■ ;•• ■■ ■ - ... - , / . ' - "'i * P? Jr " N«Jto2J> aloveruld daraik ▼ Združenih državah Vc|ja za vm leto ... 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r list slovenskih delavcev r Ameriki. The largest Slovenian Daily in * the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLEFOH: 00BTLANPT 8876_Kntsrsd m Bsooad 01a- MMUr, September H. 1908, at ths PostOffics »t Wsw York, wTyT^st Act eg OoagrsssTfS^Twi _ r*L*TOF• COETLAHDT i87f ^ NO, 240. - ŠTEV. 240. HEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, im -PETEg^. OKTOBRA 1928; VOLUME^^TT^^l^^; "Graf Zeppelin" na poti v Ameriko. LIKA ZRAČNA KRIŽARKA BO V NEDELJO V LAKEHURST, N. J. Vihar je prišli! balon, da je izpremenil svojo smer na vožnji v Združene države. — V četrtek popoldne je križarila zračna ladja nad Francijo.-Svarila pred vetrovi so jo poslala južno od Lyonsa proti Sredozemskemu morju. WALSKA MORA PLAČATI DAVEK Zakladniski tajnik Mellon je odobril pravorek, da je residentka Združenih držav kot žena Mc-Cormicka. — Vsled tega je tudi podvržena obdačenju. PETA OBLETNICA DIKTATURE Poročila o nasprotnih vetrovih v južnem Atlan tiku in slabem vremenu nad francosko obaljo, so prisilila velikansko vodljivo zračno ladjo "Graf Zeppelin", ki je letela preko Francije, v Združene države, da je danes zopet izpremenila svojo smer. Mesto da bi letela direktno proti zapadu iz Lyonsa v Biskajski zaliv in od tam na Azore, se je obrnila južno, proti Sredozemskemu morju. Zjutraj ob polosmih so jo zagledalt nad Lyon-sorn. Nato se je obrnila južno in ob devetih je šla preko Montelimar v Rhone dolini. Delala je približno po 60 milj na uro. Poveljnik Hugo Eckener bo letel zapadno od Pi renej, ki ločujejo Francijo od Španske, ter dosegel Atlantic s poletom preko Španske, mesto preko Francije, da se na ta način izogne težkim vetrovom. Vsled te izpremembe v smeri bo prišel Gu.f Zeppelin v Ameriko v nedeljo, več ur pozneje kot nameravano. "Graf Zeppelin" nosi dvajset potnikov, med njimi tri Amerikance, in posadko, vsled česar je naraslo skupno število na šestdeset. Iz Friedrichs-hafena v Nemčiji je odšel ob eni in 51 minut po newyorskem času. Potovanje "Graf Zeppelina" je v modernem oziru slično prvim potovanjem nerodnih jadernic preko Atlantika, potem ko je Kolurrtb odkril nov kontinent za izkoriščanje. Mesto New York je pripravljeno, da dostojno sprejme "Graf Zeppelina", nemško vodljivo zračno ladjo. Načelnik županovega sprejemnega komiteja Grover Whalen in drugi člani komiteja bodo V Lakehurstu, N. J., da pozdravijo dr. Eckener ju. častnike, posadke in potnike. V mornariški zračni postaji so bile nagromade-ne rezerve vodika in mornarji iz brooklynskega Navy Yarda so bili določeni za stražo. Določen je bil tudi velik prostor za avtomobile. Ko bo osobje Zeppelina prvi dan tukaj, bo odvedeno z vlakom v Jersey City, kjer bodo vsi člani posadke premeščeni na Macom. Od Battery bo policija na konjih po vedla parado v City Hall, kjer bo imel župan Walker oficijelni pozdrav. Na večer bo župan Walker predsedoval banketu za letalce in nato bo sledila gledališka prireditev. Naslednjega dne bodo gostje obiskali Manhattan. Na pogramu so lunč in obedi, katere bodo priredile številne nemške organizacije. Posebni vlaki bodo odvažali gledalce, da si ogledajo veliko zračno ladjo, ki bo zasidrana poleg "Los Angeles". WASHINGTON'. D. C.. 11. okt. G an na AYal&a. že«a Harolda F. MeOorinieka. mora plačati približno en milijon dolarjev davka za nakit in obleko, katera je pridržal cariniki kolektor v New Torku. Zakladniški tajnik Mellon je o-lobril včeraj akoijo newvorskega carinskega kolektorja Filipa El-tinga. ko je naložil davek na lastnino Mrs. MeCormick, z izjavo, da ji? prebivalka te dežele s svojim možem vred. Slavni Bache slučaj iz 1e.ta 1913 se je navedlo kot precedent. Mrs. MeOormiek je trdila, da je prebivalka Francije. a zakladniski department je povdaril: — Njen mož prebiva r Chjcagu,.IU. Odnosa j i jmeri obema so navidez prijateljski, V sluvaju Florence S. Bache, žene .Jules S. Bache, prebivalca New Yorka, je odločilo sodišče: —- Xeglede nato. kako dolgo je žena ocLsotna s svojega doma, — z mesta, katerega je izbral njen mož za .svoje bivališče, — je resi-denca njenepa moža še nadalje rasidenca njegove žene, razven če je defini-t ivno zaptistiia Sivoj dom iz upravičenega vzroka ali kakšnega razloga. ki bi delal neprimerno ali nemogoče za njo poslu/iti se njegovega varstva. Številne druge odločitve se je navedlo !v podporo mnenja v Bacile kontro verzi. Mrs. Baehe je živela v inozemstvu dolg-o vrsto let v glavnem namenil, da vzgoji svoje otroke. Tekom tega časa je živel njen mož v New Ytorku. Njegov-urad in business «ta bila tukaj. Carinski ko-lektor, ikot v slučaju Mrs. McCor-miek, je odklonil priznati jo kot ne-prebivalko ter naložil davek G0 odstotkov ad valorem na njeno o-bleko, pod določbami obstoječe tarifne postave. Namignilo se je, da bo madama Walska vrnila svojo robo v Pariz ter se vrnila le z nakitom in obleko, ikatero je dobila v Združenih državah. umocawooo * um*■ wood. m. v. Ob priliki pete obletnice španske diktature je imel diktator Trimo de Rivera navdušen govor na Kraljevskem trgu v Madridu. HOOVER BO NA IZTOKU GOVORIL 0 PR0SPERITETI POLICIJA JE ZASLEDILA VIR STRUPENEGA ŽGANJA V N. Y. Na petdeset beznic je bil vprizor jen pogon in v eni so našli žganje, ki je baje vsebovalo lesni alkohol- — 90 galon zaplenjenih. — V bolnici je se vedno dosti oseb, zastrupljenih z alkoholom. Potem ko je policija vprizorila navale na več kot petdeset beznic, je našla eno, v kateri so prodajali gostom lesni alkohol koncem preteklega tedna. AKTIVNOST VSTAŠEV V MEHIKI Vstaši so hoteli poškodo vati železniško progo. Bitka je trajala par ur. Število mrtvih in ranjenih ni znane . Republikanski predsedniški kandidat se bo izognil vprašanju prohibicije v industrijalnem središču. Mellon bo govoril. — Tudi molčeči Coolidge se bo slednjič oglasil. WASHINGTON, D. C„ 11. oktobra. — Her-Hoover in njegovi kampanjski ravnatelji so pričeli danes z intenzivnim pogonom, da si pridobe iztok in ta pogon bo trajal naprej prav do 6. novembra. ITALUA IN MORNARIŠKI PROGRAM Besedilo zloglas nega mornariškega pakta bo šele prihodnji teden objavljeno. — Zunanji minister na počitnicah. PAR IZ, Francij«. 11. oktobra Italijanska vlada je v posebni noti ostro obsodil« fracosko-ariglaško momv»riwko pogodbo. Pogodba bo najbrž pfi*«! preurejena, preduo bo besedilo prihodnji teden objavljeno. Italijanska nota napada posebno oi>e dele pogodbe, ki ne obetajo Italiji nikakega dobitka. Franeoski zunanji urad italijanske note ne bo objavil. Francoski run. minister Brdatid bo skrajšal svoje počitnice ter se vrnil v Pariz. Časopisje ne objavlja o zadevi nikakih komentarjev. Smrt v kopalni bani. DEXVER, Colo., 10. oktobra. — Potem ko je naročil svoji gospodinji, »naj ga ne moti, je sedel Iiouw Mitterman, star 30 let, v ko-poino bano ter izvršil samomor s tem, da je zgrabil z roko golo žico električne razsvetljave. s , - t O^S-V.. M -S Ops? Jfe » - — f . \ Obilo lcika. a nobenega glavobola. Ptjaeo s k i kom. a brez vsakega tveinka. je predlagal Walter Kee-ver iiz 'Detroita v tekmovanju za nagrado $25.000, katero je razpisal W. Durant za najboljši načrt, kako napraviti prohibieijo uspeš- 0 PRIPRAVAH ZA VOJNO Značilen govor vojnega tajnika Wilbura. — "Najboljša jamščina za mir je pripravljenost za vojno." SYRACUSE, \\ Y.. 11. oktobra. Xoeoj je govoril tukaj mornariški tajnik ('uri is