naravni/kulturni objekt/spomenik'. Posledično se v ruščini sproži kategorija živosti/neživosti, ki zahteva v tem primeru obvezno uporabo posebnega tožilnika, ki za žive objekte sovpada z rodilnikom (tako razlikovanje pozna slovenščina samo v ednini moškega spola: vidim telefon/prijatelja).
Na težave s kategorijo živosti kaže tudi drug primer, ko je 45 % infor-mantov ne glede na napačno obliko zaimka prepoznalo kot pravilen naslednji
178 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
stavek: nucamenb xomen *ece (ecex), Komopue 6ydym numamb ^mom poMaH, npedynpedumb 06 onacHocmu. Očitno gre za eno težjih odstopanj, za katero gre vzroke iskati v sistemskem razhajanju med jezikoma.
Specifičen vpliv slovenščine na ruščino prepoznavamo tudi v agresivnem prodiranju zanikanega rodilnika, ki ga ruščina pozna kot variantno rešitev samo v posameznih primerih, slovenščina pa ga kar se da dosledno upošteva. Stavek *Xopowux o^hok (xopowue o^HKu) HempydH0 nonynumb je kot pravilen prepoznalo 36 % informantov. Še dva primera: He 3a6un *ceoeu ynumenbuu^i (ceom ynumenbHuvy) in *E^UH0^0 ^ocy^apcmea (eduHoe ^ocy^apcmeo) nocmpo-umb Hee03M0WH0.
5.3.2 Pri glagolih ugotavljamo predvsem odstopanja pri rabi dovršnika in nedovršnika, kjer se med ruščino in slovenščino redno opažajo razlike; o vidskih razlikah med ruščino in slovenščino je pisala Aleksandra Derganc (2008). Predvsem dvojezični govorci zamenjujejo ruski nedovršnik s slovenskim dovršnikom, ki v slovenščini v primerjavi z ruščino lahko označuje večkratna oz. časovno trajna dejanja.
Primer 1: Oh HUKo^^a He *3a6un (He 3a6ueari) ceoeu ynumenbHu^i zveni prav 64 % informantov. Zdi se, da gre vzrok za to napako iskati v interferenci iz slovenščine, saj je slovenski stavek Nikoli ni pozabil svoje učiteljice pravilen.
Primer 2: H He M0^y ce6e *^mo^o ^mo) *npedcmaennmb (npedcmaeumb). 31 % jih je ta stavek označilo kot pravilen. Tudi tukaj napako razlagamo s kalki-ranjem nedovršnika iz slovenščine: Tega si ne morem predstavljati. Kalkiranje se dogaja tudi pri kazalnem zaimku, katerega uporaba v tožilniku je v ruskem stavku priporočljiva in pravilna, medtem ko je v slovenskem jeziku v tem primeru zaradi negacije dopustna izključno v rodilniku.
Primer 3: 18 % naših informantov ima težave pri razlikovanju med dovršni-kom in nedovršnikom pri označevanju prihodnjega dejanja v ruskem jeziku. Ker v slovenskem jeziku za označevanje prihodnjika oba glagolska vida gradita pri-hodnjiške oblike na popolnoma enak način, s pomočjo pomožnega glagola: bom gledal - bom pogledal, se pri informantih isti prenos dogaja tudi v ruskih stavkih: H 6ydy *nocMompemb (cMompemb). Menimo, da je ta napaka ena od tistih, ki prispevajo k oblikovanju specifičnega naglasa predvsem pri Slovencih, ki se učijo ruščino; pri ruskih dvojezičnih govorcih je ta napaka vendarle manj prisotna.
Pregledane naloge vsebujejo tudi druge primere odstopanj pri uporabi ruskih glagolov, katerih frekventnosti nismo posebej preverjali. Primer: oHa *ucne3Hyna (ucne3na). Gre za zamenjavo pravilne, ampak specifične pretekle oblike, ki jo tvori skupina glagolov na -ny (ucne3Hymb, npbKuymb), z bolj standardno, frekventno obliko, ki sledi splošnemu pravilu oblikovanja preteklih oblik ruskega glagola iz nedoločniške osnove: numamb - numan. Podoben primer nalikovne izravnave z namenom poenostavitve izhodiščnega sistema, opuščanja specifičnih oz. manj pogostih oblik, predstavlja tudi primer Oh *uccnečoeaem (uccnedyem). Gre za prenos nedoločniške osnove glagola (uccnečoea-) iz nedoločnika (uccnečoeamb)
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 179
v paradigmo sedanjika (*uccnedoBaem), torej spet za primer sistemske poenostavitve in izravnave, ki se po principu nalikovnega prenosa redno dogaja pri nepopolnem obvladanju oz. sporadični uporabi funkcionalno omejenega jezika.
