Telefon Št. 74. Posamna Številka 10 h. P* poitl prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta £etrt > mesec 18 » — » » 6 » 50 » > a»20» V npravnlitvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > «etrt » » t>'„ —» mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice Sl. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 47. V Ljubljani, v petek, 27. februvarija 1908. Letnik XXXI. Dr. Pacak in dr. K r a m a f sta bila ie včeraj tukaj, kar kaie, da se vrše z« kulisami pogajanja z vlado. Izvršujoči odbor miadočeške stranke je v torek v Pragi po daljšem razgovoru odobril taktiko poslancev ter jim pustil proste roke. Jutri ob 10. uri pred sejo šele se snide češki klub, da sklene, ali pridejo na vrsto nujni predlogi ali prvo branje proračuna. Sklep bode odvisen od vladnih obljub. Kakor pa zatrjuje znani dunajski dopisnik „Pester Lloyda", morejo biti te vladne obljube le gospodarskega značaja, kakor bo n. pr. uravnave rek. Jutri je torej seja, in značilno je za av atrijski parlament, da 24 ur pred sejo večkrat ne ve, kaj pride drugi dan na vrsto. Kakor kaže, hočejo jutri češki poslanci vreči na mizo poslanca Fiedlerja nujni predlog glede gospodarskih zadrug. S tem hočejo dobiti časa za nadaljna pogajanja, ki danes baje de niso končana. Razprava utegne biti živahna in izpolniti vso sejo, ako nemški poslanci pri tej priliki spravijo v razgovor „run" na češko hranilnico, ki je v nemški upravi. Nemški krogi namreč trdijo, da bo Cehi vprizorili »run« na praško hranilnico, iz katere vlagatelji zahtevajo svoj denar. Kaj je na tej govorici, ne vemo, a istina je, da so pred dvema letoma nemški agitatorji vprizorili gonjo proti čeSki »zalcinir v 3u-dejevicab. Ako pa jutri v pometeni zbornici malo popleše obstrukcija, da ne pride iz spomina, pride v torek zopet v omaro. Ako dobe češki poslanoi od vlade najmanjšo mitnino, izključijo iz obstrukcijo državni proračun popolnoma in tudi prvo branje avstro-ogrske nagodbe. V odseku morejo potem mlatiti otepe tedne in tedne, da se bode kadilo iz dimnikov. Zatrjujejo pa tudi, da češki poslanoi brezpogojno zahtevajo premembo zborničnega poslovnika. Ta prememba bi ne bila mitnina samo za češke poslance, marveč sploh za vse stranke, ki uvidijo in priznajo potrebo resnega dela. Toda nemška levica ne kaže veselja za radikalno premembo po- slovnega reda, ki bi omejil ali oelo onemogočil veako obstrukcijo. Vlada pa molči, češ: to je stvar poslancev. Ta molk pa vzbuja sum, da vlada ne želi take premembe poslovnika, ki bi mogla pokopati obstrukcijo tudi na nemški strani ter morda oživiti staro desnico, kakor je obetal dr. Stransby. Kar Be tiče »stare desnice«, opazujemo mej klubi na desnici mnogo pesimizma. Stranke bo si tekom treh let izbrale vsaka svojo pot, vežejo jih le še spomini na nekdanji »železni obroč«. Sicer pa ne poznamo moža mej poslanci na desnici, ki bi hotel prevzeti nalogo političnega kovača in bi imel tudi toliko ugleda, spretnosti in vstrajnosti, da bi zvaril nov železen obroč. Može, ki bo imeli to voljo in sposobnost kot stari itkuieni parlamentarci, bo lepo spravili v — zatišje. Mnogi si torej ubijajo glave, kako dr. plem. Korber spravi voz skozi mitnico, ako češki poslanci ne bodo zadovoljni z gospodarskimi koncesijami. In tako se je v glavi vedno postrežljivega poganjača rodila imenitna misel, naj dr. pl. Kdrber postavi na sprednjo premo voza dva nova ministra, katerima se bodo češki poslanci ob mitnici uljudno odkrili ter pozabili na mitnino. Ta misel bi bila jako modra, ko bi ne bila tako smešna. Torej dr. Krama f in dr. pl. Derschatta . rnj M eVupaj sedela ^a koz'u . Oba »t* s«, cer jako uljudna in piijazna gospoda, kakor morajo biti visoki ministri z nculjudnimi poslanci. Toda diplomaška uljudnost dandanes več ne vleče, in konečno se je preveč udomačila mej nemškimi poslanoi realna zavest, kakor kaže zadnja zgedovina. Na drugi strani pa uživa češki minister dr. Rezek popolno