I). Wilbur pod av diciji Republican Eastern Speakers Bureau. Govoril je o pripravljenosti na vojno ter rek*-l med drugim sledeče : — Poglaviten problem ameriške mornarice je problem narodne*ob-ramfce. Že Washington je rekel, da inoramo tembolj skrbeti za narodno obrambo, čimbolj miroljubni smo. V pošte vat i je treba tudi John Adaaiisoiiov rek : — Najboljša jaan-bei-na za mir je primerna pripravljenost za vojno. — Sleberni mora hrepeneti po miru ter tudi v ta namen vse žrtvovati. V slueaju napada moramo biti pa dobro pripravljeni. Pripravljenost gomenja zmago, nepripravljenost pa poraz. — C'e izbruhne vojna, kakšno o-rožje bomo dali našim fantom? Najboljše ladje, najboljše opremljene in izborno oborožene. no. Keever je opisal pijačo ikot Ilier-ba Mate ali paraguajski čaj. Ta eaj je neaikoholieen, a spravi pivca v srečno duševno razpoloženje, prežene damučenost in lakoto, a nima nikakih deprimujoeih .posledic. Nemški kolonisti v Paraguaju so baje piosabili na svoje pivo. ko so pokosili ta čaj, — je rekel Keever. Para^iajoi ne dovolijo, da -bi se semena (pošiljajo izven dežele. ■ , ' ti W EOJAKI. HAKOOAJn 8S MS mttLAM MAMODA". MAJVEČJJ ttonmn iwwn v m — U ver jen smn, da ne bo vojne miti v dvajsetih, niri v štiridesetih letih. Toda kakorhitro bomo pozabili nanjo, bomo imeli opravka ž njo. "Prosperiteta" bo glavna točka fe^a jMjgona. To .se bo povsoil pov-darjalo zopet in zopet. To geslo bo zavzelo me^to "i'titl diner pa-ila", bojnega krika iz dm MeKinley-a. Hoover jeva trditev, da je nadaljevanje prosperitote odvisno od nadaljevanja republikanske administracije v narodnih zadevah, bo odmevala iz ust odličnih republikanskih voditeljev in ust vseh kam-panj^.krh govornikov. Poziv na "j ros]>erite!o" bo nad-kriljeval vsa druga vprašanja v republikanski kampajiji na iztoikii. To vprašanje se bo povdarjalo močno v naporu, da se uniči učinek poziva za modifikacijo prohi-bieije. ki je o*"-!vidno zadel iia sim-patičnu ušesa na iztoku. .ii-fpublika-n-ki .strategi -s]X>zna-vajo mo»- "mokraške^a" razpoiože-nja. Njih platforma in njih kandidat pa sta .suha vojih dveh (kampanjskih govorov v dveh "mokra-ških" >reiliščlh. niii v Bostonu, niti v New Vorku. Iztočna kampanja bo otvorje^ia danes v velikem obsegu tukaj v "Washington!! z radijskim govorom zakladrfiškega tajnika jMell^ia. ki bo govoril o "republikanskih uspehih". Mellon ibo najbrž govoril tudi še pozneje. Tudi prejšnji državni tajnik Hughes bo imel več nagovorov. Proti koncu kan*panje bo stopil na polje tudi predsednik Coolidge. MEXICO CITY. Mehika. 11. oktobra. — Sem je dospelo poročilo. da so se vršili v Jalisco vroči boji meti vladnimi četami in vstaši. Koliko jih je padlo na tej ali na oni .strani, se dosedaj ni moglo dopmari. toda izgube so bile vsekakor precejšnje. Pri 1'rnpann >r, vladni vojaki presenetili oGO revolueijonarjev. ki so hoteli razdreti železniško progo. Ritka je trajala več ur. Štirinajst milj izven (iuadalaja-re se je moraA neki vlak 7. vladnimi vojaki ustaviti, ker je bilo navalje-nejra na projro polno kamenja. \ KI Orullo je bilo proglašeno vojno stanje. YeČ vshtšev je bilo ustreljenih po prekem sodu. Dan Kolumba. Zastrupljena pijača je pi i.šla iz nekega prostora z vhodi na 1'ike Sr. iii Monroe St. Trije možje so bili aretirani. Zvezni kemiki analizirajo devetdeset galon tekočine, fcoufLx-irane policije, da določijo. ."e je lesni alkohol. Njih porp-či 1 o bo izročeno zvezni preiskoval ni veliki poroti, ki se peča s j>et in tridesetimi alkoholičnimi smrtmi. Izrael Tu.etski in William i'.r-hen. tlomnevana lastnika prostora na Pike Street, sta bila aretirana ter pridržana na povelje zveznega komisarja Cotter-ja. Frank "1'ap" Redman, domnevani prodajalec /a oba, je tudi zaprt. Kedman jc priznal, da je ]>rodal pijačo Florence Kelly, ki je umrla v nedeljo vsled zastrupi jen ja z les-nim alkoholom. Redman je reke!, da jo je dobil i>d Turetskija. Elmer Kremiseh. star 4.'i let in kapitan jto poklicu, je umrl v He'1 levue bolnici včeraj zvečer vsled alkoholnega zastrupi jen ja, potem ko je trpel cele štiri dni. Nf k i mož v nezavesti, o katerem se domneva, da je dr. Wilis Allen Wilder, star 45 let. je bil jwdjrnn na 74. cesti med W>st Avenue in Broadwavem. Sumljiv je tudi slučaj Lawrence Schambergerja, katerega so našli mrtvega na neki klopi v Battery par.ku. Kolumbov dan bo proslavila italijanska dobrodelna družba. Sons of Columbus in vitezov Kolumba iz Queensa. Komite j se bo zbral ob polenaj-stih pred glavnim st.nom društva ter odkorakal na Columbus Circle, kjer bo položil venec na spomenik razkritelja. 32-letno sla vije se bo vršila zvečer v Sfcar Casino na 107. cesti iti \ Pank Ave. Ker je današnji dan postavni praznik, bo zaprta borza, banke in drugi finančni zavodi. Starisi Mrs. Wallebramlt ogroženi. LOS AX0ELES, Cal., 11 okt. Tukaj se je sprejelo pret.nje. da se bo bombardiralo dom Mr. in Mrs. D. Walker, starišev Mabel Walker "Wniiebrandt. pomožne generalne »iravdniee, radi njene politične ak-t ivnOstiš. Tmli Katlei»n Norrls. znana "pisateljica", je .bila posvar jena. naj ne govori v prilog Hoover ju. , Obe j ur-ui j i sta bili vsebovani v pismih," katera pripisuje polkfija nekemu "eranku". Španski minister mrtev. m i MADRID, Španska, 11. oktobra. Vojvod^ iz Tetuana, španski vojni •minister je umri danes. Bil je kri-tidno boUn ae vee tednov. Tunney bo obiskal beneško katedralo. BENETKE, Italija, 11. olkfcobra. Mr. in Mrs. Gene Tunney sta ohranila svoj inkognito ter obiskala tukajšnjo katedralo sv. Marka. Manjkalo je sicer tradicijonalne lnne, a mogoče ju je opaziti vsak večer, ko se iz pre h a jata po trgu sv. Marka ter pttala lačne laike go-, lobe. • ' M , DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 " 2,600 ....... $ 45.75 6,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 600 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki iia in naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 6Gc; ' za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 —$4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. ^Pri velikih naka-ailih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 83 COBTLANDT STREET, NEW Y0HK, N. Y, TELSPHONB: CORTLANDT Mtt GLAS NARODA (8LOVBNE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President LouU Benedik, Treasurer Place of busmen of the corporation and addresses of above officers; 02 Cortland t St., Borough at Manhattan, New York City. N. Y. mm ) GLAS NARODA, 12. QKT. 1928 Dopis i. GLAS NARODA" (Voice of the People) Oblačna skupčina (prej Landtag) kupila to termalno &>pališče. ki hi ga .sedanji Ustnik Veli. dr. Konstantin Konvalinka. ki je ves grad lepo nredil tudi rad prodal. Vsekakor pa je žalostno, -la se domačini malo bolj ne pobrisalo za o-lepŠavo svojega. od narave tako b')jrato obdarjene«ra kraja. Splošno se je pričakovalo letos; izborna viiw«ka letina. Dvamesečna suša in sedaj že osemdnevni dež sta pa to pričakovanje precej uničila. Radi dežja so pričele jagode pokati in gnjiti. Viničarji. ki so nameravali trgati v prvi polovici oktobra, S'i primorani. da jim preveč grozdja ne sečnji je. pričeti že sedaj. konec septembra s trgatvijo. Grozdje še ni po]>olnoma dozorelo in to bo mogočo vzrok, da b> letošnje vino precej kislo. Pri tej priliki si ne morem kaj. da Vam povem. da je v Ljubljani težko dobiti pristno vilice. Oštirji ga večinoma kupujejo pri veletrgoveih. ki >c dobro razumejo na umno kletarstvo. a potem še oštirii poskušajo sami svoje umno kletarstvo x tobakom in žveplom. Rojaki v Ameriki. ki ga sami delate, veste da je to kar ste "spresali'' pri-uno. seveda sa pa to od vina, ki ga kupujete pri "conpatriotih" Italijanih, ne more reči. Spomnim se. kako smo bili disciplinirani, kadar smo Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................J6.00 Za pol leta ...............................J$3.00 Za četrt leta ............................UJO Za New York za celo leto „..