želje! Poznati se nam je treba med) seboj, potem bo tudi zaupanje med nami še večje. ::i Prošnje za dopust ob času žetve aktivnih. vojakov se ne smejo vlagati niaravnost na okrajno dopolnilno poveljstvo, št. 17 v Ljubljano, kakor, se to zdaj god5, ampak županstva jili imajo predldadati svojira pristojnim okrajnim glavarstvora, ker jili mora sicer okrajno dopolnilno poveljstvo pošiljati na okrajna glavarstva in se^s tem mnogo časa zgubi, da postanejo take prošnje vsled tega brezpredmetne. ataTiSi, ki žela imeti sina za časa žetve doma, imajo tozadevne prošnje vlagati pri svojih županstvih, ta pa jih predlože okrajnim glavarstvom. 1 Slovenske tlskovine. V!e8 let, so zahtevali župmjski uradi slovenskih tiskovin za cepljenje koz.. Pošiljali so sGi \"«dno le samo nemSiki ,,Ausweis" z  opombo, da ni drugih na razpolago. Letos je okr. glatvarstvo v Konjicah poslalo v prjvilč1 slovenske r7ka,7fi" v^-r \a voo in-piio vrerinn r>n hi 1d Vmnin ,,Izkaze", kar je vse hvale vredno. Da bi le lcmalu pošle vse nemške tiskovine za mesečne izkaze mrli6ev. Dokler slo^enskih ne dobimo, ne rabimo nikakih tiskovin. * Štajerske Slovence ob lineji kamniškega okraja vabimo, da pohite na praznik Kristusovegia Vnebohoda dne 28. maja v Kamnik in bližnje Mekinje, kjer se vrši slavnost blagoslovljenja nove z,astave ondotnega ,,Slov. katoliškega izobraževalnega društva". Slavnost bo velikanska, pravi ljudski tabor. Obiščimo torej tudi štajerski Slovenci svoje brate! Zbirališče slavnostnih gostov bo ob pol 9. uri dopoldne pred kamniškim kolodvorom, nakar se z godbo in zastavami na 6elu podaino skozi Kamnik v Mekinje. Na slavnosti govori drž. poslanec dr.; Krek. V četrtek na svidenje v Kanmiku in, Mekinjali! * Slovenskl junakoviči v Oradcn. Slovenski liberalni dijaki, ki se zbirajo sedaj v društvih ,Tabor in Triglav in ki havzirajo v domovini z znanimi društvi Prosveta, BodoSnost itd. so se tudi iznekli za profesorja Wahrmunda, ki je v govorih in spisih poniževal katoliško vero in cerkev. In, zelo pogumno so uprizorili slovenski Taboriti to izjavol Zborovali so po § 2 zborovalnega zakona. Zraven je smel le tisti, kateremu so dali vabilo in o katerem so tediaj že zanaprej vedeli, da se bo ,,navdušil" za svobodo učenja, kakor jo izvršuje proiesor Wahrmund. Za svobodo se' navdušujejo, v istem hipu pa omejujejo svobodo govora in udeležbe s§2L živeli liberalni junakoviči v Gradcu, ki skrbe taka Razne novice. * Odlikovanje. C. g. 'Anton Sijanec, župnJi v St. Juriju v Slov. gor., je imenovan kn. šk. i lavantinskim duhovnim svetovalcem. * Slovenskl kmečkl zvezi je daroval preč. g. dekan Hrastelj v Konjicah mesto venoa na grob župnika Lednika 10 K. Rodoljubi, posnemajte! * S. K. S. Z. za Stajersko so darovali gg.: Franc Koser, Juršin,ci, v spomin cesarj:evega jubileja 1 K; Katinka Blumer, Trst, 2 K. Rodoljubi, rodoljubkinje, spomnite se ob vsaki priliki S. K. S. Z. * Poslanec Pišek je izposloval pri južni železnici, da vozi od prv«ga tega meselca vlak, ki je odhajal dosedaj iz Maribora ob 1. uri 40 minut pop. v Ptuj samo ob nedeljah, vsak dan. To je velike važnosti za postaje Hoče in Račje, ki niso imele popoldne zveze, odkar se je odpravil mešani vlak. S tem je tudi ustreženo občni želji prebivalstva ob progi južno od Maribora. * Uravnava Sotle. Stajerski deželni odbor je naDravil načrte za uravnavo; hrvaška dqželna\ia- da, ki ima naipraViti načrte za gornji del' Sotte, ni Še izvršila svojega dela. Pričakovati je,; da se to kmalu zgodi, da se potem more delo pričeti. V stvari je že opetovano posredoval državni poslanec dr. Benkovič. * Poslanee Pišek in tovariši so stavili v zbornici rtujni predlog za pogtrelce v Bukovcifi, ker feo bili od kmetov v to ntaprošeni. Vsled tega je bil zelo razburjen dr. Ploj in je pretil z ožigosanjem, čeprav bi moral biti vesel, da setudidrugi poslanci bfigajo za njegove volilcei. Saj vendar več besed več izda • Dr. Ploj se pritožuje, da se drugi poslanci vmegavajo v njegov okraj. Vprašamo pa ga, kolikokrat se on vmešava v druge okraje? Ali se spominja še pred kratkim članka v besnoliberalni ^Domovini", kjer se Ploj povzdiguje, Roškar pa ponižuje, in gre so za Roškarjev volilni okraj? Ce kmetje potrebujejo pomoči, bodo nuši t>oslanci prišli na pomoč, in naj se polem jezi nad tem tudi dr. Ploj! ' Zakladov nl. Politična oblast nam nazBanja, da so se pripetile v zadnjem času vnovič v večjih slnčajih sleparije takozvanih zakladuih iskalcev (Bvtierro) v Spaniji. * SlovensM kmečkl delavoi! V aaši državi se namerava upeljati starostno zavarovanje. Poslanci kmečkih strank so iznajzili zahtevo, ida se to zavaro\anje raztegne tudi na kmečke delavce. Rako dobro bi tprej bilo, da bi se tudi kmečki delavci oglasili v našem lisiu ter povedali svoje mnenfe In svoje dobro za sraeh po domovini! * Dijaškl Izgredi na Dunaju. Z^adnjo soboto dne 16. t. m. so liberalni nemški, slovensk*i in — judovski idjjaki na vseučilišču na Dunaju pr«tepli katolišket dijake. Sovražijo katoliške dijake, ker s© ostali zvesti veri svojih očetov. Skijajjni čas je, da se katoliško ljudstvo z vso silo otrese liberalizma, kjerkoli se še nahaja. Drznost iliberalcev bo postajala veduo večja, 5e se jim ne postavimo v bran.. Katoliško ljoidstvo, na krov! * Llberalni dijaki proti kmetom. V. uvodnem članku opisujemo izgrede liberalnih dijakov, v Gradcii proti kmetom. Kja^kor izrvemo iz nadaljnih poročil, bil je katoliški dijak, ki bi nioral Uiti promoviran doktorjiem prava, tajnik J4atol*§ke nemške kmec^ ke zveze in da je kmete povabil k svoji promociji., A liberalci so jim zabranilisvstop. Vsak židov, vsak tujec sme k takim slavnostim, le katoliški kmet ne sme, čeprav s svojimi davki plačuje vseučilišča. Dijaki v Gradcu so metali; v kmete tudi gnjila jajca.: Zmerjali so kmete fe psovko: bagaža. Govoriji so proti knMitom zaničljivo in sedaj tudi liberalni listi pišejo skrajno razžaljivo o kmetih.. To je nečuveno! Kako dolgo še bocjo trpeli kmetje tako ravnanje proti svojemu stanu? Kako dolgo še bodo trpeli nasilstva liberalcev? Kako dolgo še bodo trpeli celo liberalne jliste v svojih hišah? Kdor\ je mož, kdor spoštuje svoj stan, mora vendarf enkrat prSti do spoznaiija, da kmet ne more imeti z liberalizmom nobene zveze! Mariborski okraj. m Mariborski sIovensM srednješolci prireSft v nedeljo, dne 24. majnika gledališko predstavo v korist dijaške kuhinje v Mariboru. Uprizori se veseloigra ,,U6enjak", ki jo je spisal dr. Fr. Detela. Med dejanji svira dijaški orkester. Z ozirom na dobri namen predstave se pričakuje obilne udelježbe^ Vstopnina je običajna, začetek ob 8. uri zvečer. m Poletnl tečaj za vinogradništvo in sadiars(vo se bo vršil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v času od 15. do 20. junija t. 1. Natanžnejše o lem tečaju se nahaja med naizjnaiiili. m Poroka. V soboto, dne 16. t. m. poročil st jo v tukajšnji frančiškanski cerkvi profesor gl^sbe na tukajšnjem c. kr. učiteljišču, gospod Emorik Beran, z gospico Marico Podob^iik-ovo, naidučitelje/vo hčerjo. Poročil ju je pred okusno okraštenim in krasdo razsvetljenim velikim oltarjem gospodi o^ Valerijan. Kot priči sta prisostovala nevestin brat in ž&ninov sorodiiik; tiidi starši poroč-encev so bili navzoči. Pri vstopu v cerkev zapeli so gg. učiteljišČniki pod vodstvom giasbenega u&telja gospoda H. Družmič-a od ženina uglašeni