zaupanje svojih rojakov, bicer pa dvomimo, da bi gospod dr. pl. Korber potreboval še posebnega nemškega ministra v svojem kabinetu, v katerem poleg dveh slovanskih ministrov brez porlfeljev sedi šest Nemcev in gospod dr. pl. Korber sam dobro oskrbuje tri mesta. Kdor pa ima toliko Bprctnosti, ta tudi ni v zadregi za mitnino kedar je sila. In sila je, ker voz je že na mitnici . . . Carinski tarif. (Gospodarski položaj posestnikov v Avstriji sedaj in v bodoče vsled novih carinskih t a r i f o v Nemčije. VIII. Oojzdni pridelki in novi carinski tarif Tudi gled£ lesa, kojega izvaža mnogo naša država, si moramo ogledati novi carinski taril, ki ima osobito za »obdelani« les nastavljeno precej visoko oarino. Ko je dosedaj bila carina deloma nizka, deloma celo presta, znašala bo v bodočem 1 8 mark za m' za stavbeni le surovo obte-Bani les, za obdelani stavbeni les pa 4 marke od m9, za žaganice 10 mark. Le drva za kurivo, oglje in hlodi za papirnice namenjeni, bodo carine prosti. To se pa pravi : Nemška državna vlada hoče domači obrt varovati, ker obtežuje uvoz že obdelanega lesa, surov les pa pušča carine prost, ker aluži ondotnim tovarnam kot bu-rovinska masa za izdelovanje finega blaga. Tudi hoče vpeljati, da se razločuje carina za trdi les od mehkega lesa, ker poslednji ima carino za tretjino nižjo. Doslej se je carina odmerjala na podlagi teže, za-naprej se bo na podlagi kubične mere. Da moremo temeljito soditi o našem lesnem eksportu, moramo poznati, koliko lesa Bploh proda naša država, oziroma koliko ga kupi. V letu 1900 j d naša država (Avstro-ftgrska) inosila lesa, in sicer trdega okro-Ijtegs (hiodovj za 9,10 l.UOO kron; od tfe svote odpade na blago prodano v Nemčijo 7.588 000 K. Obtesanega trdega lesa je šlo za 4,769 000 kron, od tega v Nemčijo za 1,234.000 K, na Nizozemsko za 1,035 000 K, v Italijo za 606.000 K, na Francosko za 555 000 K, v Španijo za 387.000 K, v Egipt za 298.000 K, v Belgijo za 188.000 K. Obtesanega mehkega lesa je šlo za 10 638.000 kron, in sicer v Nemčijo za 5 343.000 kron, v Italijo za 3 803.000 kron i. t. d. Nemčija potrebuje sploh veliko lesa, ker v 1. 1900 je kupila le navadnega lesa za 76,232.000 kron, in stavbnega lesa za 36,051.000 kron. Tega lesa je bilo 3 % iz naše države, 47 % iz Rusije in Švedskega. Sploh je Nemčija v preteklem desetletju izredno mnogo Pred mitnico. Dunaj, 2 6. svečana. Parlamentarno situacijo označimo, ako rečem, da stoji vladni voz pred mladočeško mitnico. Jutri ima zbornica sejo, na dnevnem redu sta driavni proračun in nagodba, torej dve takozvani »državni potrebščini«. Češki poslanci so zadnje tedne postavili obstrukcijo v omaro, da jo ob ugodni priliki postavijo predsedniku zbornice na mizo. Pot do dnevnega reda, oziroma do prvega branja proračuna in nagodbe je zaprta s češkimi nujnimi predlogi. Češki poslanci stoje ob mitnici ter zahtevajo mitnino v gotovini, ker obljub so čuli ie mnogo. Gautsch in Clary sta nemškim strankam izplačala mitnino, ker sta uničila Badenijevi jezikovni naredbi, vprašanje je torej, kaj zahtevajo Čehi in kaj more ter hoče dati dr. pl. Korber. Češke zahteve so znane. V prvi vrsti zahtevajo, da država prevzame nekatere češke srednje šole v svojo upravo in da vlada obljubi ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. To so torej narodne zahteve, katerim se Nemoi odločno upirajo. Iz tega pa sledi, da vlada sedaj tem češkim zahtevam ne ustreže, ker bi odbila nemške stranke, katere tiraj«-B, j -tiagtjdbc: Zato bi Čehi jako ustregli nemškim strankam, ko bi zopet privlekli obatrukoijo na dan in tako onemogočili pravočasno rešitev nagodbe. Vlada bi bila primorana poseči po § 14. in večini nemških poslancev bi se odvalil kamen od srca, ker bi jim ne trebalo pokazati barve glede nagodbe z Ogrsko, katero so obsojali na javnih shodih in v svojih glasilih. V tem oziru pa vlada ne soglaša z nemškimi strankami, ker pokazala bi preveliko slabost in onemoglost, ko bi s § 14. uveljavila nagodbo, recimo, da bi tako nagodbo Ogri odobrili. Dr. pl. Korber mora dobiti parlamentarno nagodbo, in ker to hoče, mora se pogajati s češkim klubom, da mu mitnico odpre. LISTEK." Kunci v Pere Lachaise.