$7.00 Za pol leta............................„.£3.50 Za inozemstvo za celo leto ...47.00 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 MUSSOLINI IN MORALA Grški diktator Pan gal os, ki .je pa kmalu pa svojem nastopu izginil, se je bil žalostno proslavil, ko je začel ženskam zapovedati, kako naj se oblačijo, kako dolga krila naj nosijo in koliko pudra smejo porabiti. Kdo ve kakšne reforme bi bil še uvedel, če bi mu ne bilo prekmalu odklenkalo. Sedaj se pa zdi, da je Mussolini dospel do tja, kjer je njegov tovariš Pan ga J os prenehal. Dospel je do morale. Da ni fašistična Italija devetim nebesom podobna, se skoro ne da tajiti. Izgoni, deportaeije, zarote, gospodarske krize, brezposelnost — vse to se pojavlja tudi po drugih državah in torej ni ni kaka fašistična posebnost. Današnjim gospodarjem Italije povzroča sive lase vprašanje, ki je morda najjasnejši izraz gospodarskega položaja v deželi. Pred vojno se je prebivalstvo Italije izredno množilo. Poleg vzhodnoevropskih držav je bila Italija tista dežela, ki je imel najbolj razvito izseljevanje. Italijani so se selili v Združene države, Centralno in Južno Ameriko, v Severno Afriko in Južno Francijo. Po vojni se je pa vse to temeljito izpremenilo. Izseljevanje je skoro popolnoma ponehalo, in Mussolini je že'Ugibal, kaj bo počel s preobilnim številom prebivalstva. Toda njegova bojazen ni bila upravičena. Izza uvedbe fašističnega režima se je začel manjšati porast prebivalstva. Sprva komaj vidno, leta 1927 je bilo pa v Južni Italiji število rojstev in smrti že enako, do-fim je vsrednji in Severni Italiji že par let število smrti višje kot pa število rojstev. Mussolini sanja o osvojitvi novih dežel in dela načrte za nove kolonije, prebivalstvo dežele pa nazaduje. Toda Mussolini je oče svojega naroda. Nobena skrb mu ni tuja, zoper vsako bolest pozna en sam lek. Temu leku se pravi: fašizem — črna srajca. S črnimi srajcami hoče osvojiti Afriko, Azijo in Bal-, kan. Kaj je pa s padanjem prebivalstva? Kot oče svojega naroda je poklical moralo na pomoč, kajti nihče ne more tajiti, da gre v tem slučaju za moralno vprašanje. Prej je vedno pozival fašiste, naj se urijo v orožju. Dne 25. septembra je pa udaril drugo struno ter pozval fašiste, naj skrbe za povečanje naraščaja. To je moralna dolžnost slehernega fašista. Toda problem je dvoje stranski. V Italiji ni le nazadovanja rojstev, ampak tudi umrljivost se je povečala. To sta dve plati na medalji, katera se imenuje fašizem. Fašizem tira narod v propast. Opozarjam rojake v CoUinwoodu in okoiiei. da napolnijo dvorano /š. D. D. v nedeljo 4. novembra, ker ne bo vam žal. da ste videli Spominsko ploščo", slišali re.s lepo petje in se nasmejali učenemu trškemu "Pisarju", ki ga bo sekal, da se vam bodo trebuški tresli. Collinw»od<"-an. Zanimivosti iz Jugoslavije. Po Se S hh letih odkrit zločin. j V seiu Njeiucih pri Vinko\ei!i živi že v »h* let mirno in neopažir.o s fevojo ženo in otroci 471etui Kmetovalec Mato Da>ovič. Nekega in«1 je pa v njegovi hiši pojavi! c-rožnik in «ra aretiral ter ga (►»krdel v zapore vinkovčkega .sodiičr V vasi je nastalo razburjenje, kaj ti nihče ni vedel, zakaj je bil mirni in pošteni kmetovalec aivti**an. Pred letom dni je bi! Mate Daso-vič sluga pri pokojnem posestniku iz Njetneev Anotnu Gjuriču. C.j-spodar in sluga sta si zaupala v.>e važnejše stvari in nekoč je 1 : | — Koliko sem star? Sto šest let sem Star, — je «£el Npchson Gol-desman iz Bronxa, ko jp bil včeraj zvečer »prejel v Bedlevue bolnico .radi neredka v črevesju. Bil je rojen v Rusiji. ' Š twttjm ■ Jf i mm **fl1m gmiJl" ■■ Vtmm ffffNV i Ker napada mojo ženo včasih revmatizem. sva «e odpeljala drugi dan v Toplice pri Straži. Pač pelje železnica do Straže, a od Gorenje Straže do Toplic moraš precej dobro stopati, če hočeš priti v 50 minutah na Topliee. V Toplicah sva se vstavila v hotelu g. Nace Sitarja. Hotel ima snažne, svetle sobe, v restavraciji se dobi okusna hrana in dobro vino po zmernih cenah. Naee Sitar je brat po eeii Ameriki dobro znanega Mr. Jožeta Sitarja iz .Toliet, 111., ki je kaj po preobratu nadzoroval iz Amerike v domovino poslane zaboje in bil eden tistih, ki so žrtvovali pri rej priliki mnogo novaca in imeli mnogo sitnosti, a, se jim še sedaj po dolgih letih podtika, da so delali v svojo korist. Izkoriščevalec je bil mogoče samo eden in ta gotovo ni bil Mr. Sitar. Ostala sva 4 dni v Toplicah in obiskala dvakrat g. Anton Klinca v Gornjem Polju. Mr. Ant. Kline je bil 6 let v Ameriki in sicer v Cleveland^. O. Pripovedoval je mnogo o časih, ko jP s pomočjo rojakov Skebeta. Turka. Strniša, Poza in A. Grdine oral ledino na slovenskem kulturnem polju v Cle-landu in kako težko je bilo vzdrževati list "Novo Domovino", ki ga je on ustanovil. Prve štiri imenovane rojake že krij(» zelena gruda. a zadnji Se žive. Takrat da še ni bilo fanatičnih strankarskih bojev v Clevelandu in da je^ bilo (složno delovanje ne samo narodu v korist, ampak tudi narodnim delavcem v veselje in jim radi tega ni grenila nikaka časnikarska polemika življenje. Gospod Kline ma lepo urejen oposestvo in gostilno na fJorenjem Polju in pozdravlja vse prijatelje in znance po širni Ameriki. Da preidem zotpet na Toplice, moram povedati, da je to kopališče izvrstno za ozdravljenje revmatiz-ma. raznovrstnih ženskih bolezni in kroničnega katarja. Vsaka kura okrepeaje in pomlajuje. Dokazano je, da ima voda, ki ima 38 stopinj Celzius gorkote, jako dobre učinke, a vendar poset teh Toplic nazaduje in sicer iz enostavnega vzroka, ker kraj ne nudi posetni-kom tiatega komfarta, ki se ga v vsakem kopališču pričakuje. Ceste so namreč vse zanemarjene, električno razsvetljavo ima samo sanatorium in zdraviliški hoteli, a v celi vasi ne gori po noči niti ena svetilka, razun pred Sanatorium. Pred 40 leti iveU so vsaj lep urejen parte, ki 5* dam ▼ zanemarje-mm stanu. Govori * -c,' pilo v kaki kleti in še se nismo .t-^>ali ali smeli vsesti, to pa zato. ker nam je Ita!ijan prepovedal. Ako bi dobili tako prepr*vpd v kleti kakega Slovenca, se zanjo se brigali ne bi. Abotno je sicer o Vremenu govoriti, a vendar moram poročati, da je sneg letos zgodaj pobelil gore in povzročil mraz, ki je radi nagle spremembe po poletni vročini povzročil znatno škodo v nekaterih okrajih, posebno v Begunjah in Cerknici, kjer je uničena ajda in radi snega polomljeno mnogo sadnega drevja. Sledeči slovensko-ameriški izletniki so se- vrnili danes 29. septembra s posredovanjem znane agentu-re Ivan Kraker, Cie. Generale Transatlantique v Ameriko in se bodo vkrcali 3. oktobra na parnik " Paris**, ki je med slovenskimi izletniki radi svojih vsestranskih udobnosti jako priljubljen. Izletniki so: Urbanija Kari. New York. X. V. TTrbanija Karel. New York. N. Y. Klemenee Ivan, Bessemer. Pa. Drašler Angela, Cleveland. <>. Skraber Amalija. Barberton. O. Staut Louise. Milwaukee, Wis. Staut Adola. Milwaukee, Wis. Pozdrav! Joža. Collin wokI, O. Kaj jkmieni velik napis nad glavnim vhodom v S. D. D. ? — Napfe opozarja publiko v Collin-woodu, da se pevsko društvo "Jadran" marljivo in z velikim veseljem vadi za vprizoritev krasne narodne operere "Spominska plošča", katero vprizori na odru S. D. D. v nedeljo zvečer dne 4. novembra. Ljubitelje lepega slovenskega petja opozarjam, na to redko priliko, da ne zamude videti te spA-vo-igre. Bo pač nekaj posebnega, nekaj novega na našem o^-u. Lepi kostumi, seenerija. krasna vsebina igre, solo-spevi, duet:, terce-ti in zborovo peije spremljajo orkestrom, (bo pač posebnost v CoUinwoodu. "Spominska plošča*' ni kako malenkostno dramatično delo. in za njeno vprizoritev ima pevsko društvo "Jadran** velike stroške, mnogo truda z vajami in vse to, samo da bo cenjeno publiko presenetilo. Vloge so v zanesljivih rokah, iji "stare okrase" ki so vr gotovo »e v spominu iz pretekle dramske sezone, boste imeli priliko zopet videt f. Tudi no ve moči, ki so bile nam še nepoznane, boste o^udovali in izrekli sodbo, da je med nami še dosti talentov, a mi bilo prittkr jflt videti. 