5.3.3 Posebej omenimo odstopanja, do katerih prihaja pri uporabi ruskih predlogov. Primer HywHo *3a Hawy op^aHU3a^uw (dnn Hameu op^aHU3a^uu) ponazarja za slovenske govorce ruščine pogosto nadomeščanje ruske namenske konstrukcije dnn + rodilnik s slovensko namensko konstrukcijo za + tožilnik. Težava je v tem, da predlog za obstaja tudi v ruščini,vendar ima drugačno pomensko distribucijo, ki samo delno sovpada s pomenom slovenskega predloga za (eunumb 3a me6x 'spiti zate = v tvojo čast'; 3annamumb 3a me6n 'namesto tebe'). Nepopolno pomensko prekrivanje očitno ustvarja predpogoj za nezadostno pomensko in funkcijsko razlikovanje med dvema homonimnima predlogoma - slovenskim za in ruskim 3a. Delno ujemanje stičnih jezikovnih sistemov tudi v tem primeru povzroča sorazmerno velik delež napak (27 % informantov).
5.4 Odstopanja na semantični/leksikalni ravnini
5.4.1 Na semantični ravnini smo ugotovili več odstopanj različne narave. Med najpogostejšimi je vstavljanje slovenskih besed v ruski stavek: *^K3aMeHu cKopo *Ha koh^. Tako bolj ali manj sporadično vstavljanje besed iz stičnih jezikov, predvsem iz funkcionalno dominantnega v funkcionalno omejeni jezik, je dokaj znan pojav, ki ga omenja večina raziskovalcev (Šabec 2002; Požgaj-Hadži - Kranjc 2002 idr.).
Opazili smo tudi sporadične primere paronimije: Budena mapmupy Mona Lisa, ko je dvojezično govorko zavedla navidezna podobnost ruskih besed Kapmma 'slika' in KBapmupa 'stanovanje'.
Kot najpogostejši vzrok za napake na leksikalni ravnini lahko navedemo kalkira-nje in medjezikovno homonimijo.
Primer 1: Mowho 3aKnwnumb, nmo poMaH xopowuu. V tem primeru je govorec izbral lažjo pot, ko je sintetični pomen slovenskega glagola zaključiti 'povedati na koncu' zaradi navidezne podobnosti enostavno prenesel na ruski glagol 3aKumnumb. Ruščina zahteva drugačno distribucijo obeh pomenskih komponent, in sicer kombinacijo glagola in predloga (povedati na koncu = CKa3amb b 3aKnwneHue).
Primer 2: MemoM mu *wnu (e3dunu) b MocKBy dBa pa3a. Pričujoči stavek izkazuje dve napaki, prvo na pomenski, drugo na oblikovni ravnini. Na pomenski ravnini dokaj širok pomen 'premikanja v prostoru' slovenskega glagola iti, grem, ki izraža tako samostojno premikanje kot tudi premikanje s prevoznim sredstvom, je bil prenesen tudi na ruski glagol udmu. V ruskem leksikalnem sistemu pa široki pomen slovenskega glagola iti, grem pokrivata dva različna ruska glagola - udmu, ki je rezerviran za izražanje samostojnega premikanja, in examb, ki je rezerviran za izražanje premikanja s prevoznim sredstvom in
180 _ Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
je za opis potovanja v Moskvo primernejši. Druga napaka je vezana na za ruski jezikovni sistem: specifično dosledno razlikovanje med enkratnim in večkratnim premikanjem, ki ga pokriva posebna skupina glagolov - glagoli premikanja: udmu
-	xodumb, examb - e3dumb. Če gre za dejanje, ki se je ponovilo dvakrat, se v ruščini uporablja glagol, ki izraža večkratno premikanje s prevoznim sredstvom
-	e3dumb. Gre torej za različni logiki izgradnje pomenskega polja premikanja v obeh jezikih. Kot vidimo, natančnejša in doslednejša ruščina tukaj podlega agresivnemu kalkiranju preprostejšega sistema funkcionalno prevladujočega jezika.
Dokaj pogosto je razraščanje pomenov ruskih besed na račun pomena navideznih slovenskih ustreznic: *ffau (nonornu) KHu^y e cyMvy/na cmon! V tem primeru pomensko polje razmeščanja objektov v prostoru, ki ga v slovenščini lahko pokriva samo en glagol dati kaj kam, ruščina pokriva s pomočjo najmanj dveh glagolov, katerih pomen je bistveno bolj natančen: nonornuimb 'namestiti neki objekt v horizontalnem položaju', nocmaeumb 'razmestiti neki objekt v vertikalnem položaju', zahteva od govorca več miselnih operacij in tako po načelu ekonomičnosti vnovič podlega agresivnemu kalki-ranju preprostejšega sistema iz funkcionalno prevladujočega jezika.