slovenski slavospev, ki se je bil prvokrat pel pri blagoslovljenju novozgrajenega učiteljišča. Na to je g. Družovič na orgljaft šviral prekrasno skladbo ,,E3sas Brautzug zu Mlua- ster" hs Richard Wagner-jfeve opere ^Lohengrin". Po končani poroki zapeli so gg. uciteljiščmki Gluckovo skladbo ,,Gebet" (molitev), V cerkvi se je bilo zbralo mnogo obeinstva, na koje so resnost svetega opravila ia prekrasno petje ter mojstersko dovršeno orgljanje tako mogocno uplivali, da ni bilo cuti sicer običajnega šepctauja; vladala je sveta tišina, kar je tudi prav. Novoporofiencema želimo tudi mi: Da bi bilo srečno! m Diiaški kuhinji v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica v Konjicali 30 K; Hranihio in, posojilno društvo v Ptuju 100 K; Matek, u. kr. prolesor 10 K; gospa proi. Matek 10 K; Zamuda Alojzij, kaiplan 8 K; za kruh sv. Antona (Ljutomer) 2 K; posojilnica v blatini 20 K; Cižek Alojzij. mestni župuik 5 K; Izabelapl. Pichel-Gamsenfeld, namesto venca na grob t b. gosp. Rešeka 20 K; Anton Sok (sodnijska poravnava) 10 kron; dr. Fr. Voušek, viSji sodnijski nadsvetmk 10 kron; Hranilnica in posojilnica v Smarji 80 kron; Lenart, nadžupnik 50 K; posojilmea v Slov. Bistnci 50 K- Lončarie Jože, kaplan 10 K; Oižek Joz., dekan 10 K; Hrastelj Franc, dekaii v Konjicah, mesto venca na grob župnika Lednika 10 K. Vsem dobrotnikom iii dobrotnicam stotero Bog plati! m Nesreča. V sredo, 13. t. m. se je med Spielleldom in št. Iljem smrtno pouesrečil nek popotnik, ki je vozil z avtomobilom. Solarji iz Spielielda so metali v avtomobil kamenje in en mož je skocil dol, ko je bil voz v polnem tiru, ter je padel tako nesrecno, da je v četrtek 14. maja v Spielleldu umrl. Vzrok te nesreče je gotovo liberalna vzgoja otrok. m Blizu Maribora proti severu je občina, katero so Slovenoi po mnogoletnem \hudem boju.dobili pri občinskih volitvah pred nekaj .leti v svoje roke. Ta obflina — ime še danes ne. navajaino — je,najvažnejša postojanka naša; treba, bi torej bilo za njeno brambo odločnih značajnih mož. Županom te po širni Sloveniji znane obeine, se je izvolil mož, ki se kaže in dela. v slovenski družbi najhujšega narodnjaka, ki je igral neskdaj v naši politiki preeejšnjo ulogo. Bratec je z vsemi ,,visokiini" liberalnimi dohtarji od Narodne stranke, dasiravno si sani vsled ugleda ne upa nastopati kot njen pristaš. Ce pa pride k našfm, pa je najvennejši ipristaš S. K. Z. A ta gospod župau, ki je v srcu pri Narodovcih, je tudi kaj rad med najzagrizenejšimi sovragi naSega naroda. Pridno zaiiaja v njihovoj zbiral^šče, tam pomaga peli ,,Wacht am Rhein", tudi.s ,,Heil"klici ne štedi ob takih prilikab. Narocene ima polpg »Narodnega Lista" same nemške liste. On pa je< tudi zanesljiv ud neke podružnice ^Sudkuarke1" že dokaj ča^a! Evo dokaza! Bil sem po opravkih pred ftratkim vtrgu S. Tam sem naletel v neki gostilni na družbo nemških ,yburšev", ki so. agitirali po hišah za ,,Su!dmarko." Nekesmu Nemcu so čitali, kdo je vse ud ,,,Łj|iidniarke" v okrožju te njene podružnice. In čujte: med drugimi je burš čital tudi ime našega župana! To je škandal! Slovenski župan, mož, ki bi rad imel raalične »šarže'" v naši politiki, on, ki ima vedno polna usta narodnostl pri kozarcu vina, ta narodnja&i je član, že večletni član Siidmarke, ki bo v njegovem ožjem kraju že skoraj eadavila zadnjega slovenskega kmeta! Trikratni tužen Škandal! Ce treba, povemo prihodnjič ime.  slav. xa Ruška kofca pri Sv. Arehu na Pohorju se je ta teden otvorila ter je z jedili iin piiadami izborno preskrbljena. Prijatelji slov. planin! Hajd na planine! m Slivnica. Naša postaja se bo baje začela že prihodnji mesec staviti. m V slovenjebistrlškem okjrajn je okrajni šolski sv«t ukrenil, da so se velike počitnice na šolafti v Spodnji in Gornji Polskavi in na Crešnjevcu preložilo na čas od 1. septembra Ido 1. novembra. kar kroedko prebivalstvo zelo odobravia. Gotovo se bodo za enako ugodnost v najkraijšem času oglasile vse ostale župnije v okraju. Potrebno je, da vložijo proŠnjo krajni šolski sveti in isto obenem vsi občinski predstojniki s pečatom podkrepijo, Ugodi' se vsem! m St. Lenart v SIovj gor. SchulsrereinSka Sola> N\ nedeljo dne 10. maja t. 1. je priradilo Slav. tat. pol. drufetvo za šentlenarski okraj v gostilni g. ArnuSa shod, katerega se je večina kmetov iz okolicemdeležila. Predsednik društva g. dr. Fran Tiplič je otvoril shod ter lepo razmolrival vprašaniJB; kako vzgajati kmetski naraščaj. Ko je v svojem govoru omenil tudi, da nameravajo Šentlenarski Nemci ustanoviti popolnoma nemško Šullerajnsko 'šolo ter da že love okrog kmetov, viničarjev in delavcev podpise za to nepotrebno šolo, bili so vsi zborov&lci nad tem hudo ogorčeni. Dr. Tdplifi pravi med drugim: Nikomur izmed nas ne pade na um, da bi napovedal boj nOm^ktemu ieziku. Nam <še gre le za lo, kaj se bodo na$i otroci v taki šoli naučili! PrepriCani smo, da ničesar! Vsakomfur, je znano, s Kakim strahom in jokom gpejo nj^ivadno prve dni otrooi v šolo, Ce je uftitelj tudi prijazen Ł njinri in. 6e govori v njim razumljivem,domiaeem materinskem jeziku. S koliko večjim strahom bo še.le. zahajaJ sloˇeneki otrok: v. nemSkp, šolp, akb ga bo nagovoril nCitelj v njemB' Reraz^mljivem, tuj^n, nenaSkera jetadkul To nesporazuni.ljenje med u,6ehci in uCiteljem pa.bode ostalo celo ,dobo §ojsjkega poduka. Nasldd|d tega:.nesporazmnljwia pa ,sp vtfc-le:, Slab napredek pri^enjn v1 vsftkGpi ciziru;. D^§i oir^oci*6do v d$Sevnem raavoju zaos^ali.. Ko. boap ^pustili Solo, pa j»e le, da ne bodo znali iemgki,' anip'aĄ znali iiebo-: do nitl tega, česar jim je kot poznejšfim gospodarjem lieobhodno potrebno, bolj potrebno kot pa nemški jezik. Kratko rečeeno, znali ne bodo sploh ničetsar.' Taki so v obče uspehi nemških ^ulJeriajnskih šol, Imamo že več takih šol na Stajerskem. In kako delajo i ti gospodje ?. Res je sicer, da se postevi šola za šuUerajnski denar, res» je tudi, da takoim,enovani šullerajn kaki dve do( tri leta sam vzdržuje te šolb, toda ko pa .niiiie ta doba, potem pa, se naprosi deželni odbor, da naj vzame isti tako šolo pod svoje varstvo. In to se je dosedaj še tudi vselej zgodilo, Nernške učitelje rnora plačati dežela, (deželne doklade se zopet zvišajo), vse drugo pa morajo plačati slovenski iposestniki. Kakšni bodo učitelji na šulierajnski šoli,; si lahko vsak misli. To ne bodo sinovi našega kmeta, ampak privandrani tujci, Nemci in najhujši so\Tažnika slovenskega ljudstva. Kot taki pa tudi ne bodo imeli ljubqzni do slovenskih otrok. Vcepili jim bodo sovraštvo do domače grude, sovraštvo do sloK-jenske zeinlje in do slovenskih prebiva],cev ter vzgojili iz njih materijal za razne fabrtke po mestih. Našim otrokom se bo porodila želja za tujino, zapustili na,s bodo naži iastni otroci ten. šlL raje služit v mesta in tovarne. Se enO| nalogo bodo imeli ti privandrani nemšk!i učitelji in sicer nalogo,, zadušiti vsak verski čut v srcih naših otrok. Tudi kmetje so povedali svoje misli o šulferajnski šoli. Nazadnje se je prejllagala primerna rezolucija, za kateroso glasovali vsi navzoč-i zborovalci. m Sentlenartski okraj. Dobre ceste so .važne in potrebne za ugoden razvoj kmatijstvai in gospodarstva vseh stanov na deželi. Najvažnejša naloga okrajnih zastopov-torej je, poskrbeti'za dobrte ceste v okraju. Spoznavži to svojo nalogo se trudi okrajni zastop Šentlenartski v