1922. je nabral požar v hiši Marijana Božanoviča. Iliša je pogorela do tal. Sluga se jP vrnil v nekaj kilometrov oddaljene Njemee in z gospodarjem sta opazovala z radostjo, kako plameni uničujejo Rožanovičevo premoženje. Ojuri." je pa lani nenadoma nmrl In ker ga je pekla ver4. je pred smrtjo nekemu sosedu zaupal, ter mu podal. da je njegov sluga za žgal hišo na njegovo prigovarjanje. Sosed je o tem obvestil orožnike, ki so Di-soviča takoj aretirali. Sluga je priznal, da j- bil on požigalec Bo-žanovičeve hiše. Orožniki so ga izročili sodišču v Vinkovcih. 'a samomov.ilnn kantlirlnta. Te dni si je hotela končati živ Uenje soproga kovača, Marija Be-lovi<~- iz Zagreba. Z možem se je prepirala in po prepiru jP izpila manjšo množino oetne kisline. Mož je poklical rešilni avto. preden je pa prispel avto pred hišo. se je žena že zavedla in pobegnila iz hiše .Uslužbenci rešilne postaje so jo nekaj časa Iskali, toda brez uspeha. Slednjič .«o jo prepustili usodi. Med tem je njen mož neprestano psoval pobeglo ženo in o-pravljal svoj posel naprej, kakor da bi .se ne bilo nič zgodilo. — Zagrebška kronika je te dni beležila še drug poskus .samomora. Življenja se je naveličala tudi Marija Vrnačič, >obarica brze službe. Imela je prijatelja, ki je bil zvest, dokler je imela službo in mu tam pa tam plačala za vino. Ko je pa Vrančičeva izgubila .službo in ni imela več denarja, jo je zapustil tudi prijatelj. To je .sobarico tako j Peter Zgaga^J potrlo. m je hotela urere/ati le na desni roki. Vzela j«• velik kuhinjski nož in si prerezala >amo kožo na roki. V bolnici so ji nudi li zdravniško pomoč. \orosoflsko r'thnn.sLn nfren. I r. Novega Sada poročajo nekatere podrobnosti o veliki vohun'k družbi, ki jo je nedavno izsledila tamošnja policija. ;i je vohunil v prid neke tuje držav« že tedaj, ko _jc bil >rlw»ki oficir. P» prevratu je postal trgovec in ■! > bavitelj novosa'lske letalske <"e:r Tako je bil vedno v .stiku z višjimi oficirji in j«* mogel še naprej vohuniti. Pri vojaških ohladili j< vživa! veliko zaupanje. To doka-zujtt dejstvo. o znane, ker oblasti v interesu preiskave drže vse v največji tajnosti. Strašna avtomobilska nesreča. Iz Stiboticv poročajo, da s- jo pripetila težka avtomobilska nesreča na cesti med Novim Sadom in Sremskimi Kari ovci pri Štero-vaških pristavah. Nesreča je zahtevala pet žrtev. Trije ponesrečenci so obležali na mestu mrtvi, dva pa se v blonici borita s smrtjo. Beograjski potniški vlak je povozil avto in »a vlekel pred seboj kakih 200 nt. Avto je bH last nekega Ivana (Vlana. V njem se je vozila družba petih članov iz Novega Sada v Srenisk,* Karlove*. Sofiral je Aleksander Takač. Pri Petrovaških pristavah je hotel avto prevoziti progo. Tedaj je pa izza ovinka privozil beograjski potniški vlak z največjo brzino. Nesreča je bila neizogibna. Vlak je zadel v avtomobil in «ra prevrnil ter vlekel kakih 200 m po progi pred seboj. Vlakovodja je vlak usravil in iz vagonov so stopili potniki ter pohiteli na pomoč ponesrečencem. ki so ležali ob progi. Med potniki je bil tudi neki neznani zdravnik, ki je ranjencem nu dil prvo pomoč. Blizu avta je ležal šofer Aleksander Takač. kraj njepa na neka dama s črnim paj-čolanom. čije identitete še niso mogli dognati. ADVERTISE tn GLAS NARODA ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE MAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJAffi €Mo«att, M hrlnjt Iz podaruja v vellkeu efcemtm. prldcj« mUm aknuksm v korist Nail wtrrnUd z» peeaewsn* nakasfl* m manj«, vded H> •ar m cow pri ni ntt|e kU pri nesto jUl »vodo. U awr» pMtatt Vato MhiwiM v bnicojc v New Ywk. Httiwt nicca pMtovanJa Je wejLMw V^rfnJe^faAo^oMlnic nae. 6» am Nafte dmrne nriounice s vsakim brcepand- kess. M is^New YoHu — termj tares sanode in mm- . Naie tam m ehjavlieae dnevne ? lista "Glas Nareda". tare rade>sUe^M^Ini'pn^1^^^ »stac.^ ^ Pgjita teraj Va«• prihodoje denarne peiUJalev mom ? SAKSER STATE BAIQl •e oomiXBv BTHBI. Iof joax ............ £ « - • t - OgxV>ueiu nem«ici vodljivi balon ''elin" pluje proti Ameriki. Na ^'bi ima dvaj.-%et potnikov in šraritieset mož }>o>atlke. Vožnja po zr*ku je jako mikavna. t'»** v domovino odpravil. b»Mii ra.jši / "Pari-st>m" potoval. Na "Parisu" so .stroški manjši, bara pa »lost i Večj;t. In mi/adtije »e to. (V v zraku kak vijak ra-vo o oitmniljivocsti «rer niti nikotina niti al-koliobi. Samo <-na mu je šl;id»o plavi. — Presneto vendar — d je premišljeval, — mačko bi pa vseeno rad videl, kako e informirala >krbna mat i. — Fotografija petih al rok .stane tri dolju-je. Duear je zm^u ceneje. Ducat m pet dolarjev. — No, ka,j mi.^1 Ls^ — je dregnila moža. — Ali se izplača pet otrok fotografirati, ali bi še par let počakala. da bi .jih bilo ducat * * Kant je zasnubil kraljico .svojega srca : — Predraga moja, ali rac hočeš za ntoža f — Hm. seveda. — je odvrnila. —- Toda a4i si že gttvoril z mojo materjo. — »Ja. sem jo videl in govoril ž njo. pa te ima m vseeno rad. Neki angleški .znanstvenik je dognal. da ima človek dušo. Ta .ugotovitev je dospela baš o pravem času. Ja/. sem že dvomil, da jo imajo nekatera ljudje. Neka rojakinja omenja v pismu, da me dobro jhozna in ve, s kakšno hudo uro sem defrnitivno dospel v rojstni kralj — v srebrno dolino. K«*s je bila huda ura takrat, in jaz srni bit že skoro tri leta Jitar. ko me je voda prenesla. Visoko jrori nad Idrijo sem brl zabredel vanjo, n'oge mi je iz?K>dvi-ia m <šio je leot blisk z menoj do mos-ta pri Kosu, kjer je skočil pome mojster Tratnik, me otel civilizaciji ter uie prinesel materi in očetu. Na mostu je stala takrat tuoi stara in pobožua devica Polonca, ki je bila tako »pobožna in tako sramežljiva, (ia je zardela pred moškim. če je bil rride**d korakov pred n jo. Je bila res pobožna in res sramežljiva. Kadarkoli so jo hotele ženske s klafanjem malo podražiti, je odločno nastopila rekoč: — Le kar molčite o ti<3trih neumnostih. Tisto ni nič re*. kar pravite. Voda 'iiOfcsr otroke, voda. ne pa babica, ^saj sem vendar videla in vem. Ali pa Tratnika vprašajte, on jih lovi. katiar je pohoden j. In bila je svesta svojega argumenta kost Voliva v Sion Citv, ki pravi, da je zemlja ploščata !er podobna j a»bo lenemu pa ju. Polonca je najbrž legla, v grob s tem prepričanjem. Mir in pokoj njeni duši! Bila je takorekoč edina, ki je imeLa o meni nekoliko drugačne pojme kot jih (imajo drugi Ijud^je. O Tratniku pa ne vem, kaj bi rekel. VČa« sem mu hvaležen, ker me je rešil, včaei um pa trodi zamerim, ker me ni'pustHl, da bi me nesto daleč, doli na