Pogosto opažamo tudi napačno semantizacijo ruskega predloga KpoMe, ki ga večina dvojezičnih govorcev, kot to dokazuje zbrano gradivo, pojmuje kot ustrezni-co slovenskemu predlogu poleg. Npr.: * KpoMe yne6u (Hapnby c yne6ou) y eac 6ydem mhozo epeMem Ha cnopm. Vendar pa pomen ruskega predloga KpoMe bolj ustreza slovenskemu razen, kar obrne pomen stavka (namesto dodajanja stvari dobimo izključevanje). Primernejša ustreznica v tem kontekstu bi bil tako ruski predlog noMuMo kot tudi Hapnby c, ki ju očitno zaradi stilske omejenosti aktivno uporablja premalo govorcev. Menimo, da je tudi v tem primeru semantična nedoslednost pri uporabi predloga pogojena z že znanim načelom ekonomičnosti govorjenega jezika, ko se z enim izraznim sredstvom poskuša pokriti dva vsaj delno podobna pomena.
V testu smo posebej poskušali preveriti, koliko na odstopanja pri ruščini vplivajo medjezikovni homonimi. V ta namen smo informante prosili, naj v naboru stavkov prevedejo posamezne besede, medjezikovne homonime. Stavki so bili sestavljeni tako, da ne bi takoj izključevali primerov možne napačne semantizaci-je. Predstavljamo rezultate:
Primer 1: 3mo 6un KanecmeeuHuu nec. Pomen 'les' namesto pravilnega 'gozd' je ruskemu homonimu nec pripisalo 4 % informantov.
Primer 2: Cnacu6o 3a npunmHyrn 6eceby! Pomen 'beseda' namesto pravilnega 'pogovor' je ruskemu hononimu 6eceda pripisalo 8 % informantov.
Primer 3: KaK borno mrnemcn ^mom nac! Pomen 'čas' namesto pravilnega 'ura' je ruskemu homonimu nac pripisalo 8 % informantov.
Primer 4: HaKoHeece muxo. Bce noMupunucb. Pomen 'pomiriti/umiriti (se)' namesto pravilnega 'pobotati se' je ruskemu homonimu noMupunucb pripisalo 57 % informantov.
Na podlagi pridobljenih podatkov menimo, da je delež napačne semantiza-cije v primeru medjezikovne homonimije zelo odvisen od stopnje poznanosti/
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 
181
frekvenčnosti posamezne besede za posameznega govorca. Manj znana je beseda, večja je možnost napačne semantizacije na podlagi zavajajoče zunanje podobnosti.
Do enakega sklepa smo prišli pri testiranju razlikovanja med tremi različnimi pomeni ruske večpomenske besede HOMep ('številka', 'hotelska soba', 'gledališka/ odrska točka').
Primer 1: ffaüme MHe, nowanyücma, eam HOMep, h 3anuwy. Ko gre za najbolj osnoven in frekvenčen pomen, ki ga ima beseda HOMep v ruščini ('številka'), nismo zabeležili niti ene napake.
Primer 2: HoMep Ha nepeoM ^mawe - oneHb xopowuü. V tem primeru smo zabeležili 28 % napačnih semantizacij ('številka' namesto 'hotelska soba'), ne glede na razlikovalni kontekst »v prvem nadstropju«.
Primer 3: Ee meampanbmiü HOMep eceM noHpaeuncH.
Tudi v tem primeru smo zabeležili 28 % napačnih semantizacij ('številka' namesto 'točka, nastop'), ne glede na razlikovalni kontekst »gledališki«. Zdi se, da enak delež napačne semantizacije sekundarnih pomenov (primera 2 in 3) večpomenske besede omogoča trditev, da možnost napake pri semantizaciji sekundar-dnih pomenov naraste za vsaj 20 %.
5.4.3 Posebej smo želeli pri informantih preveriti tudi poznavanje sintagmatičnih/kolo-kacijskih omejitev posameznih ruskih besed, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah.
Preglednica 16: Označite, ali so spodnji izrazi pravilni oz. ali jih poznate. (N = 12)
	Narobe	Prav	Ne vem
y nee BbicoKoe 06pa30Banue	58 %	42 %	
y nee BbcoKoe 06pa30Banue	25 %	75 %	
^mo He npedcmaBum npoóneMbi	33 %	67 %	
^mo He cocmaBum npoóneMy	58 %	42 %	
uMeem óonbwoe 3HaueHue	25 %	75 %	
uapaem óonbwoe 3HaueHue	67 %	25 %	8 %
uapaem Ba^Hyw ponb	17 %	83 %	
uMeem Ba^Hyw ponb	50 %	50 %	
Vir: TEST 2
Kot je razvidno iz preglednice, smo izbrali štiri besedne zveze, zapisane enkrat prav, drugič narobe. Razlike niso vezane na pomen celotnega izraza, ampak bolj na ustrezno pomensko kombiniranje besed. Glede na pridobljene rezultate (delež pravilnih odgovorov niha med 25 in 83 %, delež napačnih pa med 33 in 50 %) lahko trdimo, da je to za dvojezične govorce dokaj problematično področje, kadar gre za poznavanje in prepoznavanje pomenskih odtenkov posameznih besed v
182 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
ustaljenih izrazih, za katere je potreben razvitejši jezikovni čut in intenzivnejši stik s knjižnim jezikom, torej s knjižno ruščino, kar je v primeru funkcionalne omejenosti ruščine v Sloveniji dokaj težavno.