Slov. gor. že več let, da zadosti tl svoji dolžnosti.' V teku tega »leta se ne bodo samo popolnoma dokončala dela na vseh treh v tem okraju novih cestah, temv«e se prJLČne delo tudi drugod; dtelo se mora\v zgoraj imenovanem okraju nepretrgano nadaljevati, dokler ni ustreženo vsem opravičenim zahtevam prebiv^aistvai glede oost, — kar se je dovolj dolgo od etrani lnerodajnih oseb zanemarjalo. Družba tamkajšnjih narodovcev, katerpi še za naše ljudstvo ni- nicesar dobrega storila, predbaciva v celjskili ad\X)katskih (!) listih sedanjemu okrajnemu odboru, da ne izpolnjuje svoje naloge in ne skrbi zato, da bi se zidaUa cesta iz Senarske k- Siy.. Antonu, in tudi druge v, okraju potrebne ceste. Kakor pa zvemo, so napadi tfe družbe celo navadna, zvito hudobna laž, s katero hočeio razdirati slogo med pre!fc(ivalci okraja,*an doseči svoje spletkarske hudobne inamene. V dokaz (te neresnice1 bodi povedano, da je okrajni odbor št. lenarski storil vse potrebre h.brake za zidanje vseh nadaljniti cest, za katene se 4© prosilo, ,tako v prvi vrsti tudi za senarsko-antonjevsko eesto. Zastopnik in odbornik okraja Roškar je z vso odloCnostjo že ponovno zahteval prt stavbinskemu uradu v Gradcu, da se pošlje.kar najprejiinženir in naprafcri potrebne načne. Obljubilo se mu je, da se t#mu gotovo ugodi še to spomlad. Ako se pa dosedaj od merodajnega činitelja d&na beseda ni izpolnila, to nikakor ni krivda okrajnega odbora, \Okrajni. odbor, oziroma zastop, je sezidal v kralkih letih ,tri nove ceste brez vsakega opomina in pomoči narodovcev, sezidal bode tudi druge potrebn© ceste brez njih! m Za porotno zasedanjje, ki se začne. dne 9. junija t. 1. v Mariboru, so določeni ti-le porotniki: Glavni porotnikf: Martin MuzeJk, hišni posestnik, Ludvik Sabukošek, slikar in hišni posestnik, Alojz Weis, gostilničar in hišni plosestnik, Vencel Vanek, dimaiikarski mojster; Janez Cvilak, hišni posestnik, vsi v Mariboru. Iz maribiorskega okrajiiega glavarstva: Matija Schuhmann, posestnik v Lormanjih; Anton Mesarič, gostilniCar v Selnici; Jožef Sernec, pos. vSelnici; Jan. KrambergeT, pos. vKaniži; Fr. Pahernik, gostilničar in mesar pri Gor. Sv. Kungoti; Janez Dvoršak, posesthik v Rošpahu; Mihael Jernej, posestnik v Rošpahu; Jalnez FerlinC, ,posestnik v Svicini; Peter Kolnik, posestnik v Studencih; Jožel Nekrep, tesarsfci mojster v Stirdenfcih; Jataez Sern,ec, pos. v Lobnici; Karol Autor in Ant. Oder, gostilničarja pri Sv. Lovrencu nad Matriborom; Al. Riedl, iposo(stni!k v Pobrežju; Franc Krulc, gostilni6ar v Slov. Bistrici; Janez Hrastnik, posestnik v Spcd. Polskiavi. Iz mesta Ptuja: Jožel Ffirst, veleposestnik in Ignac Rožman,, 'hi&ii posestnik; Guido H6genwartb, trgovec na Spod. PobTežju. Iz okraj. glavarstva Ljutomer: Karol Wirifti, hranilniški knjigovodja v Ljutomeru; Uožef Cagran, posestnik v Slabbtineih; Jožef Rajh, posestnik v Jamni. Iz okr. glavaTstva Slovenjgradec: Janez Bauer, trgovec v Marnberg\i. Na-domestni porotniki: Jožef Baumeister, agent; Neslor Frohm, zastopnik; Franc Gert, medar; IJgmac Halbartb, veleposestnik; Fralnc Janšek, trsovec; Karbl Jellek, gostilničar; Karol Kržižek, hišni posestnik; Jožei Kregar, trgovec s pobištvom; 'Albert Lončar, hišni posestnik, vsi v Mariboru. m Knetijaka aadraga v Jarenlni ima t nedoljo dne 24. t. m. po veieiiiic&h svoj redni obdni zbor z iiaTadnim^vsiporedom. Ptujski okraj. p PtflJ* Osebna vftet. 4Bt kr.' okrajnenm glavarstvu ptujiiktetBti j^ pridelifen'. okrajni komisar g. RtMJal^ RGhnelt."j—< -Prii aadnj«in naboru y ptoidceoi okra^u So Izrieia vseh poklioanih; ^otrdili y ,voj,ake 33%V; tb--iB"fcretiHKr DaborntVtfvj.i.Ttt. v^p 3rteyilQi de- la vso cast slovenskim lantom. — Konkurz napovedali so na Ptuju: trgovec M. \V^gschaider v Bismarckovi ulici in gospa Gassner, trgovima galanterijskega blaga na minoritskem trgu. — Nova justiena pallača. Mesto. Ptuj začne v kratkem. zidati velikausko poslqpje in to na raestu sedanje tsijiozvane m;a>le vojašnice, katera je že vee let semj občinska last. Ker; bo radi novega poslopja treba ,podrefi več sosednih hiš, katerih nakup bo stal seveda velike svote, se vse eudi, kako da more majhno mesto Ptuj staviti zaporadoma tako velikanske hiše in zavode. Davkoplačevalci imajo ¦pač pr^co molčati in plačevati, za vse drugo skrbijo mestni očetje. — < »Zvesta'v življenju in smrti sta si bila poltretje' leto stara dvojčka postr^čeka Dolinšek na Ptuju: umrla sta oba na isti bolezni v teku 3 dni. — V Ptujii razsaja med otroci škrlatica in ošpički. — Razne uime pritiskajo letos poljiedelca tako hudo, da se je bati zelo slabe letine. Velika vročina v celem maju, zlasti pa silrfi .veter sta ; napravila na vseh nasadih, posebno še na sadnem drevju, neizmerno škodo. Trate so začjele j-ujaveti in se sušiti, v\\n ne morejo naprej. V noei od\ in|inule! sobote do nedelje je sic.er padlo nekoliko deža, ki pa ,je samo malo. ohladil hudo vročino. Sedaj pritiska suša dalje. Posebno usodepolna uima so, pa letos neštevilni tropi gosenic; na mnogih kra|ih ,so na drevju objedle zadnji list, da so dreivesa gola,; kakor po ziml. Tudi hrošči uničujejo zelenjad. Ujbogi kmet! p Sv. Marko niže Ptuja. V petek popoldne ob 2. uri je divjal. v sosedni občini, v Bukovcih, straSen požar, kS je pokončal poslopja osmim oosestnikom. Pri gašenju in rešeivianju so se opekle štiri osebe, izmed teh eden zelo nevarno, da so ga morali.peljatil v ptujsko bolnišnico. Zgorela je tudi ena krava iin tri svinje.. Požrtvovalnosti ljudi se je zaliv.aliti, da ni še več hiS zgorelo. Prišli so namreB od vseh strani in so.pridno pomagali. Na lice mesta ste takoj prispeli novošanjska in stojnska brizgalnica. Potem sta se še pripeljali dornovskla in možgajnska požarna bramba. Zažgal je 41etni deček, ki je zakuril listje. Starši, pazite na otroke! p Sv. Barbai«a v Halozah. Sprejmite nekaj novic. V vinogradih letos lepo kiaže. Da nas ljubi Bog obvaruje toče, bode bogat vinski pridelek, ker so trsi s kaverniki preobloženi. Tudi sadje je lepo ocvetelo, le tupatam mu delajo črvi kvar, ponekod pa gosenic|e objedavajo drevesa. — Niaži Stajercijanci so jo dobili po nosu; hudomušnež je Kosija, Pajerja in GnMeka v ,,Stajercu" zdelal, da se nismo mogli dovolj nasmejati, ko smo braii, da so ti gospodje ,,klerikalni podrepniki" postali, ki si žele priti do farovških skled in zato agitirajo za Zvezo, tako da so eelo na spovedne listeke pozabili. Menda se je uredništvu ptujske krote zmešaJo v glavi — od same farovške gonje, da i>e ve več razločevati prijatelja od sovražnikov! — Dne 16. maja smo imeli slovesno prvo sveto obhajilo na naši šoli, kjer so naše vrle in verne. učiteljice vzgledno sodelovale in je novi gospod učitelj vodil cerkveno petje. L^po je, če šola deluje v lepi slogi s cerkvijo pri verski vzgo,ii mladine. — Ljudje si žele radi paiSe tudi jesenskih počitnac — občine naj se zganejo, krajni šolski svet pa naj zbere prošnje, brez kolekov! — Za poletno oproščenje otrok, da se ognemo stroškom. — Kar se tiče cerkvene hiše, ki je postala vsled popustljivosti prednikov zdaj generalov hlev, bbmo stvar izbojevali do konca, čeprav je z večino 5 glasov proti 4 bilo sklenjeno, da cerkev nima ve6 pravice do mežnarije v stari šoli, niti kaplan do kleti; roi hcčemo staro pravico, ne milosti, ki se Tiam vsak eos odt(egne, in» larani so zidaJi poslopje, ne pa ^edaj