*) Francoski spisal Soulie. Neke noči proti deseti uri sta hodila dva stražnika po pokopališčnih drevoredih, kakor je to zahtevala njuna dolžnost. Bilo je sredi zime, mraz je bil hud in bela, vi soka in zmrznjena trava je škripala pod njunimi nogami. V Pere Lachaise je bilo vse mrtvaško tiho in mirno. Že sta se spravljala stražnika domov, kar je počil na zidu, ki je pokopališče obdajal, strel; potem je bilo zopet vse na okoli tiho. Stražnika sta šla bližja in prisluškovala z napetimi ušesi, če se bo zaslišal stok, krik ali klicanje na pomoč. Nič! Spet sta šla tja, odkoder je pok prišel . . . nobenega sledu, najmanjšega znaka ni bilo. Eden je splezal hitro na zid in pogledal po okolici. Zopet ničesar! Ko bi ne vohala Bmodnika, bi mi slila, da sta Bamo sanjala. Nista si upala o tem govoriti, toda drugi dan, ko sta bila zopet na svojih mestih, sta zaslišala spet ravno od tam pok. Zdaj nista več dvomila. Hitro sta šla k zidu. Vse zastonj. Pariško pokopališče. Preiskava, ki se je vršila drugo jutro, ni ničesar dognala. Naznanili so to oskrb-ništvu. Posledica je bila, da so naslednje dni podvojili straže. Toda, ko cel teden ni bilo ničesar sumljivega slišati, se je to opustilo. Stražnika nista mislila več na to. Ali nekega večera eta zaslišala tekom ene sekunde dva strela, sicer sta prišla zopet prepozno k zidu, toda slišala sta razločno na drugi strani odstranjajoče se kerake. Brez dvombe — to ja moral biti strelec. V svoji pravični jezi sta ležala zdaj vsako noč za nagrobnim spomenikom, oborožena s puškami, ter sta trdno sklenila napadovalca s krogljami pozdraviti. Ne daleč od nju so bili trije grobovi, ki so jih začeli zidati, toda ne končali. Okoli jo raatla trava in skozi so se videle luknje, ki so peljale najbrž daleč pod zemljo in služilo nestevilnim podganam za skrivališče. V tretji noči sta videla stražnika, kako so skakale velike kroglje iz lukenj, so raz-tegovale ter zopet krčile, dvajsetkrat tekom enega trenutka izginile ter se zopet pokazale, se okoli valjale, se združevale in zopet razdelile, kako so potem naenkrat v grmovje skočile in izginile. Noč je bila precej svetla, ker je ravno luna vzhajala, tudi bo sc oči stražnikov na temo že navadile. Tiho praskanje na zidu je vzbudilo njuno pozornost. Zadrževala sta sapo. Na zidu se je pokazala moška glava, ki se je naprej sklonila in po pokopališču pogledala. Potem je prišel gornji del telesa in zatem noge. Ne posebno hitro si je pripravil mož puško in začel tiho žvižgati. Med lajanjem je skočil mal pes s črno-belimi dlakami gori, toda mož ga je z žuga njem pomiril. Potegnil je lestvo za seboj in jo spustil na pokopališče. Potem je vzel puško v roko. Pes se ni niti ganil. Z3 trenutek bo se skrile sive kroglje, najbrž vsled šuma, toda kmalu so začele zopet skakati, ker jih je tihota pomirila. Mož jih je nekaj časa gledal . . . Naenkrat je pomeril in vstrelil. Dimov cblak ga je zakril . . ■ Stražnika sta zapustila skrivališče . . . Pes se je zagnal v Sop trave in splezal s kuncem v gobcu nazaj . . . Precej je izginila lestva, kakor tudi mož in pes. Zdaj je bilo stražnikoma jasno, da je bil lovec, ne morilec njun nasprotnik. Oče Boulard je bil starinar v Menil-montantu, ki si je kupil za svoje teško prihranjene novce zemljišče blizu Pere Laohaise. Sezidal si je tam hišo in nadaljeval kupčijo ter vedno mislil na pomnoženje Bvojega premoženja. Ta denarja željen poštenjak, ki se ni v celem življenju karte dotaknil ali v gostilni sedel, je imel od mladosti eno strast: bil je Btrasten lovec. Ta njegova strast ni imela mej. Razprave o lovu, ki so mu prišle v roke, je požiral kakor mrzličen, kratko vse njegove misli so bile pri lovu. La njegovo skopništvo je omejevalo to