5.4.4 Testiranje besedotvorne zmožnosti je pokazalo na določene omejitve. V predlaganih kontekstih so informanti morali na manjkajočo pozicijo v zaključenem stavku vpisati ustrezno besedotvorno varianto navedene besedotvorne podstave.
Primer 1: H edy ynumbcn b (KaKou? pridevnik, Komopuu b cmon^e) cmo-nmHbiu yHUBepcumem. Ker gre za dokaj pogosto besedo, je večina informantov navedla pravilno obliko pridevnika cmonunHuu. Samo v enem primeru smo ugotovili nenavadno besedotvorno izpeljanko - *cmonmecKu.
Primer 2: 3apnnama cunbHo nadaem u ^mo nnoxo = (izglagolski samostalnik, Ko^^a Bce nadaem): nadeHue 3apnnamu Bcex onem BecnoKoum. Tukaj je prišlo do večjih razlik. Uporabljeni sta bili varianti ynadoK in nadaHue, kar je bodisi pomensko bodisi oblikovno neustrezno.
Primer 3: npo^Hmu Bupocnu b mpu pa3a. = npo^Hmu ympounucb (z eno besedo, povratni glagol s korenom -mpou).
Ta kontekst je povzročil največ težav, nekaj informantov ni dalo nobenega odgovora, več je bilo okazionalizmov (*nompounucb), dva sta našla drugačen način izražanja, samo en odgovor je bil pravilen.
Posebej informativna je bila za nas samoocena težavnosti besedotvorne naloge:
Preglednica 17: Če bi isto nalogo dobili v slovenskem jeziku, kako bi jo rešili? (N = 12)
	veliko	enako lahko/	nekoliko	nekoliko	veliko
	lažje	težko	lažje	težje	težje
V slovenskem jeziku bi isto	58 %	25 %	17 %	0	0
nalogo rešil(a)					
Vir: TEST 2
5.4.5 Tudi testiranje poznavanja idiomatičnega izrazja je izpričalo opazne omejitve. Informantom smo naročili, naj poiščejo ustreznice med izbranimi idiomatičnimi izrazi in pomeni. Pričakovano so zanje lažjo nalogo pomenili bodisi izrazi, kjer so poznali večino besed, bodisi tisti, ki imajo ustreznice v slovenščini (nucamb KaK Kyp^a nanou - imeti slabo pisavo, Kynumb Koma b MernKe - kupiti mačka v žaklju, Ko3en omny^eHun - grešni kozel). V drugih primerih, kadar ruski idi-omatični izrazi nimajo ustreznic v slovenščini, je bilo več ugibanj in višji delež napak.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 183
Preglednica 18
	Prav	Narobe
Eumb 6aKMywu	50 %	50 %
HaMOMamb dpoB	50 %	50 %
nonacmb naMb^M b ne6o	50 %	50 %
Tnuymb Koma 3a XBOcm	75 %	25 %
Vir: TEST 2
Zanimivo je, da je tukaj več odgovorov, v katerih so informanti priznali, da bi isto nalogo lažje rešili v slovenščini.
Preglednica 19: Če bi isto nalogo, ki ste jo pravkar končali, dobili v slovenskem jeziku, kako bi jo rešili? (N = 12)
	veliko	ni razlike,	nekoliko	nekoliko	veliko
	težje	enako	težje	lažje	težje
Isto nalogo bi v slovenskem jeziku rešil(a)	67 %	17 %	8 %	8 %	0
Vir: TEST 2
Podobno sliko kažejo tudi podatki iz preizkusa poznavanja in razumevanja štirih ruskih pregovorov: pregovor, ki ima natančno ustreznico v slovenščini, so infor-manti razumeli bistveno bolje kot tiste, ki takih ustreznic niso imeli.
Preglednica 20
	Razumevanje	Poznavanje od prej
He Konau MMy ^py^OMy, caM b Hee ynadewb	100 %	50 %
fl3bw do KueBa doBedem	75 %	48 %
fiynwe cun^a b pyKe, neM wypaBMb BdaMeKe	67 %	33 %
He ^OBopu ^on, noKa He nepenpb^newb	67 %	25 %
Vir: TEST 2
5.5 Odstopanja na skladenjski ravnini
Zaradi omejenega obsega članka navajamo samo najbolj osnovne primere odstopanj na skladenjski ravnini.
Najbolj trdovratna napaka je napačno vstavljanje veznika ecnu v odvisnike. Primer 1: H He 3Haw, *ecnu ^mo npaembHO (npaembHO nu ^mo). Kot pravilen je ta stavek prepoznalo 60 % informantov. Zanimivo, da odstopanja v tem primeru ne gre razlagati izključno z vplivom slovenskega skladenjskega vzorca Ne vem, če/ali je to narobe - ampak z neko tipološko pomanjkljivostjo ruskega skladenjskega modela,34 kjer pomenonosnemu kazalniku vprašljivosti odvisnika
34 Enako napako delajo tudi otroci iz ruskih družin v Ameriki, Italiji in Izraelu (Perotto - Niznik 2014).
184 _ Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
(členek mu) nekako primanjkuje eksplicitnega poudarka, v stavku ni nikoli poudarjen, zato ruski skladenjski vzorec izgubi v protistavi z alternativnim, eksplicitnej-šim skladenjskim vzorcem, ki ga informanti najdejo v slovenskem jeziku.