vladajoči varožatii, ki se zajdnjič Sopirijo. Nov odbor bo drugače naredil, ne bo ljudstvo več tarnalo. Združite se dobromisleči vnaših (društvih, prb6 cd liberalcev in nemžurjev! Sirite ,,Gospodarja" in ,,Naš Dom"! Ce Se prideta Linhart ali dr. Koderman iz Celja, pokažite jim vetra ttolj glasno ko žadnjič, da vas ne bodeta sramotila radi prejpričanja! p Vellka nedelia. Javen. ljudslsfi shod i Narodne stranke prt "Veliki nedelji &ie' 1&. t. m^ je bil zares čitezivse klavern, kar jeipriznal sara.urednik Spindler v svojem listu. Raiv^io 20 Narodovcev iz vseh, mogočih krajev: iz Celja, OrmoSfej, Slrediš8a,- Sv. Lenarta, Ivanjkovec; iz domače župnije so bili l^: 5 uSiteljev, ki pa mbrebiti niti niso vsipri^ staši N#rodne stranke, VeseliC in vodja Stajerc> jancev Franc. Skerlec \z Vičanec. ,Vielikoitedeljčani n^maramto za Narodno stranko; udeležba je bila tako picla, da se je gostilničar izrazil, da tako maio Ijudij ^e nobejio nedeljo ni imel. Gospod predsednifc okrajnega odbora Narodne stranke Sinko«Je ¦ lzraml svojo aadrego, da ne ve ali bi zborovanje otvonl, ali pa jo kar odkuril. Sle^dnjič je vendar. ostal i m pre^dlagal Veseliča predsednikom (klicl: ne maramo ga, volite si g-a sami!), podpredsednikom. pa Staierčiiancai Franca Skerleca, da bi si zagotovili vsaj nflhovo pomoč. Kakor' sliSVino, bodo pnhodnjo-ne--deljo imeli svoj ljudski shod Stajertijanoi, in da se dostojno zahvaliio za čast, katero so uživali od Na- rodne stranke, bodo nemara g; VjeseflCa jzVolili : za; -podpredaednika.-Pri taki malenkbštni udeležbl je fei*1 ¦¦Io jiaravno, da' sta glavna govprnika dr. Kukovfed' in Spindler proti svoji iiayadi g^voHla brtez \vS€g»-navoa^enja. NeM kniet se je fei^azil^ HKaJ locigd-,vorik); za ,tp ni; treba da bi bil doktor, takobi lalnu^ko jtijdi, jaiž gbVo.rtl.'1 "U^pvori:'iš(D M •rfiftali1 m^A'go-\•vori: ,po Jfe;g^ajaeffi g'0'Tp.ru 'pa-*)^ -V&ele|: zaviadatavsmrtna tišinarmed zborovalci; nihče ni črhnil besedioe odobravanja. Ko je dr. Kukovec obsojal ,,Slov. Gosp." in volil.ce dr. Ploja, češ, da zdaj križajo tistega, kate-rjega so prej' priporočali in volili, je moral molče sprejeti trpki odgovor: , VI ste ga prej križali, zdaj pa ga livalite; mi ga ne bi križali, ako bi ostal prijatelj kmetov in Kmečke zveze, po kateri se je dal-voliti; sam si je kriv! Nja izjavo dr. Kukovca, da je Slovenski klub z glasovanjem za pogodbo z Ogri i^al naše koristji, je> bil vprašan, kaj da je s pogodbo s Srbijo, pa kateri bo kmet tako oškodovan — in za katero so se zavzeli ppslanci Nar. stranke, ko so glasovali zat predlog socialdemokratov. Tu smo slišali veselo novico, da se hočejo ti poslanci poboljšati in naipravljeno žko do poravnati. Ce, bo le mogoče! Sfcloh sta govornika govorila tako previdno in po ,,ovinkih", da sta polovioo 1 programa Narodne stranke zatajila. Rezolucij n.iso|upali nobenih staviti. Vsled popolnega neuspeha poparjeni voditelji Narofdjne stranke so takoi po izvršenem vsporedu odšli iz gpstilne k g. Vesellču, se tam dalje posvetovali, tako na glas, da ]s mimogreldoči mož slišal za Velikonedeljčane eastini in znaeilno izjavo: ,,Tukaj se ne da nič opravili; ljudje nočejo drugega brati, kakor ,.Slov. Gospod.", zato nimajo smisla za našo stvar!" Tako je prav! Živio ,,Slov. Gosp.!" Tako bi bil lahko brez vse škode rainM dan — pomenljiv za Veliko nedeljo h\ za Narodno stranildo. • Pa nekateri Narodovci so hoteli na vsak način imelHneki uspeii. Iz skupine, ki se je vračala okoli 7. ur<e domov proti lvan.ikovcem in Runču,- se je nekdo predrznil, inirne trgoviške' gasifice ozmerjati, rekoč: vLaliko noč, kiraovci!" Trgovški gasilci so namre5 navlašfi še le okoll 6. ure prišli z godbo in v društveni opravi niai že davno določen majniški izlet; hoteli so se izogniti zborovanju in so ostali zunaj na vrtu.' A- omen.jeni olikanec (!) jih ni mogel na miru pustiti! Da pošfeni gasilci sramiotilnega pozdrava niso raogli mirno v žep vtakniti, je jasno. Zahtevali so poja-snila, kdo to reče in bdfo je kimovec. Brzdali, pa so se,v svojera srdu in niso riikomur žalega storili. Izzivači pa so šli mimo j orožniške, postaje ter poslali ¦ v gostilno g. Mikla ,dva orožnika, čelš, ¦ da je tam pretep ii) da" so bili. z noži napadeni. <^Ta neresnica se je kmalu odkrila; vsi gostje so .potrdili, da se kaj takegaini zgodilo. Tako maščevanje pač ni plemenito; , Narodna stranka si s takimi pristaši ne bo pri nas opomogla. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pol. narod. gosp. društvo ima i javen občni zbor. dne 24. maja v nedeljo po rani službi božji v stari šoli. Na dnevnem1 redtf so važiife reči. Govorniki g. dr. Korošec, Brenčfe in drugi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor društva. p Polenšak. V nedeljo 24. maja popoldne ob 3. uri se vrši na Polenšaku v stari šoli zborovanje S. K. Zc 0 raznih gospodarsklih in drugih vpraŠanjih bodo govorili gg. drž. posl. dr. Korošec, Brenčič, Afeško. Somišljeniki, naj nobeden ne ostane to nedeljo doma. p Zavrče. (Jako oblastno je dal mogocni Tiroha prekfiicati shod pri Murkoviču, češ, da pridejo najimenitnejši, govorniki od vseh vetrov sveta, seveda tudi dr. Ploj z Dunaja. Tega pa ni bilo, ampak le neki Koderman in neznatni pridigar iz Skomeirja. Ljudi je bilo do 50, p.a ne njegovih prifetašev, kajti za rezolucije se je vzdignilo le 6 rok za šalo, niied njimi par hrvatskih hlapcev, 0 govoričenju doktorja, ki j^i sploh ni upal z barvo na dan, pa n\ vredno govoriti. Torej zopet poraz. Rešite Šolo z vestnim pouče\iajnjem, ne pa z rezolucijami! Radi tega pa ni treba m.sliti, da Ijudje nimajo smisla za politiko, le napravite shod Kl Zi. in vid'eli boste, koliko ljudi tedaj pride. K^ko' živahno pa je^ bilo na zadnjem zboru bralnega društva! Kdo pa bo poslušal, ko gospodje ne vedo drugih duhovitosti, Wo na primer: kaplan naj moli, ne pa, da se tu krog voglov potifie! Ali ne veli program Narodne str»pinke, da sme svečenik nastopiti tudi na shodih, le v cerkev ne smo vlaeiti politiko? Gospodje, pridite dopo),dne k sluabi božji, ipoglejte ljudstvo prl šroarnicah, da se popolnoma ne odtujite duhu našegfe, ljudstva, ki ga hočete izobraževati. Ko vas zagledamo med pobožnim; verniki, vas bomo pa rarit poslušali, dobro vedoč, da niste zoper vero In verski pouk v šoli. I G. Troha, pa bi opozorili na deloVanje pri Sv. Benediktu. p V gornjih Pleterjah pra Sv. Lovrencu na Drav. polju je umrla dne 12. t. m. posestnica Ana Drevenšek v starosti 26 let. Rajna je bila vzorna gospodinja. Zapušča tri, male otroke in žalostnega mo^a. p Po Cirkovcah liodi od hiše do Ihiše znani Keženj ter pobira krompir. Nekateri pravijo, da ga morebili prosjafii ^a ,,frejbirker.ie", ki so vrgli nedavno profi samoslovenski napis ter obesili staro zafiriielo desko, kjer je tudi nemški ..fojerber" namazan. [Ali ni to sramota? Clovek bi mislil, da so se dali nalagati le nbožni kravarji, pa ne, posestniki so zraven, ki niti nemščine niso zmožni. In kaj so si izmislili? Trikrat so prosja5ili pri nem&ki zvezi za sprejem, tia bi le |.rivabili v Cirkovce ta.j6-hajlovce, ki zmer.ja.jo slovenske kmete z butljni. Kdo je nalagal \n podporo obetal, bomo še povcdali, ako bo treha. Nadeja—.o se, da slovenskega kmeta ne bo zra-ven pri nemškem zborovanju, ker je vendar gospodar, ne ldapec. Upamo.tudi, da ne sprejme za sra_molen.ie dcmačinov noben sloMenpki gostilni^ar tajč- ,,tagovcev" ppd svojo streho, ker brez teh grošev ne bo stradal. Kdor pa hoče Judeža mesto sv. Florijana za svojega patrona, naj ga pa imai V imenu nas slovenskih Cirkovčanov se pa ne bo nikdo lizal našim sovražnikom. Nas ne bo zraven, ki smo slovenske, ne ,,taij6-frejbirkerske" krvi; tisti Tiras in Bu;iduš pa slobodno hajlata zraven. Cast našim fantora, ki nočejo tajč Johanov in Gustlnov, ki znajo tisto liemško ,,o, du liber Augustin"; mi Slovenci, ker naša ree slovenska živo kiije, jim pa recemo: tudi tajč ,,iejerber" v CirkovAah bo čisto ,,hin", ker jim niti eraega slovenskega boba ne 'damo. p Clrkovce. V nedeljo, dne 24. t. m. priredi cirkovški ,,faierber" okrajno zborovanje (Bezirksfeierwehrtag), na katerega pridejo ptujski mogotci heu- bramba, vojaške potrebSčine, skrajštaa]e orožnihvai vojaški dopusti ob žasu žetve itd. Gromoviti ..