Tolminsko, proti Sveti j Lociji..." H zgodba" j { i Zvonim i r Kosem : SAMOTEN VEČER Okno moje sobe reže valovita »"rta v daljavo zamaknjenega h ol-ma, pod katerim Sumi morje. Blizu in vendar dalee kakor mladost izmučenemu srcu. Vrhu hol-m h petero d rev«, zjutraj v soln-eu hit-«r-eeih, opoldne dremajoeih, IKKj>'>lovi. vztrepe«Vjo lior- " tt-nzijH n;« mojem oknu. Pridejo 1 fantje mladi mornarji, miti pet- , jeni in ukanjem zali rese i ve.sc!a -harmonika, dekleta za vriskajo in i p> zeleni trati .se zavrtijo pa-kočie ) noge. Večerna zarja se nasmehne zardel i ni obrazom deklet in vro-čini pogledom fantftr, jnrak jih lr zaloti sprehajajoče se po poti, nod 1 jih strne v poljube in objeme. * V.sako nedeljo i.sto: dekleta na -holmu, fantje, harmonika, petje, ukaiije, vriskanje in .smeh — solnee nad holinom in okrog holma, solnee v .srcih deklet, solnee v sr- -fih fantov. ! Moj.. misli — cesta široka in ^ < cvrtjem posuta. imI hortenzij nn oknu do dreves na holmu, iztegnjena — cesta mrzla, brez solnea! i Tam je gruča deklet — venec ' zlatolask pevk. Petje je lepo in 1 ubrano, toda ti.stega glasu, ki je nekoč tako srebrno in jasno zvenel med drugim* glasovi, ni več. In sladka reka .smeha — reka fmha — Cesta moja z mrtvimi cvetovi posuta — c-sta moja brez solnea! j V mraku je zablestela bela ro-| ka, ovita okrog vratu fanta. O. noč i svetle, kadar gori ljubezen! Belejša roka se je ovijala nekoč mojega vrat ti — Palmira! Solnee vriskajoče, srce, vroče srebrni zvončki, pod drevesi mrak. r.vezd sijočih skozi mrak stotero, kresov plamenečih skozi noč tisočero — mladost, mladost! Drevesa na holmu — zakaj molčite > Brinje dremotno — zdrami pe, nžgi se do nebes! — Tam se je razprostiral nekoč svet posebne vrste. Plane, ki se prikaže in izgine, ugasne. Na tistem svetu kraljestvo tako lepo, da si ga lepšega ni mogoče misliti. Ivraljič in kraljieica "Za roko se v(Klita, po beli cesti hodita." Kraljostw^ polno solnea. polno zvezd, polno luči. Razpela bova jadra in se vozila skupaj, kralji- čiea moja! In gledala bova v solnee, ki tako lepo sije na naju, kraljic moj! Palmira! Kdaj je ugasnil planet, kdaj se je zrušilo kraljestvo, kdaj je treščilo v razpeta bela jadra, narav nost v pononi. visoki jambor/ Hortenzij e na mojem oknu *o se nagnile — — Zlata nedelja — v seJu ob morju že0 m in 1 velike njive zunaj trga i ob cesti. Hiša je najlepšem centru-mu v trgu poleg cerkve v Žužem-'^ berku na Dolenjskem, Jugoslavija, 1 in je sedaj v nji nameščen Oddelek 1 finančne kontrole, pisarna in sta- ' ■novanja za finančne urodnike. Hi- * ša je dvo- oziroma tri-stanovanj- 1 ska. « Cena vsega skupaj $2680 ali > j Din. 150,000. * Interesanti dobe naslov v Upravi i tega lista v svrho podrobnih in- s formacij. c I (2x 5&12) PRODAM ENO-NADSTROPNO HIŠO z dvoriščem in krasnim vrtom, sre-d i t rga v Žužemberku na Dolenj skem, Jugoslavija. V hiši se nahaja sedaj v pritličju Davkarija, ki ima 4 pisarniške sobe. V prvem nadstropju je privatno stanovanje, obstoječe iz 3 velikih zračnih sob, prostorne kuhinje in shrambe za jedila. Na podstrešju je velika stanovanjska soba. Pod zemljo sta 2 prostorni obokani kleti in ena manjša. Prostor- , no dvorišče z dvema drvarnicama ■ »n brajda. Na koncu vrta se Se na- . daljnje breg, ki je poraščen z drcv- ^ jem do jeza na Krki. Cena vsega skupaj $3,750 ali * Din. 200,000. Interesenti dobijo naslov v ^ Upravi tega lista v svrho podrobnih informacij. (2x 5&12) » J — _ i zapletene veje murv ob stezi sanjajo in rišejo pred nama iz svo-j jih sanj vijoličaste cvetove. Kaj me je zapeklo na ustnicah, na licih. na vratu.' Ti goriš. Palmira — vinogradi in pašniki z murvami okrog naju plamene, morje pod nama spreletava žar. liolm je en sam ogromen kres do neba - — Cesta moja z mrtvimi cvetovi, brez solnea — cesta zevajoča, z visokimi temninji cipresami obdana ! Palmira ! Solnee. petje vriskanje, .smeli, ljubezen, mladost ! Oglasili so se zvonovi potopljenega mesta iz dna morja, zazvonili, utihnili. — — 1 ŽRTEV ZAPEUIVCA ; - V Cimundn se bavi orožniškoj poveljstvo z nenavadnim posku- i som umora, ki kaže, ka*;o daleč ž.el sepa pokvarjenoJ podeželskega ! I ljudstva. Šest in dvajsetletni posestnik Anton Ableidinger* si je i izbral za ljubico sedemnajstletno " dekle Leopoldino Anderlovo. Lju-bavno razmerje med obema je bilo iiitimno. a ko je Ableidinger izvedel, da se dekle čuti mater, je 1 ' začel zavračati njene trditve, da je on oče še nerojenega otroka. Na zadnjem sestanku je povabil Ableindinger Anderlovo s se- ; boj skozi gozd, ki se razprostira 1 med Burbachom in Nonndorfom. * Na tej poti sta se fant in dekle 1 'spričkala. Ona je trdila, da bo * _ mati in da je on kriv njene nesr*3- * če, on pa je tajil svojo očetovstvo 1 i in je očital Anderlovi, da ho-V 1 safnio izsiliti nje^rvo priznanje. ' i kar pa bo že prepečil. Ko je bil ' . spor na višku, se je fant vrgel na 3 dekle ter začel Anderlovo daviti. ' Dekle se je onesvegf ilo. Ableklin- ^ ger je v naglici in boječ se. da ne ^ bi ga kdo zalotil pri činu. menil, 1 da je žrtev že mrtva. Potegnil je iz žepa kos motvoza in ga za- t drgnil Anderlovi krog vratu. Po- * tem je truplo vadigni! in ga za v- j , lekel do drevesa ter jo obesil na i . vejo. 1 ! Predstavljal si je, da bo vsakdo, 2 ki bo videl nosečo sedemnajstletno a dekle na drevesu, sklepal, da je 1 izvršilo samomor. Morda bi se bi- ^ lo tako zgodilo. da ni posegel * vmes dogodek, ki meji skoro na čudež. Anderlova je bila zelo težka in ker je še liropla, se je pri nekem vzdihu lirrgal motvoz ter je truplo telebnilo na zemljo. Kakšno polrugo uro je ležala v tem položaju, potem pa je prišla k sebi, vstala, šla k potoku, se osvežila z vodo in hitela, kolikor so | jo nesle noge, na najbližnjo orož- ■ niško podajo ter povedala kaj oO je zgodilo. Orožniki so sli brž na delo in so zajeli morilca ob dveh ponoči, v času, ko se je vračal z « vasovanja domov. Ableidinger je seveda dejanje tajil, ker je menil, da ne živi več žrtev, ki bi ga lahko izdala. Ko so mu povedali, da je Anderlova še živa, pa so mu vstali pokonci lasje. Oddan je sodišču in državno pravdnistvo je že sestavilo obtožbo. NAPBQDAJ 225 A KROV FARMA dve milji od vasi, vse v ravnini, 25 akror gozda, dobra poslopja, vštevši krme za 40 krav, 2000 trafi-ijev, žita, 12 krav, bik, konji, 500 kokoši traktor, stroj za motati, kovaško orodje, »troj za rezali koruzo, nova mlatitnica in vse orodje. Cena $8800. — Takoj $$000. EUu Bros. Sne« Sprinfvfll*, Kri«, Oo, V, Y. (6x 8—13) ' - ■' ADVERTISE t» GLAS NARODA i Vesti iz Ljubljane so silno ra-] zburile tudi deželo in ogorčenje ! je bilo še večje kakor v Ljubljani, ker so se z bliskovito naglico širile najstrašnejše vesti o de-^ monstracijah in žrtvah. j Bližnji trgi in mesta, posebno pa sokolska druš+va so k manife-flfacijam pošiljala naj]»ogumnejše in najbolj navdušene svoje člane} v Ljubljano, da so pomagali pospravljati nemške napl-e. Že v nedeljo 20. sei»t. 1908. je bila dežela preverjena, da mora priti do krvave revolucije, če vlada ne odjepija in ne odstifeni nemških j napisov. Ko pa so s prvim ve- j černim vlakom zvedela gorenjska j mesta za žrtve, so bili razjarjeni j, prebivalci na tako revolucijo že ; pripravljeni in, če bi bil prepovedan pogreb žrtev, bi bila go-nlst g. Oskar Deu. Država ie ob- ? dolžence tožila za 1 krajcar odškodnine. kolikor jt; stalo milo 1 za umivanje pomazanega cesa?- -kt^ga orla. Nizko .mi cenili orla! ' Za.