Podoben primer: Tu MeHH cnpamueaemb, *umu b ^UMHa3Uu xopowuu eu6op. 25 % informantov je ocenilo ta stavek kot pravilen.
Primer 2: *nomoMy nmo mu xonewb ynumbCH b Haweu ^UMHa3Uu, h me6e Bce Hanuwy. 90 % informantov meni, da je stavek popolnoma pravilen. Vendar v ruščini velja pravilo, da vzročni veznik nomoMy nmo nikoli ne začne stavka, ampak vedno stoji v postpoziciji. Če želimo isti pomen izraziti na začetku, moramo zamenjati veznik bodisi s pogovornim pa3 (Pa3 mu xonewb ynumbCH b Haweu ^UMHa3Uu, h me6e Bce Hanuwy) bodisi s knjižnim n0CK0MbKy (nocKOMbKy mu xonewb ynumbCH b Haweu ^UMHa3Uu). Vpliv slovenskega skladenjskega vzorca, kjer položaj vzročnega veznika ni zamejen, je tukaj očiten. Menimo tudi, da zgoraj omenjena težnja k ekonomičnosti in poenostavitvi vodi k odstranitvi distributivnih oz. položajnih omejitev za najbolj frekventen veznik, ki naj bi postal univerzalen.
Primer 3: Redne težave imajo informanti z razlikovanjem med kratko in dolgo obliko ruskih pridevnikov, kar je pogosto pogojeno s skladenjsko vlogo, v kateri ti nastopajo. V ruščini v skladenjski funkciji povedka nastopajo večinoma kratke oblike pridevnikov,35 medtem ko naši informanti vztrajno uporabljajo le dolge oblike: ^opo^ He maK *uHmepecHuu (uHmepeceH), Baw nodapoK HaM oneHb *^opo^ou (^opo^), mou cuh MHe oneHb *^opo^ou (^opo^).
Spodnja preglednica prikazuje delež pravilnih in napačnih odgovorov pri razlikovanju med kratkimi (^opo^/^opo^a) in dolgimi oblikami (^opo^ou/^opo^aH) ruskega pridevnika ^opo^ou.
Preglednica 21: Gotovo veste, da v ruščini naglasno mesto lahko razlikuje pomene besed. V spodnjih stavkih izberite pravilno različico. Za vsak stavek je pravilna samo ena različica. (N = 28)
	^op0^a	^opo^A	^opo^An	^Opo^	^opo^Ou
Mou CUH MHe ...				61 %	7 %
^ma KH^a MHe ...	54 %		14 %		
ffo ^emep6yp^a ...					68 %
Ferrari — ^mo oneHb ...		7 %	61 %		
Baw nodapoK HaM ...				64 %	4 %
Barn nodapoK...				7 %	61
Vir: TEST 2
35 Čeprav so možne tudi dolge oblike: Oh -xopowuu; Oh - xopow. Spet ugotavljamo pomanjkanje enoznačnih, eksplicitnih pravil.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 185
Kot vidimo iz statistike, delež napačnih odgovorov v tej nalogi niha od najmanj 5 % (Bam nodapoK MHe onem *^opo^ou (^opo^)) do največ 21 % (3ma KH^a MHe *^opo^aH (^opo^a)) od celotnega števila odgovorov,36 kar je dokaj velik delež. Pri podobni nalogi v nadaljevanju testa je kar večina anketirancev (54 %) podala napačen odgovor, ko so prepoznali stavek O^hku He maK *ea^Hue (eamnu) kot pravilen. Očitno gre za enega težavnejših elementov medjezikovnega nesovpada-nja, kar redno povzroča odstopanja oz. napake.
Primer 4: y Hee *ecmb Kpacueue a3a. Kot so že omenili nekateri raziskovalci (Derganc 2009), je za rusko svojilno glagolsko povedkovno konstrukcijo y Ko^o nmo ecmb, ki izraža svojilnost ('kdo ima kaj'), težko nanizati eksplicitna enoznačna pravila, ki bi natanko določala navajanje ali opuščanje konstrukcijskega elementa ecmb. A vendarle se da povzeti, da se ta element ne uporabi oz. se opusti, ko gre za izražanje samoumevnega posestvovanja določenega objekta, ki ga torej ni treba posebej izražati. Odsotnost eksplicitnih pravil je tukaj glavni razlog za napake, ki jih je naredilo 23 % informantov. Na tem mestu lahko pripomnimo, da so ravno primeri, za katere eksplicitna jezikovna pravila manjkajo in katerih usvajanje je tako možno šele iz rabe, za nas glavno prepoznavno merilo za razlikovanje med naravnim in poznim dvojezičnim govorcem, ki se je ruščine naučil v šoli ali v poznejših letih.