živio"khci m živahno ploskanje je sledilo njegovemu govoru. Nato je drugi govornik, državni poslanec dr. Benkovifi, razvijal jezikovno vprašanje, pravice slov jezika m kake krivice se gode Slovencem po raznih uradih, poštah in drugod. Posebno pa je razburilo sloVensko javnost kršenje jezikovnih praivic na Koroškem. ,V tem je potrebno temeljitegia preustroja. Pokazal je, kaj se razume pod besedami znanost ia svoboda na vseučilišfiu. Kako svobodomiselni so nekateri dijaki, so pokazali z zadnjim dogodkom pred graškim vseueiliščem. Katoliško kmečko ljudstvo, iz katerega deaarja so se zidale tiste velike palace m katero plaeuje židovske profesorje, istemu se je pre- Tai¦ p. I.If1" '" t>°Poluon}a med slovonstami „ tateH ecn6alo l0'di nekale.i na5i liberalci Ko Je o™LVeC, d\S;,o"mloS'ž°TSrUeatfe.riToSL™^' ŁŁt^ZŁL*rJS ^1° D°" Domoe Akn' crosnnd nrprtnik np hndptp nrišli nn-uml:ost' *l P°iem Skoduje celemu narodu. Zato pa pomoc. ako eospoa ureaniK ne Doaete pribi po proč z N.apodno stranko! oklenite se svoie priia- slusat, boriem Vam pa ze prihodnjič naznaml, kakoteijice Kmecke Zveze. (Živio!) G. Stuhec kaplan od II zJalSnrSS "i!arHeOulinHkeaukl« ^ M"8v" Mikiavia ie dokJal, to^Narodna straS" t .se zdsiepi.ieiije sirote kncaie neui, neuii narodu ampak tvuli veri škocUiiv.a. Zato pa oro6 % p Iz Cirkove nam je poslala P. StarasohinaNarodno sfanko, živela j)KffiJe6kaa z^ ^^ popravek katerega smo sprejeh, ker ga je napisa 110 so bile Sprej6te sledeCe resolucije 1 Zborovat sam Plaohki, da bo tudi. on dopisnik ,,Slov. Gosp.«! ci brani J jaJynem ghodu °J * LjutomerudDe V tem pqpravku po § 19 se trdi, da ni pnse gosp. n. maj ugomrMo zoper kršenje posestne-a stanB. P. s tako zeljo v trgovino, n.aj bi se nemški na,ja slov. jezika na KonSkem ia Jdru^od z0^er na. pis odstranil; tudi se zatrjuje, cla teh izrazov ko-meg6enje nemških uradnikov na slov *ozemliu in zamm; m po volji nemska tablica, kdor ne zna nemSki,htevajo ,da vlada dloži državnemu zboruJ iezikovtaksen 'kmet je butelj- m bilo rabljenih v trgovim.ni zakon za al & dežel v kajterm se ^ k . - i\o, če bi to res bilo, zakaj je pa g. B. P rekel lna enakopravnost slovenšcine;, 2. profcstirajo l^m S^f^ l^^^^r^?^^ aoper trgovsko pogodbo s Srbijo v sedanji oblikiin teljniH, zakaj je zopet sedaj, dne 2. maja kar mrgolelo iz ust tistega človeka, da so tisti Slovenci buteljni in desetkrat buteljni itci VseSi teli besed ne bomo pisali, a imamo priče, ki so to slišale. Take trgovine mi pač ne moremo priporo&ati. V ,,niderlagu'* naj bodo veseli in 'hvaležn.i, da ni g. B. P. tožil. Za danes dovolj.. p V Cirkovclh. V sinislu točke 19 zoper trgovsto pogoctDo s t>rDi]o v seaanji ooiiki m naročajo svojim poslancem, da glasujejo zoper to pogodbo; 3. protestirajo zoper deželno volilno reiormo, ako bi se z isto ne zvišalo dosedanjei število slovenskih poslancev, uzakonila pravica slovenske manjšine, ter zaihtevajo upeljavo splošne, tajne in enate volilne praviee: 4. ogorčeno obsojajo nedostojno pisavo liberalnih listov o naši strta-iijci; 5. na.j se deluje ipo mogoenosti na to, da se Sčavnica v ljutomer- .v , . - -. - -_, „ . ., ¦ , .. strogo se obsoja 'fanatično vsiljevianje U1^vt.o»o- je pnsel v mojo trgovino g. B. P. in izraal zeljo, ga Iista ..Svobodna misel", ki se v zadnjem časti nai bi se nemški napis odstranil. Res pa je, da ni prišel ne g. B. P. ne kdo drugi s tako željo k mev.i. Ni res, dia se mu je odgovorilo ,,komui' ni po volji nemška tablica, kdor ne zna nemški, takšen kmet je butelj, pa naj ne hodi v trgovino sem ild. Res je, da teh izpazov sploh ni bilo v moji trgovini rabljenih. V Cirkovcih, dne 7. maja 1908. P. Staraschin^, trgovkinja in posestnica. p Sv. Križ tik Slatine. Pri občinskih volitvah okolice Slatina je 18. maja S. ;K. Z. v vsehi treh razredih popolnoma zmagala. Nasprotniki so strahovito agitirali noč in dan, a zastonj. G. župan Roškar je v nedeljo v čitalnici n",aišim jasno in poljudno razložil važnost občinskih volitev: • škoda, da ranogo naših zaspancev ni bilo pri tem predaivanju. jatelj slovenskih starišev ra^pošilja od niavidezuega rodoljuba-domačina. Shod* se je zaključil z veselimi ,,živio"-klici. 1 Ljutomer.. Liberalna stranka — po tukaišnii citalnici — otvori v kratkem ljudsko knjižnico. S teni einom ihoee ta stranka v prvi vrsti škodovati tako zelo napredujočemu 'bralnemu drušhai ljutomerske okolice, ki že leta sem tako plodonosno deluje za izobrazbo ljudstvia. Knjižnica bralnega društva obse,aa bogato izbiro leposlovnih, znangtvenih, strokovnib knjig in spisov in daje svojim udom na razpolago iia.ibol.ise časnike. Knjižnica bralnega društva seve nima brezverskega, umazanega čtiva; čtivo te vrsto n am more sedaj nuditi liudska knjižnica. Pozor, katolieani ljutomerske okolice! To vam kliče — pri- Ko bi ta govor slišali, bi vsi prišli volit, in naša zmaga bi bila tako velikans&'a, da bi nasprotnild za 1 Kapela pri Radgoni. Imamo krasno sponilad.. Vsepovsod se kaže lepo. V goricah nastavilo se je^ vedno utihnili. Slava našim voliloem! Bog bago- ^ozdja izvanredno dosti ne le na novih,' amnak tu> slovi dP.ln nnv«aa nh«,nHV«M nHhnr«.! ,,. ng ^^ nasadih. Ravnotako se kaze ,"„ lQa slovi delo novega občinskega odbora! p Slovensko pevsko drnštvo s sedežem v Ftuju priredi stoj redni občni zbor v sredo dne 27. maja ob 6. uri oziroma ob 8. uri zvečer v ..Narodnem domu" v Ptujn z običajnim vsporedom. Ljutomerski okraj. 3 Liutomer. Krajni šolski svet Franc Jožefove šole v Ljutomeru je daroval povodom smrti g. . . ... Ivana Kukov.ca mesto venca na grob ,,Podpornemu mj.0' •" tretji celo slreljajo. kar je skoraj najuspefr- ujivali. Ozimina to leto od snega nič ni trpela, Rž. pa ravno te dni pri najlepšena vremenu cvete. Naj nas še ljubi Bog obvaruje tof'e ali pa kake drugenezgode, tedaj smemo mi kmetje vendar enkrat upati dobre letine. Nia sadnem drevju imamo pa se bojevati inroti gosnnioam. Zatira se jih na različne naoine. Nekateri jih smodijo, drugi kar z rokami obi- draštvu za Franc Jožefovo šolo" K 25.—. Nadalje je je, še darovalo uciteljstvo ua Franc Joželovi šoli \ isti namen K 21.—, in sicer: Nina Ivaiičič' 4 K, ravnatelj Robič 2 K. Erna Razlag 2 K, Joslpina Wessner 2 K, Ferd. Chiha 1 K,, Iv. Karba 2 K, M. Mihalift 1 K, Fr. Ceh 1 K, Marica Lebar 1 K, Iv. Kryl 1 K, Franc Zacherl -2 K, Anton Tkavc 2 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala! nfljše. Ponekod je sadno drevje vsled tega mrtesa precej trpelo. 