strast. Lov bi veljal veliko denarja! Ko se je nekega dne ob pokopališču iz-prehajal, je naenkrat obstal. Debel znoj je pokril njegovo čelo. Misel mu je šinila v glavo, misel, ki bi njegove tridesetletne sanje vresničila ... Ali ni bilo pokopališče, malo korakov od njegove hiše oddaljeno, gotov lov? In poleg tega vreden! Seveda ni hotel mrjascev, srn ali jerebic tam loviti, toda kdo bi mu mogel braniti, pet ali šest parov kuncev vstreliti? In vse to brez nevarnosti ! V trenutku jo bil njegov sklep gotov. Ravno v zadnjem času je našel med zarjavelim železom staro puško. Ni-li bilo to dosti. Priučil je tudi psa, ki ga jo našel na cesti, k temu, da bi mu plen donašal. Pet ali Sest mesecev potem je bil njegov lov gotov. V grobiščih je videl podzemeljsko luknje. Tudi je kazalo grmovje, da so se živali zelo pomnožilo. lesa porabila, to pa vsled njena izredno hitro se množeče industrije. Velika nevarnost pa preti po novi carini za naio iaganioe, ker že sedaj ie naš izvoz žaganic v Nemčijo znašal le 28 %, Rusije pa 64%, kajti carina na žaganice bo sedaj podvoiena. Za naše lesopilnice (žage) pa je to velikega pomena, kajti doslej je šlo na leto iz naše države žaganic za 90 milijonov kron. in sicer mehkih (jelovih) desk za 68,275.000 K, trdih za 20,018.000 K. Od trdih desek je šlo v navedenem letu od vrednosti 26,063 000 kron v Nemčijo za 8,187.000 kron, na Francosko za 7,464.000 K, v Italijo za 3.349.000 K, v Švico za 1,527 000 K, v Belgijo za 1.545.000 K, v Nizozemsko za 389.000 K. Mehkih desk se je prodalo za 86 399.000 K in od teh je šlo v Nemčijo za 31.841.000 K. v Italijo za 23,304 000 K, v Ejfipt za 4,996.000 K, na Nizozemsko za 4 408.000 K, v Švico za 4,244.000 K, na Rumunsko za 6,040.000 K, na Francosko za 5,913.000 K. Če vpoštevamo svoto izkupljeno za surov les nasproti silno večji svoti za žagani les, se prepričamo takoj, kolike važnosti je nova carina na žaganire in koliko bo to zadelo naše Žagarje, koliko žag bo celo moralo ustaviti delo! Saj nam je še v živem spominu, kak usodepoln vpliv je imela carina na naše žage, katere so žagale bukov les v testone in tavolete, namenjene za izvoz v Italijo, ki take tenko deščice uporablja za zaboje, v katerih razpošilja svoje pomaranče v svet. Ko je Amerika izpodrinila našo tavolete s svojimi ceneiimi deščicami, padla je cena tavoletam od 11 gl na 7 gl. in nasledek je bil, da je cela vrsta žag, uravnanih za žaganje tavolet, morala jenjati z delom. Na hrastove prage (švelarje) je carina tudi deloma zvišana. Naš izvoz tesra blaga je znašal v 1. 1900 vrednost 19 626 000 kron; od katere odpade 9,894 000 K na izvoz v Nemčijo, 4,932.000 kron v Francijo, 2,967.000 K v Italijo itd. Z ozirom na veliko potrebo lesa sploh v Nemčiji bo naš izvoz surovega, neobdelanega lesa sicer tudi še v prihodnje mogoč, le naša lesna obrt, žage in one tovarne, ki podelavajo surov les, n. pr. v papir, bodo vsled nove močno zvišane carine na lesne produkte zelo trpele. Zato so se že pričeli gibati imejitelji teh velikih tovarn, ki zahtevajo od državne naše vlade, da bi omejila prostost lastnikom goj-zdov rekle prodajati v poljubni množini v Nemčijo, ter zahtevajo, da se uvede retor-zijska carina na surov les našega domačega izvoza, ko ima to blago izstopiti čez na;t mejo! Da se bodo lastniki gojzdov ta£, samokoristni nakani uprli z vso silo, je umevno in tudi ni misliti, da bi vlada imeia pogum na ljubo veliki industriji tako omejiti izvoz lesa. Gotovo je želeti, da procvita industrija, toda nikakor se ne sme zahtevati, da bi kmetovalec pri izpečavanju lesa iz svojih gojzdov moral na ljubo tej veliki industriji žrtvovati svojo neopovirano pravico eksporta. Naj vlada skuša z drugimi sredstvi pospešiti ta razvoj, kakor je to storila Nemčija, v kateri se je od leta 1885 do 1. 