Primer 5: Zelo pogosta so v primeru slovensko-ruskega bilingvizma ugotovljena odstopanja v uporabi členka mowe. Pomen slovenskega členka tudi, na katerega se v referenčnem polju dvojezičnega govorca najpogosteje navezuje ruski členek mowe, je namreč bistveno širši kot v ruščini. Za ustrezno pokrivanje semantike enega slovenskega členka tudi sta torej potrebna dva ruska členka, mowe in maKw:e.
tudi: To^e (=) istovetnost
TaK^e (+) naštevanje, dodajanje
Ruski členek mowe namreč izraža istovetnost. V preprostem dialogu H me6n nm6nm. H mowe me6n nm6nm se v repliki s pomočjo členka izraža istovetnost glagolskega dejanja replike z glagolskim dejanjem v prvem, predhodnem stavku (nm6nm 1 = nw6nw 2) (preglednica 22).
Ruski členek maKwe medtem izraža dodajanje, naštevanje različnih objektov, aktivnosti, zato je v primeru H e^o xopomo 3Haw, yeawaw, a maK^e nw6nw ta členek edina možna izbira (3Ham, yeaw:aw + nw6nw). Uporaba členka mowe je v tem primeri popolnoma napačna. Ugotavljamo, da imajo dvojezični govorci pri tem težave - delež napak znaša od 11 do 33 %.
36 Izjemoma stoodstotno pravilni odgovori (flo nemep6ypza oneub dMunnan dopoza) niso spadali v to kategorijo, ker so vsi informanti prepoznali samostalnik bopoza.
186 
 Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Preglednica 22: Označite, kateri pogovor oz. stavek je pravilen in kateri napačen. (N = 18)
	Prav		Narobe	Ne vem
A: fl meÔM mwômw! B: fl mo^e meÔM mwômw!	94	%	6 %	
A: fl meÔM mwômw! B: Towe m meÔM mwômw!	11	%	83 %	6 %
flmwômw Cawy, HuHy, a maKwe meÔM.	83	%	11 %	6 %
fl mwômw Cawy, HuHy, a mowe meÔM.	17	%	78 %	6 %
fl e^o xopowo 3Haw, yBawaw, a mowe mwômw.	33	%	67 %	
fl e^o xopowo 3Haw, yBawaw, a maKwe mwômw.	72	%	28 %	
Vir: TEST 2
6 Končamo lahko z zbirno navedbo pogostejših odstopanj, ki smo jih ugotovili v raziskavi.37
Preglednica 23: Ugotovljena odstopanja
Odstopanja
Prozodija: napačno naglasno mesto
Fonetično zapisovanje
Vrstni red v vzorčnih odvisnikih, kalkiranje slovenskih skladenjskih konstrukcij
Pojasnilo/primer
Pomanjkljivo razlikovanje med trdimi in mehkimi soglasniki Poenostavljanje oblikospreminjevalnih paradigem v imenskem (samostalnik, zaimek, pridevnik) in glagolskem sistemu, oblikoslovno kalkiranje iz slovenščine Nedosledno izražanje kategorije živosti Odstopanja pri zanikanem objektu (kalkiranje slovenskega rodilnika negacije) Uporaba dolgih oblik pridevnikov v funkciji povedka namesto kratkih Težave z uporabo posesivne povedkovne konstrukcije u menja jest' Kalkiranje slovenskega vidskega sistema (širša raba dovršnika, odstopanja v prihodnjiku)
Medjezikovna homonimija, ki otežuje razlikovanje med oblikami in pomeni Trend k poenostavitvi jezikovnega sistema, ki teži k rabi vedno manjšega nabora jezikovnih sredstev z vedno širšim pomenom
Posebej primeri s spremenljivim naglasnim mestom v okviru enotne paradigme Akanje, prednaglasna in ponaglasna redukcija Zapisovanje mehkega znaka, razlikovanje med u in m, jotiranimi črkami, šumniki
MH0^0 *npenodaBameMeB/ *mpydHocmu *BbinycKuue, *cmapux, *BKycHue
Xomen *Bce, Kmo uumaem poMaH, npeàynpeàumb *Xopowux oueHOK HempydHo noMyuumb
O^hku He maK *Ba^Hbie
y Heë *ecmb KpacuBbie ^Ma3a
Oh HUKo^^a He 3aôbiM *cBoeu yuumeMbHuubi
^mo Hy^Ho *3a Hawy op^aHU3a^uw *KaKue pyccKue 3HaMeHumocmu Bbi 3Haeme? Mu *wmu b MocKBy ÔBa pa3a *KpoMe yueôbi y Bac ôyèem umo deMamb
fl He 3Haw, *ecMu ^mo npaBuMbHo fl meÔM 3Haw, yBawaw, a *mowe mwômw
37 Pri tem se dobro zavedamo, da je do popolnega seznama še daleč.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 187
7 Sklep
V	večini primerov so torej naši informanti pokazali relativno visoko, a vendarle omejeno jezikovno zmožnost v ruščini, kar lahko ocenjujemo kot primer postopne pasivizacije in torej kot primer neuravnotežene dvojezičnosti, ki jo sicer posamezniki izkazujejo v različn meri.38 To pomeni, da jezikovnemu sistemu funkcionalno omejenega jezika (FOJ) v trajnem stiku s funkcionalno prevladujočim (dominantnim) jezikom (FDJ) začne primanjkovati t. i. vitalnosti - avtonomnosti, stabilnosti in variabilnosti razpoložljivih jezikovnih sredstev.