1 Kapola }»ri Radgonj. Poro5il se je tukaj dne 13. t. m. g. Al. Križanic, kmet v Hrastju z. gdč.Mar. Divjak, hfierko župana in cerkv. ključarja g. Ant. Divjakia v Radencih. Bilo srečno! 1 Orabonoš. Mladenič Hrašovee nam piše, da; on ni naroenik ptujskega ,,Stajerca." Sedaj ima besedo naš dojpisnik. 1 Ljutoiner. Tukaj je dr. Ploj agitiral pn tr- , - „ - _, ,« » /, v i w i . ¦ ,r ^ COVCili 7a woip crla<siln v Ptnin 'OJiiviHnn io rlo l Sv- Kr!Z Pri L n*0»»ern- Cebelarska. podruznica za Mnrskc gO\Ull za S\O]e giasilO \ FtUJU. UclVldllO je, dapol-je ima prihodnjo nodeljo t j. 24. majnika. t. 1. po ranem .opravih* llOCe pOlltlCm razdor med liami le povečati. ^oj shod v tukajšujcm šolskem poslopjn. Pri tcm shodu raz^ija stro- 1 LJatomer. Shod SlOV. kmečke Zveze V Lju-kovnjak. čel>. pot. učiU-lj g. 1. JnrančiŽ času primerno razpravo t> ee~ tomeru dne 17. t. m. se je ob obilni udeležbi leuo l>elarstT"- . 4 , iP'BI?9!'*'?l^pr^'J—; u-i •,_,._^;i n i ti »i • ii MU Z ozirom na to. da se vrši pn nas tak shod navadno le enkrat izvr.sil. «.i. poslanec Roškar je razlapal razna pere- ,,pati je vscstranske vdeležbe od strani žebelarjev in takih, ki še hooejo oa vprašailja in Sicer nagodbo Z Ogrsko, pOgOdbo biti. — Po predaraiiju izletimo na Cven. — Odbor. s Srbijo, razbremenitev kmečkih posestev itd. Mnogo je našlh zajhtev in vse bi dosegli, ako se Ippo združirao v eno celoto, kjer bomo delovali vsi za enej*a in eden za vse, in ta celota je .,Slov. kmečka Slovenjgraški okraj. zveza". Vsi brez razlike staliiu, »aj s Sv. Miklavž blizu Slov«njgra<V"-i CGozdni-y>~- bo kmetžar.) Na gražčinskj ,,frati" so dno . 1'.. maja ziu\> \ ali viničar, najemnik ali hlapec. vsi ki živimo naštirje možje požigali, da bi si zemljo za krompiru;. deželi in tvorimo skupno kmečki stan, vsi se zberi-redili. Popoldne istega dne nastanc silen veter, ki mo pod prai-or krščamstva in /prapor K. Z. Toplovkljub 'dvema čuvajema razpriii soreče oglje na sc je tudi zavzel eospod poslanec '/a starostno za-bljižno suhljad in, jo vname. Ogenj se je z velikan- varovanje in regulacijo Mure. Zavarovanje naj bi sesko naglostjp Širil in upostoSil ogromno okoliSCe. skoraj uppljalo in bi v njeaa naj bili všteti tudi vi-Ljudstvo je imelo celo noč in Se drugi dan mnopo ni&u-ji ii) inali j.osestniki. Requla«ija Mure še se-napornega dela. Skoda na posekanem in stoječcm te^ da,i ni dovrfena in napravi vsako leto ogromno ško-su je v«lika. de. Regubcija se na,i skora,j izvrši. Končno je ozna- s Staritrg tik S^avenjgradca. Shod Kttfocke- ^•il že stališče poslancev K- Z. glede vprašanj, kizveze. (Konec.) Ko je dokončal g. dr2avni posl«nec so bili pretekli teden na vladni mizi, t. j. deželnaIvan Ro&kar svoj govor, idu je sfediltrikratni nair- dušeni živio. Beseda •se odda g. deželnemu poslancu Al. Terglavu. Ko je stojpil na. oder, so pozidravili savinjskega korenjaka burni živio-klici. V kratkem a jedrnatem govoru je razjasnil stališCe ^tirih spodnještajerskih strank, namreč: KmteČ,ke zveze, socialne demokra,-cije, Narodne stranke in pa nemškonacionalcev. Razjasnil je tudi raizmerje glovenskega kmeta do njih in prišel do zajključka: Slovenski kmet ne more biti socialdemokrat, ker scr ti sovražniki pridnega dela, torej tudi kmeckega stanu. Za Narodno stranko se tu,di slovenski kmeti ne moiieimo uaVduševati, keri ni izšla iz kmečkega stanu, marveč iz liberalnih in radikalnih (?) odvetnikov, brezvernih visofcošolceV, katerim so se priklopili tudi učitelji, ker.so znabiti napacnega mnenja o Kmečki zvfczi ali pa nočejo imeti s kmečkim ljudstvom tistega ozkega stika, ki je neobhodno potreben. Nenxci nočemo biti, iker nam je nad vse draga materina beseda. Kmetj& gremo torej v Kmečko zvezo, ker nam že ime pravi, kar stvar vsebuje. Tu smjo se zbrali sami, v Kmečki zvezi hočemo branifi tudi svoje koristi. Torej vsi v KmeCko zvezo! Bog jo živi! Sledi trikratni živio. Za njim nastopi g. dr. Korožec. Omeniti morarn, da je takoj o'd začetka povedal, da ne bo udrihal po drugih. stanovih (kakor je naivada prf shodih Narodne stranke, op. dop.), ampak da bo pel kot nekdaj srejdnjjfiveški trubadurji pesein Ijubezni, ljubezni vseh slovenskih stanov' med seboj. Omenja najprvo splošno, kako je slovenska inteligenca (razumništvo) polna raržnje do kmetov, kar bi ne smela biti. Ce hočejo kmeta powdigniti, ga ne smejo imeti več za tlačana, marvdč za sebi enakega. To zahteva dandanes že tudi tflemokratični duh easa. Posamezno vabi nadalje uradnike in učiteljd v naše vrste. Razloži jim, da se bodo.tudi kmetje potegovali za njih pravice, 6e se bodo tudi unadniki zanimali za ikjoiecke koristi. Nazadnjje pa pride vprašanje glede šolsitva. Govornik je osebno proti poldnevnemu pouku, a je zato, da zaonejo otroci obiskovati šolo šele po ,dopolnjenem T. letu. Kar zamudijo s prvim letom (6.-7.), lahko popravijo v poznejših letih, ker so duševno bolj raz\\t\.\ Ugovarjal je govorniku z medklici njegov v!sa-vis g. učitelj Runovc, katerega je g. govornik koncem govona ljubeznjivo poučil. Znabiti mu bo hvaležen. Med burnimi Zivio-klici sklene g. govornfjc dr.t Korošec svojo pesem Ijubezni. Kier se ne oglasi od naaprotnikov nihče k besedi, prebere g. Pa-vel Žaaar sledeči dve rezoluciji:' 1. da.se izreče od zborovalcev popolno zaupanje KmeČki zvezi in njenim poslancern. Nihče, tudi n>a<sprotnik!i ttteo nasprotnvali, ampak tudij burno odobravali predlogu. 2. dia se izrazi ogorčenje nad postopanjem nemških uradniktov pri sodiščih v narodno-mešanih krajih, posebno glede zaničevanja slovenskega jezika pri koroških sodišcih ter se zahtevai, da se celotno uredi jezikovno vprašanje v celi Avstriji. Zopet vsi zato. G. Schondorfer zaključi shod s trikratnim žiViO gg.' poslancem in s prisrčno zahvalo. Sledili, so Se prosti razgovori kmetov s poslanci. Udeležencev je bilo blizu 500. Vsi so z zanimanjem poslušal in se z veseljem poučili o viažnih/ vprašanjih. Mir se ni kalil. Starotržanom in sosedom pa bo ostal ta dan v dragem spominu. s Drevo je nbilo v Doliču ženo žagarfa An- dreja PuSnik. s Zgodovinsko druitvo priredi v nedeljo dne 24. maja 1908 ob 8. uri popoldne v Slov. Gradcn v okoliški šoli poljudno predavanje. Predmet predavanja: Zgodovina Slov. Gradca in okolice. Predava gosp. dr. Anton Medved. Vstop je prost. K obilni udeležbi vabi odbor ,Zg. drn&tva". Konjiski okraj. k Posojilnica v Oplotnici imela je zavoljo prej obolelega načelnika še-le 16. t. m. svoj oboni zbor, kateri je računski zaključek za leto 1907 potrdil in dozdajšno načelstvo zopet izvolil. Sklenilo se je tudi soglasno, da odstopimo od aeljske zveze in pristopimo k Ijubljainski, ker celjski voditelji in, njih listi: ,,Domovima", ,,N.ar. List", Krr(e(iki zvezi nasprotujejo in najboljže katoll^ke domoi(6dce blatijo in narodno slogo rušijo. k Prihova. Ureduištvo izjavlja, da z clopisom iz Prihove št. 6 in št. 20 ,,Slovenskega Gospodarja" g. župrfk-, ni v nobeni zvezi. k Cadram. V Cadramu se vrši dne 28. maja popoldan po večernicah shod S. K. Z. Govoril bode Idfržavni poslanec g. Pišek. SomišJjeniki, udeležite se v obllnem številu. Celjski okraj. c Slavni ^Domovini« v Celju. Ker si, Cjuba ,,Domovinica", (aiko prijazna, da se me rada'spominjaS in prepuščaš predalce za, mojo maljenkost, se ti prav prigrdno zahvalim. Vidiš, tq je zame pi)Qcejšna 6ast, če se moje ime leskeče v ozvezdju naših dKčrilh mož, kakor