-4:opnik okrajnega cestnega od- l»ora. pokojni Franc Sušnik. na je ' t . v 1 j kot priča v zadevi napisnih tabel job cestah odločno izjavil: 4'Slav- ' J no sodišče! Cestni odbor bi rad } zvedel imena onih. ki so storili 1 to. kar smo mi že davno namera- * vali. da jim lahko damo zasluže- no nagrado za naglo izA*ršeno de- jlo. Izjavljam, da se okrajni ee- * istni odbor storilcem najprisčneie* I zahvaljuje...." in podobno so go- vorile tudi druge priče. Sodnik je seveda vse obdolžence oprostil.i potem pa je sledila animirana j prosta zabava, ki jP trajala do drfugega dne. Od telaj v loški okolici ni bilo nobenega nemškega napisa več. Pa tudi po vaseh so nastopili kmetje odločno, kakor nikdar poprej. Ko so zvedeli za žrrve so vaški fantje >n možje zvonili po vseh cerkvah celo uro in več. V Stari Loki je bil zvonik zaklenjen in možje so ključ zahtevali od dekana. Ker ga jim ni hotel izročiti. so v zvonik vdrli Takrat je končno in definitiv- no odzvonilo nem3tvu. - KONCERTI A. ŠOBEUA 14. oktobra, La Salle, BI. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. GLAS NARODA, 12. OKT. 1928 Pred dvajsetimi leti. Kako je bilo v Skofji Loki začasa septembrskih • dogodkov. Dne 12. olčiohra je 436-letnica odkritja Amerike in Kolumbov spomin se proslavlja sirom severne centralne in južne Amerike. Letos je ta proslava zlasti pomembna, ker je Panameriška 1'nija objavila svoj načrt, da >e zgradi Kolumbov (svetilnik na obali republike San Domingo. Za ta spomenik >e j. določilo 2300 akrov zemlje, kjer Ik) našel prostora spomenik, park. resklenčno središče in velika postaja za aeroplane in zrakoplove. Vse ameriške dežele so pozvane na sodelovanje pri izvedbi i eg h načrta. Razpisan je natečaj za umetnike in preko tisoč arhitekov i/ petdesetih dežel je bilo povabljenih. da predložijo svoje . načrt". Radi tega irre za podjetje mednarodne važnosti. Natečaj je bil razpisan v septembru in rok je du I. aprila 1!)2M. Razsodniki, izbrani? od najodličiiejšiit arhitek »v. izberejo deserorieo izmed predloženih* načrtov. Vsak izmed izbrane de-| setorice najboljših načrtov princ-i se nagrado sf-JtKK). Izmed teh se! potem vrši natečaj za najboljšo: nagrado. Izbrani načrt d<>l>j nagrado ČlO.OOO in rafalih devet ml i $1000 do #7500. Splošni plan zahteva spomenik.! katerega višina je omejena na fJOO čevljev. Zgradba mora biti zadosti obsežna, da more vsebovati Ko-i lumbov spomenik, ki se sedaj na-j haja v katedrali v Santo Domingo. Treba tu-Ii predložiti načrte za j Kolumbov muzej. Spomenik mora j imeti na vrhu vsaj eno veliko svetilko. V razpisu natečaja se zahteva. , da umetnik "najde perfekten sim-bol. ki naj dostojno predstavlja 1 0 človeka in delo in zato naj umet-l nik poišče univerzalno glediš«*e —j . njegova vizija naj vključi pet sto- 1 j leti j svetovne zgmlovine. v katerih aJje odkritje Amerike eno izmed 0 najvažnejših dejstev. Svojo koncepcijo naj prilagodi velikopotc-znosii slike one historične dobe. v kateri se iztikajo renesansa, civi-lizacije Spanjske za ča>a Izalxde. j tri ameriške civilizacije: vrojen-i- ' cev. kolonijalna in moderna, spre- 0 meniha klasičnih poti trgovine nI 7 notranjega Sredozemskega morja na brezmejni Atlantik in Pacific in 1 vpliv Novega sveta na ideologično. gospotlarsko in politična orijentaci-jo za pad ne civilizacije/' To je bržkone najpopolnejši načrt v zgodovini, da se popravijo krivice, storjene Kolumbu za časa njegovega življenja in njegovemu spominu po smrti, kajti umrl je star. telesno in duševno potrt, razočaran v svojih nadah. niti ne zna. joč. da zemlja, ki jo je^odkril, ni mala skupina otokov, marveč *o-^ gromen kontinent, ki mu j«, uspelo razviti novo civilizacijo. Cristoforo Colombo je bilo pravo ime italijanskega pomorščaka, ki mu vsi na tem kontinentu dolgujemo okolščino, da smo tukaj. Dasi je znano, da so Normani pri- j šli na ameriško obal iz Grenlan li-. je in osnovali kolonije že v enaj- i stem stoletju, in dasi so ljudje Iz i Sibirije že poprej prelazili ledeno i vodovje Beringove ožine do Ala- i ske, vendarle znanje o tem konti- 1 nentu in njegovo naseljevanje da- ] tira se le od odkritja 1. 1492. i Vkolikor je znano, se je Kolum-bus rodil v Genovi okoli 1. 1446. Že v svoji mladosti se je j a ko zanimal za geografijo in pomorstvo ter je kot mladenič prepotoval vse ^ Sredozemsko morje. Zemljepisne študije so ga prepričale, da drugi ' del zemljske krogi je mora tudi vse- J bovati suho zemljo. Ko so Portu- j galci iskali pot do Indije v jugo- j zapadni smeri okolo Afrike je bil j on prepričan, da pot do cilja m o- ] ra biti krajša v smeri proti za pa- 1 d u. I - Vsa njegova prizadevanja, da j zainteresira Genovo, portugalskega | kralja in angleškega kralja za fi- 1 nanciranje ekspedicije .so bila za- I mM. Po 17 >tih tn^da ae m n Inn U iao posreči.jtrtfoh&iywiiaanje aai| dvoru španjske kraljice IzabeJe. , Dobil je tri ladije: Santa .Maria oo bili morski roparji, nekateri jet!s;k: radi dolgov, izpuščenih pal v svojem ■ dnevniku. enem izmed največjih svetovnih j « dokumentov. Po«;um mošrva je začel poji-mati. koso bili ž,, tri trdne na pofi ni bilo š,, sledu o zemlji. Žahtevali so. da se povrnejo, i in nekateri sr> .se zaroti'i. la vrže 'jo Kolumba v morje. Kolumhus je ■moral vpotrebljati vse svoje dn-:5evne vrline, da prepreči zaroto, i Končno ob ^ zjutraj v ]>etek i idne 12. oktobra je mornar Rodrigp iTiana na mali jadrnici Pinta za-vpil . "Tierra. tierra" (Zemlja, zemljah in. .strel iz topa je malo tkasneje naznanil, da >o prišli d" jeilja. P.ila je obljubljena nagrada i onemu, ki prvič zagleda zemljo, i Ta z -lnlja je bil otok v skupini, j ki je danes znana pod imenom Bahama otočje, jugovzhodno od Floride, in Kolumbus «ra je pokrstil San Salvador. Mislil j<*. da ta o-tok spada v vzhodni Aziji in da je I vezan z Indijo, radi česa otoke še j danes nazivi jemo Zapadno Tndijo i in vrojene ameriške prebivalce j Indijance. S tem naziranjem ie Kolumbus legel v grob. Na to je odplnl naprej v južn smer in prišel na Kuho in se potem odločil na povratek domov. Počaščen od dvora in naroda se je pripravil na drugo potovanje v |Xovi wet. topot s l-"><><» ljudmi. Dal je tedaj .»ezidati trdnjavo in odkril druge pokrajine. L. 14!** je Kolumbus prišel tretič s šestimi ladijamL Med tem pa so njegovi sovražniki iz zavisti ira obtožili, da zlorablja svojo oblast. Kralj Ferdinand j" odposlal v novo odkrite kolonije svojega poslanika, ki .h' vrgel Kolumba in njegove bra e v okove in poslal nazaj na Španj-sko. Kmalu je bil izpuščen, ali popolnega zadoščenja ni dobil do svoje smrti. Želeč dovršiti svoje delo je Kolumhus odplnl s štirimi majhnimi ladijami na svojo četrto in zadnjo vožnjo v maju 1. 