Kot razlikovalne lastnosti funkcionalno omejenega jezika lahko izpostavimo negativni jezikovni prenos (interferenco) na različnih jezikovnih ravninah, sim-plifikacijo oz. poenostavitev jezikovnega sistema, ki teži k vzpostavitvi omejenega nabora jezikovnih sredstev s čedalje širšim pomenom (nalikovna izravnava po vzorcu, ki je pogostejši, opuščanje izjem in nestandardnih primerov), omejeno besedotvorno zmožnost, nestabilno rabo pomožnih, manj uzaveščenih elementov jezikovnega sistema (predlogov, veznikov, modalnih besed, diskurznih označevalcev).
Kot močno predispozicijo, ki nekako spodbuja jezikovna odstopanja, ocenjujemo elemente jezikovnega sistema stičnih jezikov, med katerimi se opaža delna oz. nepopolna ustreznost, torej samo delno sovpadanje v oblikah in pomenih.
V	teh primerih obvladovanje obeh jezikov na enaki stopnji zahteva natančnejšo, poglobljeno diferenciacijo, kar je možno šele v primeru redne komunikacije v do-tičnem jeziku z naravnimi govorci.
Ugotovitev potencialno šibkih področij jezikovnega sistema v primeru trajnega medjezikovnega stika odpira pot tako za nadaljnje delo pri ustvarjanju kon-trastivnih jezikovnih priročnikov za rusko-slovenske govorce kot tudi za tipološke medjezikovne analize. Upamo, da bo naš prispevek spodbudil k čimprejšnji uvrstitvi navedenih ciljev med aktualne raziskovalne in pedagoške naloge.
VIRI
TEST 1 = Spletna anketa za starše TecT g^a pogHTegeH (https://www.1ka.si/a/68300), dostop 9. 9. 2015.
TEST 2 = Spletna anketa iz ruskega jezika TecT no pyccKOMy a3MKy (https://www.1ka.si/a/68599), dostop 9. 9. 2015.
SPISI = Maturitetni spisi v ruskem jeziku (arhivsko gradivo RIC), 2013-2015, spomladanski in jesenski rok.
POSNETKI = Posnetki osebnih razgovorov (20 polvodenih intervjujev s posameznimi informanti), ki se hranijo pri avtorici.
38 Velja omeniti, da so med našimi informanti tudi primeri uravnotežene dvojezičnosti, vendar pa so manj številni.
188 _ 
Irina Makarova Tominec • Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini ...
Literatura
Derganc 2008 = Aleksandra Derganc, Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih, Slavistična revija 56 (2008), št. 2, 537-543.
Derganc 2009 = Aleksandra Derganc, Nekaj misli ob izražanju glagolske svojilnosti v ruščini in slovenščini = Some remarks on the verbal expression of possessiveness in Slovene and Russian, v: Rusko-slovenski dnevi, v Ljubljani, maj 2009, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, 11-15.
Derganc — Urbas 2009 = Aleksandra Derganc - Janja Urbas, Sostojanie prepodavanija russkogo jazyka v Sloveniji, Russkij jazyk kak inoslavjanskij: sovremennoe izučenie russkogo jazyka i russkoj kul'tury v inoslavjanskom okruženii = Ruski jezik kao inoslovenski: savremeno izučava-nje ruskog jezika i ruske kulture u inoslovenskom okruženju 1 (2009), 53-50.
Ellis 1997 = Rod Ellis, The study of second language acquistion, Oxford: Oxford University Press, 1997.
Gardner - Lambert 1972 = Robert C. Gardner - Wallace E. Lambert, Attitudes and motivation in second language learning, Rowley, MA: Newbury House, 1972.
Kagan — Dillon 2001 = Olga Kagan - Kathleen Dillon, A new perspective on teaching Russian: focus on the heritage learner, Slavic and East European Journal 45 (2001), št. 3, 507-518.
Komarova 1997 = Tatjana Komarova, Russkij jazyk v Ljubljanskom universitete, Mitteilungen für Lehrer slawischer Fremdsprachen 73 (1997), 104-108.
Komarova idr. 2014 = Tatjana Komarova - Irina Makarova - Marinka Povše Kastrevc - Ines Vozelj, Ruščina: [2014], Ljubljana: Državni izpitni center, 2012. (Predmetni izpitni katalog za splošno maturo.)