dr. Korošca, Benkoviča, Roškarja, Pišeka itd. Se imenilen postantem s5asoma. Le piši naprej, kolikor se ii poljubi; samo eno te prosim, hvaliti me ne smeš, tirugače pridem še ob dobro ime.. Naši možje so mi že parkrat očitali, da nfsem zadosti črn; pa kaj morem jaz zato, 6e som bolj rujav. Oprosti pa, da nisem bil do tebe dovolj obziren, kjajkor bi se spodobilo za tako čedno lffletno gospodično, kakor si ti. Glej, že dvakrat si mi,'pisala ,v 50. in zadnjji Številki, jaz pa ti nisem odgovoril. Oprosti torej, s^ka, J^omovina", ti zla-. J ia dTjši^a, nisem imel časa,. pa sem tufti bolj len za ' pisanje. Rad te pa Imam. Ziato te tako metl štirimi očmi prav ljubteznjivo opozorim, malo bolj pazi! Glej, v 50. štev. si se raalo vrezala, hudobni ljudje bif reloli, ,grdo» zlagala. Vidiš, če bo šlo tako naprej, bode svet začel sumiti o tvoji mladosti in bo refkel, da si stara, brezzoba klepetuljiaj iui opravljivka. Pazi torej! Ce pa uiisliš, da ja imel tistf stari modri mož pr,av, ko je izrekel, da so vsi politikarji faloti — vzamem to hvaležno na znanje s ponižno .pripombo: -'Kakšni falotje nnorajo biti liberaJni politikarji, ker se imajo za največje politične bogove! Za zdaj pa, sladka ,,Domovina" —* adijo,. pa zdrava ostani, pa jia me nilkiar n& j)ozabi — jaz«tebe nikdar ne boin. Kisdihand, Irajlen ,,Domovina." Tvoj p. Anzelm. — NB. Ce bi hotel«g. urednik .,,Domovine" kaj ve6 zvedeti o mojili slabostih, n'i treba hoditi v Mozirje in po gostilnah na ¦ razne pogovore; naj pride le v Nazarje. Pri kupici kisle izaibele mu bonvvse sam povedal. o Urednlkn ,,Domovine." Ali je( res, da ste vi rekli, da sprejmete'v vaš list vse, kar vam kdo pošlje? ¦— Radavednež iz Mozirja. c'Trbovlje. fc^ilno rahločutno žilico ima ,,D,otnovinin"' dopisnik. Kmeička zveza je protestirala proti nepotrebni javni knjižnici v Trbovljah in dopisnik že začne zmerjati. Očita kaplanom ,,branje." No, ti so prifpjravljeni vsak . čas vrniti liberalcem vso bernjo, kar so je od njih rdobili. Naj se le oglasijo. Ce je pristaš Kinečke z\ieze . glasoval za knjižnico, s tem vendar ni rečeno, dai je cela zveza za njo. In obeinski odbor vendar tudi ni nezmotljiv, kakor misli dopisnik, da bi se ne smelo o njem niflesar pisati, posebno ee hoče1 uvesti/javno knjižn!co na občinske stroške liberalno diiaš^o društvo ,,Prosveta." O nagradi pa se z dopisnikora ne bomo prerekali, ker ga to čisto -nič ne skrbi. Je še prekilav za to. c Radi škode po kobillcah v laškem okraju je vlada obljubila po posredovanju poslanca dr. BenkoviCa uvesti nove poizvedbe, (jja Si6 prepreči razširjanje te nadloge in po mogočnosti da podpora najbolj prizadetim posestnikom, bodisi v denarju, bdltlisi s šotnoi steljo itd. Tudi štajerska kmetijska družba je obljubila pomoč. Opozol^imo prizadete občine, da drugače postopajo nego lani in da naj politični oblasti pravočasno dajdo« vse potrebne podatke o škodi. o Št. Jurij ob Taboru. Dne 24. n^ajnika' bo imela kmečka hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo prxi uradnl dan, spojen z gospdAarskim predavanjem ob 3. popoldne v cerkveni hiši v Šf.Juriju ob T.aboru. Vloge se bodo obrestovale s 454%, posojila dajala po 5/4%. c Dobrnski nadučltelj Johan Vogler ima večmesežrti dopust. K,akšnim študijain se hoče posvetiti, še ni znano, Sklebil je to, da preživi ta dopust n*» Dobrni. c Občina Vellka Plrešica v Savinaki dolini. Od ondot se nam poroča, da je , naši velezaslužni častni občan^ g. Jožef Kunej, žlipinik na Zgornfi1 Ponikvi, 2e črez gOletni občinski odbornik kakor tudi že mnogoletni načelnik za šolo na, Zgornji Ponikvi pred kratkim bil zopet izvoljen šols'k'im načelnikom. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukaj smo v soboto 9. maja ob 10. uri predtpoldne začutili precej močen potres, ki je trajal nekaj sekund. Dva tesarja, ki sta imela opravitji vrh z^onika, sta se pošteno prestrašdla, ko se je zadel semtertja' zjibati. Skode ni napravil. c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo dne 10. maja se je po službi božji zbralo 40 zaupnikov S. K. Zl. k zfapapnemtu shodu, ki ga je vodil domači župnik;. .Shod se je soglasno izrek^l zakmetijsko podružnico za župnije Sv. P^eter, Sv^ (E}ma in Zibika, za ihatero se je že dvakrat vložila prošnja. Vsi navzoSi so podpisali protest zoper trgovinsko pogotibo s Srbijo, ki bi odprla naše meje srbski živikii. Gledei prodaje glavnih pridelkov: vina, sadja in živine so zboro^ialci tirjali, naj vlada poskrbi za velike prodajne zadruge za vino, sadje' in živino na raznih središfeih države, da se ustalijo cene.intodstrani pogubno mešetarstvo. Dotično prošnjo so vsi podpisali, ravno tako prošnjo za razdeljen .paMnevni Solski pouk in za upeljavo plpuka o kmefijstvu, oziroma O gospodinjstvu zadnji dve šolski leti. Da dobe mladi ljudjie ve6 veselja do kmetovanja, se1. naj upeljejo zimski kmetijski tečaji, Z ozirom na novo cenitev zemljiž^ leta 1909 so tirjali zborovalci, naj sec v cenifne komisije poleg župjaoa pokličeta tudi 2 moža od občine, da se ne bo zopet tako visoko cenilo kot leta 1879. Tozadevna proginja! se je z drugimi vrfed poslala dr. Korošcu. Gtede kmečkih delavcev so bili zborovalci odločno mnenja, naj tudi v bodofie ostanejo združeirt s kmeti in naj volijo z njjmi. Po jako zanimivem razgo(\i)ru/je k dosedanjim ndom S. K. Z. nristopilo 25 no^ah in se je izvolil župnijski po<lodbor S. K. Z., kateremu je predsednik Lovro Stiplovšiek, namestnik Fr. ŠtraSek, tajnik Jernej Drofenik in blagajnik Ignacij Pelko. — Po ve&ernlica.b. je uoučeval v, lepem številu zbrfe»ne 6ebelarje potovaJni učitelj Jurančič o čebelarjenju po novem nafiinu. Poleg domačih je d,o51o tudi nekaj čebelarjev od Sv. Eme in Sv. Križa.. Storijo se potrebni koraki, da dobimo podružnico Slov. čebelarskega društva." c Gorniigrad. V ned^ljo, dne 31. maja, to je prvo nedeljo po Križevem bo veliko politično zborovanje v Gornjemgradu. PriŠli bodo govorit državni poslanci Roškar, Pišek.in moreblti tudi dr. Korošec iu pa nadrevizor Pušenjak iz Ljubljane. Ker se bo ta dan izvolil tudi pododbor ,,Kmečke Zveze" za Gornjigrad, vabimo že danes vse kmete in prista&e K. Z., naj pridejo v obilnein številu &a ta shod, ki bo znamenit in poučen. c Dol tpri Hrastniku. V nedeljo-dne 10. m^ja je zboroval pri" nas pododbor Sa K. Z. Zborovianja se je' udeležilo 63 zborovalcev, med njimi en • župan in 11 obeinskih svetnikov. Zbor se je toplo zavzel za starostno zaivarovanje, ki bi uaj obsegalo tudi male kmete, kmečke delavce in rokodef;ce. Dalje so tudi odločno protestirali proti trgovinski .pogodbi s Srbijo. c Gornjigrad. Velikonožna veselica bralnega in izobraževalnega društva je pokazala, kaj pre^ more vstrajnost im marljivost naše kmeičke mladine* Nastopili so prvokrat kot gledališki igralci, kot tan> buraši in vendar je vsak s\iojo nalogo krasno izvršil. Kako samozavestno je nastopil ,,Kr<5mar pri zvltem rogu", žel je ob6o pohvalo. Kdo se , ni od srca smejal brivcu, ali lotografu, ali pa' izbornemu kmetu fe solčavskih planin, Jci se ne^ da zmeriati od frakarskih Skricov. Gospodinja v igri „ Jeza nad petelinom" je bila kakor bi si r,e inogli boljše želeti, botra Katra je s svojim visokim; glasomi in šnofanjem zbujala bučen smeh. Vse igralke in igralci so bili kaj dobro opravljeni za svoje vloge, igralo se je obekrat prav dobro. Nov tamburaški zbor je prav s