1502. Ali ko je prispel v luko Santo Domingo, so mu zabranili izkrcanje. Vihar mu je razbil dve ladiji. Obe drugi sta bili uničeni ob otoku Jamaica, kjer je komaj rešil sebe in tovariše. Ostal je leto dni na ot^ku med ne-prijateljskimi vrojenci. Re3ili so ga nekateri udani prijatelji in povrnil se jf. na ft pan js ko bolan in potrt, pozabljen, ponižan in sko raj brez prijateljev. Dve leti kasneje je umrl in v svoji oporoki naredil. naj se njegovi smrtni ostanki prenesejo v Samo Domingo in pokopajo v zemlji njegovih sanj in vizij. ROJAKI, NAROČAJTE S£ NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVjSTCK V ZDE. DRŽAVAH. i PRAV VSAKDO —I I kdor kaj išče; kdo* C I kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro« 1 I daja; prav vsakdo C | priznava, da imajo 2 I čudovit uspeli —r i I MALI OGCA3T i I y '-GlasNaroga^l m njegova mati, grika. prmeesa Helena. Hihec je star aedem iet. ROMUNSKI KRALJ MIHAEL Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $ 1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. S A K S E R STATE B A $ K 4 82 Oortlandt Street : : New York, K. Y. glas xawtrx, 12. oivT. ms Njegova žena- - ROMAM EE ŽIVLJEHJA. Za "Gl&s Naroda" priredil O. P. Si Nadaljevanje >. Fe je xrla zaruiifj«no pree. Cuibio, vpoi-e veselje je bilo v rjej, k in ei»1 »pred njunimi očmi. Kakšno krivico mu je delala svojimi iivomi. Ona yra sploh ni dosed a j uvaževaia tako, kot je zaslužil. Pri vseh dobrotah, katere ji je izkazoval je rskalu vedno e^ohrtične raz-l<'jfe, ker ni mojfla vrjeti. da je ta dobrota izraz njegovega bitja. Ker ji je oni drugi s svojo podlost jo zadal rane, je tbiia nezaupna tndi j rcrti svojemu možu. Ali oblaja pri moškem res taka .nescbieno-st, kot jo j' je i-zka/.al on.' Ne. |H>Tem se 11111 ne more nikdar dovolj zahvaliti / a kar ji j*» -toril. Kako revna je stala pred njrm. kako malen- kostna! Kakšna naj bo proti njemu, kako naj se mu zah.vali? Obrata la »i je hitro oči. Njena t a s.'a pa je zrla tiho in niiatreče v njen raz'burjetii obraz. A!i si liočeiš ojrledati sobo mojega sina, Fe.' Mlada žena j«' skočila pokonci. — Da. ljuba mati, ]tf>kaži mi jo. Odšli sta ven. Zelo ozke in otriiie >.<> bile majhne lesene stopil ji-ce, ki vodile Jia.vxpr< r v jrod-stre»je. <.Jo»,j>ji Ritter je odprla z»roraj irfejhna vrata. < >o stale različne trgovske knjige in potopisi. Najbolj fc]K>dnji predal pa je vseboval razne knjige s slikami iz mladih let i.jenegra moža. Fe je potisnila knjige nazaj na svoje mesto. — Kako dobro si spravila \1st- to. mati * — je rekla s ganjavim glasom. tiospa liitter je prikimala. — Da, hčerkica, na vsaki knjigi visi poseben spomin. -laz čitam v tihih urah v njih in cela pretekldel poleg mene na pručiei ter mi jo pokazal, mi je rekel pogosto : — Ko bom jaz velik, mati, se jioročim s jyrincesinjo *z zlatimi li stni. — Vidiš, — deček dožene vse. Sedaj se je zares poročil s prin-cesMtjo, — kajti tudi ti imaš »late lase. Fe se je pritajeno nasmehnila ter >|>oljubila mater. — Ah, ti si Lsanjačka, mati. .Jaz nisem nikaka rojeniea, kajti če bi bila, bi tudi lahko storila nekaj, da napravim tvojega Hansa zelo * rečnim. Sitara ženica ^ je motreče ozrla v mladi, lepi obraz. — Ali bi to rada storila, hčerka moja Fe je pritisnila roki na srce. — Da, mati. kajti Hajts mi je *torio Čelu. Nato pa je rekla z omahljivim glasom: ' — Podari mi knjigo z -z I atola**) princesinjo. mati. gledom .se je nato še enkrat ozrla po mali sobi. Od fit rani je pobožala njena roka ozko posteljo. Ona ni slutila, da je njegova mati to videla in da so se njene oči veselo zaiskrile. -Molče sta zapustili obe žensski malo sobico. Ko sta dospeli navzdol, se je poslovila Fe hitro in prisrčno od matere. To jo ,ie spremila do vrat. Ko je sedela Fe v vozu. je odprla lenjigo ter poiskala sliko zla-tolase princesinje. Ko se je nato ozrla v lepo rdeče hi rmeno jH*bar-vani obraz princesinje, se je morala pritajeno smehljati vase. Malo časa j>o njenem povratku domov, se je at nil tudi njen mož. Vstopil j« v njen mali salon, v katerem -se je lmidila. Ona ga je pozdravila z veselim pogledom, kot da se veseli njegovega povratka. a bila je vendar nekoliko zbegana in zmedena. On ji je zrl smehljaje v njene Mevteče se oči, iz katerih je izginilo vse tajno tuhtanje, ki je tičalo v njih vse te tedne. — No, Fe, — ali si bila danes zjutraj pri materi? Ona je zardela ter hitro prijela ;za njegovo roko. — Da, Hans, in jaoečji slovenski dnevnik 9 Am+rikt Krila in lax je — za .splošni pozornosti v.st1}] prisotnih podal nenavadno zanimiv in obenem silno žalosten referat o z.lravstviiih razmerah v naši državi. Kako slabe so zdravstvene ra» inere ]»ri nas. dokazuje izredna visoka smrtnost. Izmed 1000 ljudi umira pri nas letno njih 18 do 24. d očim v Ilolandiji samo 3. v Anjrliji 11. v Ameriki 12. v[ Nemčiji 13 in v Češkoslovaški 11.j Skratka. smrtnf»st je v malokaterij državi tako velika kakor pri nas.I Prvenstvo pa nam predvsem pr'-pada ofledtH smrtnosti otrok. V dobi od 2. do 15. leta umre izmed 100 otrok n. pr. n a Hrvatskem njih 2*2. a v Vojvodini 20, dočim iznaša ta odstotek v S vie i 9, v Franciji 8 in na Holandskem samo 5. Razen tegra je i>ri nas velika smrtnost dojenčkov. Lahko rečemo, da od 100 otnpk doživi 15. leto samo ]>olovica. Po statistiki vojnega ministrstva sta bili pri zadnjih naborih dve tretjini mla-deničev nesposobni. Po posameznih pokrajinah in oblastih so te številke Se stražnejše. Izmed 100 dtrok. rojenFh v enem letn, ostaja pri nas samo 21 mladeniče v sposobnih za vojaško službo. Kako s,* bo pri nas razvijalo gospodarstvo. ako nimamo čvrstih mišic* ? Bogata IMačva in Vojvodina dajeta ravno nejvečji odstotek mladeniče v. ki n.'so sposobni /a vojaško službo. In Bosanci, ki so X a Dunaju so pr»* I nekaj dnevi | zbormali brivt-i. Priretlili no akademijo frizerske umetnosti in so razpravljali o bodoči modi. Častni predsednik brivskega društva Pe>sl je obravnaval pasebnn nove večerne damsk* toalete in je jemal v pošte v zlasti dolga krila, ki prihajajo preko Francije v no-j vo modo. Krila so podaljšana It* I zadaj, spredaj so še kratka. In i dolpra krila zahtevajo vsekakor j tudi dolpe lave, je zaključil Pe.vsl. (Kratki lasje bodo kakor kratka ■ krila prišli iz mode in prv.i korak j v sm»-ri te reforme so kodrčki. ki jih že sedaj nosijo dame na tilniku. I 1. novemb" • Alb^rtic. havre Columbus. Cherb<>*jrj;, Bremen 3. novempra: Paris. Havre llxlet) Ulynipi.-, Cherbourg I'ennliind, Chuboure, ' ninrrri^n .Mlnnt-waaka Cht-rbourjf OlevrUnd, OhrrU.ur*. Ilamburf Conte 1'ianramano. N'^poJI, O*uoa v«f«idam, b lulukhr Sur it«-r. Kut- tfrda?n i. novembra: Saturnia. Trst 7. novem"---1: .Mauritania. Cherboure l"r»-Hl4«-rit, IloowlvHi Bremeu 1. november: M Ur neht-xt. Cherboure. Koma, napoti. cirno.t 10. novembri: Homeric, rtifrbourg- t^lilanj, Ohrrbout«. anluvrpm Hambunr (.'hrrbourg. Jlatotiurg 13. noverrbra; i'r«-sitlrnt»f Wilson Trst t4. novembri: Aquitaiua. Chcrlxiuri; Ivia t lian. Cht-rbtuir^ 16. novembri: 15«-rlin. Havre 17. novembra: mr «!•- Fraiii-r, »tavr«-MaJ*-nti<- cherbourg Arable, rii.-rlHiiirpr Minih-tanka. nhertmurc Conte <;raixli. NjpoK Orm»vs Alt.«;: t Htillin. «"h^r».o»ir(c. Ibmburf HotterJjm, Ifamlo^nn Mir ,M»-r. Rot- t«-rdam »Jeorre Washington, Cherbourg. l'.r<-m«-ri. 21. novembra: fti»-r»m-urtr Am^riea. i"ht-rbourk. llr-m*n 22. novembra: Mt-eantlc, havre r»r#-H«3^n. ^h^rbourp Brern«*n 24. novembra: olymiiir *"h^rbour({ NVu- Y..rk, ('hrrhourr. lUmburt auiruftuff. Napol! Oenova N".-w Vmst^rJam, lloulogne aur Mer. TJolterdam 23 novembra: ^ Mnurpt.Tiilii. C'herUuirjr on'umbti«. ch»-rV-f.tirk. p-r^m»-n I'r^Hidcnt Hardin*. Ch»>rf.oiir«. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street? Neiw Yotk. N. Y. 6 m\ preko oceana Najkrajia In mjbelj ugodna pot xa potovanj* na ogromnih oarnltcihi j lie de France 19. okt.; 16. nov., France..............26. okt.j Paris — 2. nov. — 30. novembra' (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po ielexnlci. Vsakdo j« t posebni kabini s vsemi loodtr Dimi udobnosti. — Pijača in alavos francoska kuhinja. Izredno niake enii Vpraiaju katsr«ft^K>n french im it stat« smet. Hew York. K. T. RAZNE POVESTI IN ROMANI: St. le. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 Btr^ broS. ..........M St. 17. (Proaper Marimee) Verne dnie v vicah, povest, p revel Mirko Pretnar. 