Medvešek — Bešter 2012 = Mojca Medvešek - Romana Bešter, Položaj priseljenskih jezikov v Sloveniji, Jezik in slovstvo 57 (2012), št. 3-4, 5-27.
Paradis 2004 = Michel Paradis, A neurolinguistic theory of bilingualism, Amsterdam: John Benjamins, 2004 (Studies in bilingualism 18).
Perotto 2009 = Monika Perotto, Lingua e identita dell'emmigrazione russofona in Italia, Napoli: Liguori, 2009.
Perotto — Niznik 2014 = Monika Perotto - Marina Niznik, »Po-russki govorim my s detstva ...«: iz opyta neformal'nogo obučenija russkomu jazyku v Izraile i v Italii, v: Instrumentarij rusistiki: ošibki i mnogojazyčie, ur. Arto Mustajoki idr., Helsinki: University of Helsinki, 2014 (Slavica Helsingensia 45), 75-95.
Pilipenko 2015 = Gleb Pilipenko, Odnos uporabnika do norme: Slovenci v Rusiji, v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 587-593.
Polinska 2010 = Maria Polinskaja, Russkij jazyk pervogo in vtorogo pokolenija emigrantov, živu-ščih v SŠA, v: Instrumentarium of Linguistics: Sociolinguistic Approaches to Non-Standard Russian, ur. Arto Mustajoki - Ekaterina Protassova - Nikolai Vakhtin, Helsinki: University of Helsinki, 2010 (Slavica Helsingensia 40), 314-328.
Polinsky — Kagan 2007 = Maria Polinsky - Olga Kagan, Heritage languages: in the »Wild« and in the Classroom, Language and Linguistics Compass 1 (2007), št. 5, 368-395.
Požgaj-Hadži — Kranjc 2002 = Vesna Požgaj-Hadži - Simona Kranjc, O simultanom slovensko--hrvatskom bilingvizmu, Strani jezici 30 (2002), št. 3, 129-140.
Rossi 2009 = Eleonora Rossi, Večjezični možgani: učenje in izgubljanje jezikov, Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 1, 59-64.
Šabec 2002 = Nada Šabec, Half pa pu: the language of Slovene Americans, Ljubljana: Studia hu-manitatis, 2002.
Štumberger 2006 = Saška Štumberger, Dvojezičnost na primeru Slovencev v Nemčiji, Slavistična revija 54 (2006), št. 1, 41-60.
Žigon 1996 = Zvone Žigon, Funkcionalni bilingvizem in Slovenci v Argentini in Urugvaju, Dve domovini = Two Homelands 7 (1996), 71-95.
Vozelj — Urbas 2008 = Ines Vozelj - Janja Urbas, Učni načrt: Ruščina: gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur), Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport - Zavod RS za šolstvo, 2008. (Elektronski vir.)
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 189
pE3WME
PyCCKHH H C.IOBC'llCKllii H3UK1 H3UK0BUe OTCTyn^eHHH B pyCCKOM nog B^HHHHeM c^OBeHCKoro KaK «3UKa OKpy^eHHH
flo CHX nop 33MK pyccKoa3traHbix ®HTegeñ CïïOBeHHH h npoHCxoga^He B HeM H3MeHe-HHa He nonagara b 3oHy ycTomHBoro HCcgegoBaTegtCKoro HHTepeca hh b Pocchh, hh b CgoBeHHH, npH tom, tto ^Hcgo pyccKoroBopa^HX ®HTegeH b CgoBeHHH b nocgeg-Hee BpeMa 3aMeTHo yBe^H^Hgoct, npHÖ^H^aact k 5 000 qegoBeK. B CTaTte KopoTKo npegcTaBgeHa a3MKoBaa CH^ya^Ha, ocBe^aro^aa KoMMyHHKaTHBHtie ct^epti h HaHÔo-gee qacToTHMe c^Tya^HH Hcnogt3oBaHHa cgoBeHCKoro h pyccKoro »3mkob npegcTaBH-TegaMH pa3HMX noKogeHHH pyccKoroBopa^HX MHrpaHToB. flaHHtie nogy^eHti nyTeM HHTepHeT-aHKeTHpoBaHHa h ycTHtix HHTepBbK) KaK pyccKoroBopa^HX pogHTegeH, TaK h HX geTeH.
Ha ocHoBaHHH Bbiôopo^Horo aHa^H3a nHCbMeHHtix paôoT h gonogHHTegtHoro KoHTpogtHoro HHTepHeT-TecTHpoBaHHa npegcTaBgeH nepe^eHt h aHa^H3 HaHÔogee qa-ctothmx a3MKoBMX H3MeHeHHH, npoHCxoga^HX b pe^H Mgagmero noKogeHHa pyccKo-a3M^HMX MHrpaHToB nog B^HaHHeM cgoBeHCKoro a3MKa oKpy^eHHa Ha Bcex »3mkobmx ypoBHax.