1900 industrija izdelane celulose, (les, ki se zmelje za napravo papirja) p o d e s e -torila! F r. P o v š e. Prvikrat je vstrelil dva, drugikrat tudi dva. Toda strašni pok puške ga je prestrašil. Štirinajst dni jo bil miren. Potem je nadaljeval v umerjenih presledkih svoja junaštva. Vstrelil ni nikoli več, nego enega kunca. Naučil je psa z lestve zlesti in mu divjačino prinesti. Tako se mu ni bilo treba z zida ganiti, in je bil vedno pripravljen zbežati. V noči, ko sta ga stražnika skoro dobila, je bil tako prestrašen, da je dal puško precej v okno, da bi jo prodal. Toda ne! Od zdaj je bil še bolj zvit. Naposled se ni bal nobene nevarnosti več. To je trajalo devet ali deset let. V teh letih je bil starinar velikokrat kaznovan. Toda bil je preveč bolan, da bi ozdravel: če je kazen prestal, je vzel puško na rame ter šel nazaj k zidu, pes pa za njim. Zemeljske luknje so razdrli in naredili grobove do zida. Proč je bilo grmovje in trava. Zadnji kunci, ki jih je vstrelil, so izgledali prav žaloBtno. Naposled je prihajal Boulard cel mesec s praznimi rokami domov; nobenega kunca ni bilo več! Obšla ga je globoka žalost. Prodal je puško, toda od psa se ni ločil. .Štiri ali pet mesecev zatem je umrl. V bližini tistih zemeljskih lukenj je Intel biti pokopan, in tam počiva sredi svojega lova, na tistem pokopališču, čigar mrtvaški sen so njegovi streli tolikokrat motili. Gosposka zbornica je v včerajšnji dveurni seji rešila vse vladne načrte, tičoče se zahtev vojne uprave, v drugem in tretjem branju in bo torej dotični zakonski načrt danes že lahko potrjen in objavljen v uradnem listu, zanimiva v oeli razpravi, v katero so poleg poročevalca barona Walterskirchen posegli grofa S c h 0 n-born in Harrach, knez SchSnbur g, baron Chlumeoky in domobranski minister grof Welsersheimb,jebila samo izjava kneza Schonburga glede skupnosti avstro ogrske armade. Dotični del njegovega govora slove: Na Ogrskem se vedno jasneje kaže namera, da se skupna armada, v kolikor se ondi dopolnuje, premeni v objekt enostranskih in pretiranih narodnostnih aspi-racij. Temu se treba upreti z vso odloč nostjo. Mi pač ne moremo donašati 70 od stotkov za skupno armado v to svrho, da bi bili v organizaciji merodajni oni, ki plačajo le 30 odstotkov Mi zahtevamo v smislu na godbe iz 1. 1867, da najvišji vojni gospod pri izvrševanju svojih pravic na nobeni Btrani ne zadene ob kake ovire. Zahtevamo torej, da domobranski minister danes določno izjavi, da se nobena stran ne sme dotakniti te pravice krone. — Domobranski minister je res takoj odgovoril ter izjavil, da se vlada v polni meri zaveda svojih dolžnosti in bo poskrbela za to, da skupna armada i v bodoče ostane edina. To je tudi volja vladarjeva. — Kajpada so bile te besede zelo mile in si nihče govornikov ni drznil odkrito povedati, kar je glede madjarskih aspiracij mislil v svojem srcu. Vsenemci ne marajo Derschatte. Zadnje razprave v nemškem časopisju glede prememb v Korberjevem kabinetu so tudi vsenemcem vzbudile skomine po zastopstvu v ministerstvu. Ljudje te vrste sicer direktno ne pravijo, naj bo novi nemški minister recimo K. II. Wolf ali pa rožnovski eksvitez ocbonerer, marveč le pravijo, da kandidata večjih nemških strank, namreč dr. Derschatta in Prade, ne Bmeta biti zastopnika Nemcev v Korberjevem kabinetu. Vsenemci žele glasom izjave v »Alld. Corr.« takega zastopnika v ministerstvu, ki bo užival zaupanje vseh nemških strank in bo sposoben za vspešno delovanje. Tak mož pa ne more biti prononsiran parlamentarec, najmanj sta pa sposobna za to delo Prade ali Derschatta, ki ne poznata razmer v — sudet-skih deželah. Tu je konec vsenemških želja, ker o teh razmerah bo najbolje poučeni edino le — vsenemci. „Delo" v ogrski zbornici. V ogrski zbornici so imeli včeraj kar dve seji : javno in tajno, in vendar niti poskusili niso z nadaljevanjem dnevnega reda, z razpravo o vojni predlogi. Razgovor je bil v obeh sejah le o zadnji nad vso mero »čisti« volitvi v okraju Magyar-Caeke. Košu-tovci so silno cstro prijen ministerskega predsednika radi mnogih sleparij pri tej volitvi in pa