čutom udarjal mile naše pesmi; ravno za tamburaški zbor nas zavidajo nasprotniki, vse sile so napeli, dabi ga onemogoSili, pa za enkrat jim je pošteno spodletelo. Ravno zaradi tega nasprotovanja imajo tarabunaši še večje veselje in marljivo se vadijo novih, komadov. Občijistvu se je tudi petje izborno dopadlo. IMilih glasov ,,Narodnih pesmij" pač ne bo nikdo kmalu pozabil. In pai krasen • gledališki oder! Vsa čast. g. Cesarju, da je tako mojstersko izvršil delo! Tako žive barve, tako okusno je vse, da je res ponos ta oder za bralno društvo.: Saj se je pa celo nasprotnikom tako dopadel, cla so se prikradli ga gledat, pa ne da bi jplafiali vstopnino, ainpak kar nek drugi dan na skrivnem. Lepi junaki to! Pripravljamo se že za prihodnjo veseli,co, pa Še ne izdamo, kak bo spored. A zdaj'že kličemo: na\ svidenje! e Gornjigrad. Tukajšnji mjarljivi gledališki diletantje so v nedeljo dne 10, t. m, zopet uprizorili dve enodejanki. Igrali so gledali&ki i^ri ,,RSaztresenea'" in pa, ,,Lokavega snubača." Obe igri ste vzbudili mnogo nedolžnega smeha in sta splošno ngajali. Igralci pa so se tudi^.potrudili, da so svoje uloge reSili prav dobro. Poslušalcev bilo je povoljno število, zlasti smo opazili več kmetov, zlasti >iz Boftke občine. Pred igrama je svirala domača Narodna godbal na lok. Komaj nekaj tednov je, kar, s)e je ustanovila, .vendar nas je vse presenetilo precizno igranie. Tudi petje je prav ugajalo. ,Tri mešani zbori: ,,Gori, gori na planine", ,,,Naša zvezda" in «Nazaj v planinski raj" so pa tudi kaj lepe kompozicije. Nekaj novega je bila Volančeva ,,Slovenskim mladenkam", kateri ženski ,zbor se je pel s spreraljevanjem orkestra. Splošni utis veselice bil je zelo dober in se bode veselica, kakor čujemo, ponavljala v medeljo dne 24. t. m. e Sokat pri Gornjemgradu. Gornjegrajska fara se razteza tudi po hribih in gorah precej na široko, tako da imajo od posameznih kmetskih domov po dve uri in §e več do cerkve in šole. Hribovski otroci torej niso mogli biti deležni Šolskega ,pouka, samo h krščanskfemu nauku so prišli parkrat v kaplanijo. Zato' se je v dolinici Sokat blizu kmetije Brglezove napravila sicer lesena ali kaj lična šola, v katero bodo otroci«hribovskih kmetov imeli po pol in do eno uro. Poudevalo se bo vsak torek, čietrtek in vsako soboto od 8. do 11. Jui*© dopoldne. Dfvakrat bo šel učitelj iz Gornjegrada, enkrat pa katehet od istotam. Po zimi ue bo šole radi slabih prom)etnih razmer. Tedaj so samo od Velike noči do Vseh svetnikov. Hribovcem je s {o šolo zelo mnogo pomagano. Otroci se bodo naučili najpotrebnejšega: čitanja, pisanja, radunanja in vieronauka. Dne 7. majnika se je nova šola otvOrila in blagoslovila. G. Berk, gornjegrajski kaplan, je najpoprej blagoslovil razpelo in nato solsko poslopje. Naposled je g. katehet z lepimi besedami razložil pomen te šole terje pozival navzoče stariše, naj prfdno . in redno pošiljajo svoje otroke k nauku. Katehet in ^učitelj bodeta le tedaj kaj dosegla, ako bodo starši podpirali šolo. Govoril je tudi razredni učitelj g. Šijanec, ki je navduževal otroke, naj bodo pridni, hvaležni in marljivi. Vsa slavnost se je izvršila, v najlepSem fedu. Ekskurendna šola pri Brglezu pa1 naj uspešno cteluje. c Nazarje. K. 6. izobraževalno drustTO prircdi ua Vnebohod na 31. maja po popoldanski Blužbi božji veeelico z igro: Raz Marijino grce. K obilni Tdeležbi vabi odbor. e Kmetljsko drnžtvo na Frankoloyem, "; ana zadniga * omejeno zhtpzo, skliče občni zbor t nedeljo rfr/ J.j.i popohlae f¦* večernicah v občinski pisarni. Na dnevnem re-in j*-: 1. Porodflo ni. ¦ Btva in čitanja zapisnika o zadnjem občnem zbrru. 2. Predložit«<f ^i odobrenje račuuoT za leto 1907. 3. Ra/dražba zadruge. Brežižki okraj. b Brežiee. V tukajšnji bolnišnici je umrl dne 6. t. m. g. Martin Serbec. Dne 8. t. m. je bil prepeljan v Koprivnico, kjer se je vršil prihodnji dan zelo velifiusten pogreb. N. v m. p.! b Sv. Pcter pod Sv. Goratni. Tukaj je umrl dna 17. 't. m. g. Jožel Hohnjec, oče rJbgoslovnegk" profesoria rir« Jožefa; Hojknjflca-, v, Marikoru. S.v.etila i.;" "'.: "V'j- 5 f glovenska gospodinja. Naša izobražba. ; M6ja beseda velja slovenskim ženam in mladenkam na kmetih. Važno je naše mesto v rodbinah. !Alco smo dobre, poštene, vzorne, smo Solnce vsake rpdbiije, ki ražsvetljine in osrečuje notranje rodbinfeko. življehje, nasprotno aiko smo slabe, smo nesrefea za hišo. Vendar pa se aa našo vzgojo kaže takp: ču<|no malo zanimanja na Slovenskem Stajerju. ,^o me1 holi ih žato sem zaštavila svoje pero. ' Svojo vžgojo in izobrazbo dobivamo slovenske žene in mladenke le v rodbini in v ljudski šoli. Kmečkemu slovenskeniu ženstvu je nadaljna pot za izobrazbo zaprta. Nimamo zavodov ito šol, ki bi bile našemu kmečkemu stanu prikladne. Ce hocemo Stajerke v gospodinjsko šolo, moramo v Ljubljano, doma nimamo take šole. Z veliko srčno radostjo je torej marsikatera od nas (pozdravila snovanje slovenske gospodinjske šole v Celju. Sola bo krščanska, jezik bo slovenski jh vzgbja bo prikrojna za kmečko ženstvo. Možje in inladeniči imajo svoje vzore v javnosti. Gospodlnjska šola v Celju naj bo vzor štajerskih slovenskih žen iu deklet. Vzemimo, me agitacijo za to šolo v roke. Skorajšna ustanovitev te šole naj bo naša častna naloga. Nekaj casa se je kazalo še precej navdušenja za to šolo, sedaj so se pa, kakor se mi zdi, srca ohladila. Vzemimo, slovenske žene in mladenke to stvar v svoje roke. Nekajj izobrazbe ali vsaj navdušenja za nadaljno izobrazbo smo dobivale zadnja leta v dekliških zvezah naših izobraževalnih društev. Zakaj je tudi tukaj poleglo riavdušenje? Mojemu okusu ne ugaja, da bi me hodile na politi&na zborovanja in, imele v politiki prvo.besedo. ,Toda v rodbini se govori tudi o politiki. Žena mora razumeti svojega moža, zato ji ne sme tudi manikati splošne politične izobrazbe. Me hočemo, da ostanejo naši možje pridni kmetje, krSčaneki in slovenški. Marsikateri mož, marsikateri mladenič je že prinesel veliko žalosti in nesreSe v rodbino, ker je zaŠel v slabo politifino stranko. Bodimo dobri duh svojim možem in sinom tudi v politiki! OdiVTaeajmo ]ih od strank, kjer se prezira kmečki stan, kjer se rovori proti veri in slovenščini. rA kako bomo to storile, če nimamo nobene splošne izobrazbe? Svojim sovrhlnicam pa klifiem: Skrbimo si s samoukom za izobrazbo! Slovenska kmežka žena nai bo tudi izobražena žena! Pišimo - .,Slov. Gosp." večkrat o svojih s'arovskih zadevah. Gotovo bo nam uredništvo dovolilo kak majhen prostorček v svojem listu. Navldiišujmo se v takih dopisih in poučujmo se medse- Na svidenje1 Iskreno pozdraivljene sovrstm- ce moje! Opomba uredništva. Seveda bomo nadevolie pniiašali take sestavke od naših kmečkih čitateljic in naročnic. Odločili smo za to že danes poseben predal z niapisom ,,Slovenska gospodinja", ki je slovenskim ženam in mladenkam za njih spise na razpoIftgo-  . Najnovejše novice. Marlbor. G. Ignac Pokorn, gimnazijski proiesor v Mariboru, je umrl v sredo dne 20. t. m. Pogreb bode v petek. ..Kmetsko bralno truštTO" y Rogoinici pri Pttgu priredi dne 28. maja ob 4. uri popoldan t goBtilni g. F. Bračič-a v Novi vasi jaten pončen shod. Predaval bode potoralni učitelj g. JeloTŠek o nmni žiTinoreji. Vsi kmetje, tudi nendje se vabijo k temu predavanju, kajti le z mnnim gospodarBtvom se bomo postftvili na boljšo podlago. Odbor.