80 str.............Jf St. 18. (Jarosl. Vrcbllcky) Oporoka lukovSkega Rraj&taka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str.. broS. .. JBS št. 19. (Gerbart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funrek. 124 str., brofl. ........ St. 20. (JnL Zeyer) Gompati In Komurasaki, japonski roman, la čefilne prevel dr. Fran Bra- da5. 154 str., broft. ............ .41 St. 21. (Fr idol in Žolna) Dvanajst kntkočasnlb zgodbic, 11^ 73 str. broS. ..................................JI Štev. 23 (Tolstoj) Krcutzerjeva sonata ...................60 St. 23. (Mupbokles i Antigone, tnliia Igra, poslov G Golar, 60 str., brofilrano ...........................Jtt St. 24. (E. L Bulwer> Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 strM brofc ......................... JI St. 25. Poslednji dnevi Posapeja,.... n. del ........................ St. 20. (L. Andrejev) Črne Maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st^ brat. .......................... J§ ŠL 27. (Fran Erjavec) Brezpe-siraost In problead skriMm an breapaaelne, 80 str^ brofi. .....JU St. 29. Tarzan sin opice........J« št. 31. Bok« roke .............Jg fit 32. 2ivell .................. JEf 8t 85. (Gaj Salustlj Krisp) Tej. ■a ■ Jogurte, poslov. AxtL Dokler, 123 strani, broi. ..........M > .40 fit. 47. materij 4o*e............L— S t 48. Tarzanave tivnU ........M Štev. 49. Tarianov sin ........ 8t BO. SUkn Da Graje ........LM St SL gev. fcnlnie trn mum JI 62. 8HMB • • • • • • • o e o e o o e e fit 54. T mMS ..............L- SL 65. NaadšUenl bolnik........JS$ |t. 50. ToinjMkraJ Me......JO St sa Glad (Hamsnn) ____!!!! JO St 50. (Dostojevski) ZnpisU ls Stev. 00. (Dostojevski) Is ■rtvefP dsnta, IL del • • ..... L— St. «, iOolsr) Bratje In ssstre.. .10 8t 02. lAJoi, L doL (Dostojevaki) JO (Dkije prikodnjiž.). J \ „ ^ nekoč sloveli po svoji čvrstosti, so dan<".s l>olelmi in šibki. Mnoga zla in bolezni zatirajo nas narod. Najstrašneje ]ia prra-fiirata tuberkuloza i n alkohol. Letno umre v naši državi na je-tiki po 40.000 do 50.000 ljudi, dočim v drugih državah kvečjemu po 10.000. Imamo polmilijonsko' armado tuberkuloznih. Drugo strašno zlo je alkoholizem. Zapijemo tretjino proračuna, okroglo štiri milijarde Din letno. 45.000 krčem je v naša državi. a samo 20.000 učiteljev. Pa koliko žrtev hna na ve&i tudi nikotin! Saj smo .samo v lanskem letu spustili v zrak 10 milijonov 191.789 kg tobaka v skupni vrednosti 1798 milijonov Din. Bedna in slaba je prehrana na-žega naroda. Mi država bogatih žitnie. nimamo kruha. Naš kruh pojedo izvozniki, a naš narod je otrobe in ponekod c°lo zmleto drevesno lubje in sirk. In k vsemu temu še malarija, trahom, venerčene bolezni, akutne nalezljive bolezni, posebno otroške, neusmiljeno ugonabljajo St. 63. Idi jat, II. del ..........JO St. 64. Idijet, III. del ..........JO Stev. 65. Idijet, IV. del .......JO Vsi 4 deli skopni............ Štev. 66. Kamela, ik^ri oho živ&nke, veseloigra........4f Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ............... 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barski - Potresna povest* Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice .-...............2.50 Tisoe in ena ........ .90 Tiso* in ena ml, velika izdaja, 2 knjigi ....................3.00 T< "i** lik sa fronte •••■.,,.■(.,,.;.,, .10 ratifc Bevk. tel. ves..............70 Tri Indijanske poveett...........JO Tunel,-ebe^^roinsh ..............1.20 Trenutki oddiha ............... .50 Turki pred Dunajem ........... .30 Ugrabljeni miljoni, roman ......130 Ira z angeli ....................1.30 V rebotvu (Matlelč) ............L2S Velika pratikn Vodnikovo drnAo •saaaSssssSSSSOOO ^ o o o o n n n o-o * a • o • ott V sklepnjakp okrog sveta, 1 deL.. JO 2. dd .....a..,,......,.,,,, JO Veliki Ink visitor ................L— Vem fWaldora), brol. ..........JO ViSnjega repntica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo L ar. .. J5 V pastir je šla. III. zr......... JS Vrtnar, (Bablndratb Tagore), trdo vezano ................. .90 broširano ................,.. JO Vojska na Balkanu, a slikami .... js Volk spokornik In drago povesti. 1__ Trdo vezano................L2S Valetin Vodika izbrani spisi .... JO IV$JHM MfiAl oooossssoo «2§ ««H smrti ....................JO ZndnJo dnevi BffFsigs krnila .. JO Za krskwi povest ..*..........• JS Zadnja kmefka vojaka •••••••••• .99 ZadnJn pcavdn. trni ............Jf Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..L00 Zgodovina o nevidnem ilovtku .. M Z nsiih gsrn —................. L— Zmaj la Bana ...........t.......90 Oatarjeva sfetta •....*••••....,« JO ®a ariljani JO Zivljenjo dm. trpina, iabranl spisi ▲leftovee, S. sv. skupaj ........LM Zvesti ris, povest ............... jo ZlaOskopI ,,.,,,,it.,,,„,,(,,,,g Ji Zmote la kanee gdi. Pavle . . . . . . M Oala .*......... jo I* dOt •••ttttiftttn*.«««««!«, - dl Kako se potuje v tdf?i—■ iti: stari kraj in nazai v Ameriko. Zbirka narodnih pripovedk il.dd ooeoeoooooooooeoooooeeoeo ««49 Znamenje itirih (Doyle) ...... JO Zgodovinske SOOhdOtoi oooooo«oeo «Si ZBIRKA SLOVENSKIH POVB8T1: L sv. Vejnomir ali poganstvo .... JS t. sv. Bodo bresduo.........Ji S. sv. Vesele povesti .. ..........iS 4. zv. Povesti in slike...........JO 5. sv. Student naj bo. Nai vsakdanji kruh .........................................35 spisi za mladiko: (GANOL) 2. sr. trdo sveno. Pripovedko tn Pesmi ........................JO 3. av. trdo vezano. Vsebuje 12 po- - o »t*«« ik L av. trdo vezano. Vsebjuo ^L ro* ^estt ................ ....... ^o l *». rdo nuno. Vlusa.1 brst. .... JO 0. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- •a o o•♦ seoaasee oo-o-eoeee f § (Jssstniake knjige s » mladino: Pepelkd; pravljica s sliktuJ ....1.00 ttdeCa kapica; pravljica s slikami 1— SpegnlJClca ; pravljica s sUkiml . .L— Mlada Wnda............... Tnmljacn, pravljica a slikami .«..]__ KNJIGE ZA SLIKANJE; Kladi slikar .....................71 Slike la pravljic ................ Knjigo za rlikanje doplsntc, popolna s barvami In mvmiiv.; Kladi ametnik .................LM OtroSkl vztoc ..................1.10 ZakUd aa otroka ..............UM I GRE : Beneški trgovec. Igrokaa * n. dejanj JO Dnevnik. Veseloigra v £ dejanjih JO Cyrano do Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- •••••••• o. »so os^oeooooooooo 1<7f Marta, Semenj v Blchmondn, 4 dejanja ......................M Ob vojaki Igrokaa v Štirih slikah.. JO Naročilom jo prOoHH denar, ftp <«s» 9 gotovimi, Jfonoy Order ah poHno lasni« po ž al Ž centa. Č* poRjtia gotovima, rakomamdirajU No maročajto knjig. Mori* mš Knjiga *Mjam» poštnina praata mik i NARODA" n OorUudt bt, MnrTorl Kdor Je nsmenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih llatlb, prtljagi tn druglO stvareh. Vsled naše dolgoletne U-kuSnje Vam mi zamoremc dati najboljša pojasnita in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nel vanje tu. Val ti imajo prednoet v kvoti, od ostalih sorodnikov« kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa ao bo sprejema nlkaklh proOenj sa rikanske vizeje. SAKSER STATE BANK n Cortlandt fetawi ibw xon i ortrebtijemo moTati zd-| rav.stveni pokret. Xamlno zdravje .se da izbriljšal i .^aitH! oil ,s]>o-' daj. ako ho narrxl ,sam zaeel uvidevati .svoje zmote in lierednosti in }>okazal volj za odpor proti vsakemu zlu. j Xurini se pdpove športu? Znameniti t'in>k^ teka«" Nurrui je baje izjavil novinarjem, da rekordnili naporov .sit in da se ho še letos odpovedal .svoji tlos^-1 dan j i karijeri. I