terorizma od strani vladne stranke. Razni govorniki so na podlagi neizpodbitnih dokazov očitali uradništvu pristranost ter zahtevali jamstva, da bo vsaka volitev v smislu zakona res svobodna. Szeil je seve branil »uzorno« uradništvo ter zavračal »sumni-čenja«, kot bi bile njegove izjave glede čistih volitev le gola Iraza in ne resen vladni princip. Seveda njegovim besedam ni nihče verjel. Konečno je še prišlo do napovedi dvoboja mej posl. Rath in Homos. Razmere v nemškem državnem zboru. Včeraj Brno sporočili, da je bilo prejšnji dan ob uri, ki je bila določena za otvoritev seje, navzočih v zbornici le šest poslancev. Umevno je samo ob sebi, da v takih razmerah državni zbor ne more delovati in da je nujna potreba, da tudi merodajni krogi ja-mejo o tej stvari resno razmišljati. Res je sicer, da sa bliža h koncu legislativna doba in da so poslanci že več ali manj utrujeni od zadnjega napornega dela povodom carinske razprave, toda tu ne tiči glavni vzrok kričečemu nedostatku v tem oziru. Dejstvo, da je od 397 zborniških članov v najboljšem slučaju prisotnih le 120 poslancev, kaže, da mora tičati vzrok za ta obsentizem popolno drugje, in ta je: člani nemškega državnega zbora ne dobivajo nikakih odškodnin. Poslanca, ki je slučajno izvoljen na skrajni meji nemškega cesarstva in ne pripada uradniškim ali onim redko seja-nim krogom, ki se žive od rent, pač nihče ne more siliti, da bi na lastne stroške moral drago živeti v glavnem mestu, obenem pa zanemarjati svoje gospodarstvo ali obrt. Soc. dom. zastopnikom je v tem oziru mnogo lažje, ker jih podpirajo strankarske blagajne, vsi drugi so pa navezani na svoj lastni zaslužek. To bridko občuti posebno katoliški centrum, ki ima v svoji sredi sicer zadostno požrtvovalnih mož, a da bi poleg žrtev v delu donašali še denarne žrtve, tega centrum ne more zahtevati niti od najboljših mož. Radi tega pa postaja v vseh parlamentarnih krogih vedno glasnoji klic po uvedbi dnevnin, in upanje je, da bodo sedanje parlamentarne razmere zmodrile tudi sedaj tej uvedbi nasprotne vladne kroge. Parlamentarne volitve na Španskem. Na Španskem se suče vse politiško življenje v znamenju bližnjih splošnih volitev. Te sioer še niso razpisane, toda, ker je gotovo, da se vrše aprilu ali maju, je v pol nem tiru ves agitaoijski aparat. Zmaga vla dine stranke je seve že naprej zagotovljena, ker je v Španiji že vse tako urejeno, da vsaka vlada zna poskrbeti za Bvojo večino. Gre se pri teh volitvah le zato, ali bo prihodnja opozicija tako močna, da bo vspešno ovirala delovanje večine ali ne. Notranji minister je te dni v tem oziru poslal vsem prelektom potrebna navodila, ki jih pa smatrajo liberalni krogi za preveliko vplivanje na volitve. Seve, ko jo bila na krmilu liberalna Sagastova vlada in izdajala še vse hujše odredbe in navodila, tedaj ni smel nihče govoriti o »vplivanju na volitve«. Pod vod stvom bivšega zborniškega predsednika se je osnoval opozicionalen odbor, ki bo vložil nebroj protestov proti takemu »kršenju« zakona. Ti možje so si pa že naprej svesti popolne blamaže, ker razglašajo po svojih listih, da je že v naprej jasno, da minister ne bo ničesar preminjal na svoji odredbi. — Poleg teh rogoviležev bo povzročala Sil-velovi vladi nekaj preglavio sedanja splošna stavka, ki se pojavlja s kratkimi presledki v vseh večjih krajih Španije. Japan in Rusija. Razni ruski listi javljajo, da se glasom vesti iz Port Arturja za prihodnjo pomlad pripravlja še mnogo večji vstaja v Kini, nego je bila ona v letu 1900. Novo pa je, da hočejo ta vstanek dejanjski podpirati — Japonci in da japonski vohuni že sedaj preplavljajo Mandžurijo ter huj-skajo prebivalstvo proti Rusiji. Obenem pa japonsko časopisje naravnost napoveduje boj Rusiji in pravi mej drugim, da Japonci nikakor ne bodo priznali ruskega gospodstva v Mandžuriji, kakor svojedobno »udi Rusi niso hoteli japonskega na Koreji. Č-i Rusija noče poslušati prijateljskih opominov, naj pa čuti moč japonskega orožja, bodi se, da tiče za Japonci v prvi vrati Angleži. No, vkljub temu doslej te grožnje ruski vladi ue provzročajo kdove kakih skrbi. Iz brzojavk. Cesar v Budimpešti. Prihodnji ponedeljek odpotuje cesar v Budimpešto, kjer ostane več tednov. — Sprejem pri papežu. Danes dopoldne je sprejel papež v prestolni dvorani vsa diplomatiške zastopnike. V njih imenu je portugalski poslanik kot najstarejši prebral voščilno adreso, na katero je papež odgovoril. Po avdienci eo šli zastopniki mimo preBtolB. V nedeljo bo sprejet kardinalaki zbor. — Prememb« v osebi bukovinekega deželnega predsednika je vapeh radikalnih Rusi-nov, predvsem poslanca \V a s sil ko. Mesto Bourguignona pride tje ministerialni svetnik princ Hohenlohe. — Avstro-ogr-ska posest v K i n i. Dotična pogodba je postala pravomočna in pride 0 75 km.2 zemlje v avstro-ogrsko posest proti temu, da se da Kini odškodnina za izpadli davek in zasebnikom za prepustitev grobišč, u dohodki se bodo baje pokrivali upravni stroški. — Belgijski kralj gre o veliki noči v Ameriko na obisk predsednika Roosevelta. — Nov p r o r. p r o v. v francoski zbornici. Francoska zbornici je včeraj s 370 proti 87 glasovom dovolila budgetni provizorij za marec ter obenem pooblastila fin. ministra, da smo v pokritja nrimanjklje-jev v 1. 1901 in 1902 najeti 250 milijonov posojila. — Anarhistično zaroto zasledujejo v Novem Torku in Parizu. Napotila jih je izjava nekega anarhista, ki je pravil, da se 25. marca vrši v Parizu tajen kongres, na katerem se bodo določili delegati za umor vseh evropskih vladar j e v. Doslej so v Novem Yorku prijeli le nekega Angela, ki je bajo prejel zapečatena naročila. ki jih sme odpreti še le v Parizu. On meni, da j« določen za umor cesarja Viljema ali Loubota. Načrt je izdal anarhist Ilirzel iz Milana. — C o m b e -sova kriza se je sedaj rešila v francoskem kabinetu brez hujših posledic. Večina je z nekaterimi premembami vtprejela na črt o žganjarnah. — Chamberlainov povratek na Angleško. Angleški kolonijalni minister je včeraj odpotoval iz L apBtadt«. Gotovi ljudje so mu priredili navdušeno ovacijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. februvarija. Občinske volitve v Tržiču. Iz Tržiča se nam piše: V kratkem bomo imeli tukaj občinske volitve. Dasi bodo ravno te volitve odločilne za daljšo kot triletno prihodnjost tržiško, jih je vender le malo, ki bi se zanje zanimali. Neka Blutnja drži vse v strahu, slutnja namreč, da utegnejo Nemoi zasesti sedeže, na katerih so kdaj triiški mogotci odločevali o triiških zadevah. Ze volilski imenik ima čudno lice. Ne rečemo, da bi ne bil pravilno sestavljen; toda pogled vanj človeka vender le preseneči. V I. razredu je kot davkoplačevalec le eden vpisan in vseh 22 voliloev I. razreda plača davka 6932 K, V drugem razredu je le 7 volilcev, ki plačajo 8354 K davka in III. razred šteje do 230 volilcev, ki plačajo 9900 K davka. Iz tega je razvidno, da tretjine davka ne plačata ne 1. in ne 2. razred, 3. jo pa preseže za okroglih 1600 K. Vse to, pravijo, dela § 13, 5. oddelek obč. v. reda. Nekdo se je potrudil, da bi s pritožbo spravil vsaj še toliko volilcev v II. razred, da bi prva dva razreda plačala skupaj dve tretjini davka, pa okr. glavarstvo je pritožbo zavrglo in zoper ta odlok ga ni več priziva; in tako bo volilo 8 mogotcev, 3 častni občani in 18 uradnih oseb, ki vsi skupaj plačujejo davka nekaj nad 15.000 K, 8 odbornikov; 230 trpinov pa, ki plačajo malo pod 10.000 K 4 odbornike; vrhu tega so štirje mogotci tudi še virilisti. Tudi denar ni \selej pravična podlaga postavam; revež povsod podleže. Vender bi nam še ne bilo obupati, če bi vsak naroden volilec storil svojo dolžnost. V drugem razredu so trije volilci, ki so se že večkrat skazali narodnim. Ali bi tem ne bilo mogoče pregovoriti nemškega tovariša, ki se oklepa ljudske stranke, da bi volil ž njimi poštene 4 Tržičane ? Kaj pa prvi razred ? Ta šteje 12 Slovanov in le 10 Nemcev in je-li mogoče, da bo 12 mož teklo pred baronom Schwegel-nom ? Ce se bo to zgodilo, Slovenci res nismo poznali časa, v katorem smo živeli, in ostali bomo žalostne zgodovinske priče vladajoče Schwegel-Tavčarjeve stranko na Kranjskem. Pripoveduje se namreč za gotovo, da so pri zadnji deželno-zborski volitvi tržiški Nemci glasovali za g. Ferjančiča pod pogojem, da se bodo pri pri bodnji občinski volitvi v Tržiču volitve zdržali radikalni Slovenci. Združite se toraj vsi Slovenci brez razločka političnega mnenja v eno močno slovensko stranko, da združeni odbijemo nameravani napad in pokažemo, da niBmo tako zabitih butic, kakor nas opi-BUje »Beisszange«. »Kdor so pa zaničuje sam, podlaga je tujčevi peti«. Taki le so liberalci! Znana je zadeva o ustanovitvi šole v Hrastju, ker se je o tem že pisalo po časnikih. Sole v Hrastju ne bo, dasiravno se je »Gorenjec« s svojim šefom za-njo poganjal. Liberalci se jeze po »Gorenjcu« in »Narodu« in trobijo v svet, da župan Strupi v Č i r č i -čah ni več življenja varen, ker je d e k a n K o bI a r strastno naprižniciotejzadevi govoril. Da pokažemo liberalne pisarje, ki ma-žejo v »Gorenjcu« in »Narodu«, v pravi luči, da ljudje spravidijo, s čim ae liberalcem življenje jemlje, ponatisnemo tu od besede do besede, kar je gospod dekan Ko-blar o tej zadevi govoril, oziroma — dobro vedoč, s kakšnimi ljudmi ima opraviti — p r e č i t a 1 na prižnici. Revolver za liberalce se glasi tako le: »Nekateri ljudje še vedno ne vedo, kaj so liberalci. To le za vzgled : Jaz sem proti temu, da bi čirčiški otroci hodili v šolo v Ilrastje namesto na Premskevo, ker ne maram, da bi so fara trgala. Tudi velika večina Čirčanov ima svoje razloge, da želi ostati pri premskovski šoli. »Gorenjec« pa piše, da sem jaz zato proti šoli v Hrastju, ker bi potem moral poučevati otroke verouk, to bi pa bilo za moj presiti trebuh prenaporno. Čirčanom pa pravi, da so firški podrepniki, katerim je prefrigran far s hudičem in peklom kmalu vzel vso razsodnost in prosto voljo..... Drug izgled. V Lescah na Gorenjskem je bil nedavno inisijon. List »Gorenjec« so drgne ob spoved, in svojo nevoljo, da so ljudje v Lescah poslušali pridige, izreka tako le: »Kako bi tudi preteče rohneči močni glas iz mastnega grla ne prerahljal možgan preprostega nevednega kmeta! Le nekoliko dni naj bi trajal še misijon in gospodje bi bili dosegli ta vspeh, da bi šla cela tolpa duševno obnemoglih žensk obojega spola v njih spremstvu v norišnico pod Ljubljano.« Jaz na to rečem samo tole: Kdor tako piše o duhovnih in misijonih, je liberalec, in kdor tako pisavo odobrava in tako liste podpira, je tudi liberaleo. Ali som kaj preveč rekel zadnjo nedeljo pred božičem, ko sem dejal, da v hišo, v kateri ljudje z veseljem take liste bero, ne more iti božji blagoslov.« V Rim se odpelje jutri zjutraj presvetli gosp. knezoSkof dr. Anton Bona v. Jeglič, da se skupno z našimi romarji udeleži slovesne petindvajsete obletnice kronanja Leona XIII. Povrne se v Ljubljano koncem prihodnjega tedna. — Kakor dujemo, sta se včeraj odpeljala v Rim presvetla gg. knezonadškof goriški Andrej Jordan in tržaški škof dr. Frančišek Nagi. PremeiSen je č. g. Valentin Sitar, kapelan v Šent Janžu, za kapelana v Šmarje. Na njegovo mesto je prišel čast. gospod Josip P o d 1 i p n i k , dosedaj kapelan na Dolih. DuhovniSke vesti s Štajerskega. Kot provizor v Fram pride č. gosp. Jakob K r a n j c , dosedaj provizor v Studenicah. — Premeščen je č. gosp. kapelan Frančišek S p i n d 1 e r iz Vojnika k sv. Magdaleni v Mariboru. Prestavljeni so: davčni praktikant g. Franc Jenko k davkariji v Litijo, Anton B r i 11 i iz Višnje gore v Litijo in Anton Adamič iz Litije v Lož. Naši romarji v Rim. Iz Pontebe 26. febr. Slovenski romarji so se srečno pripeljali ob l/»6. uri v Pontafel. Prišli so vsi oglašeni, še dve drugi osebi sta se pripeljali z istim gorenjskim vlakom v nadi, da se jima dovoli pridružiti se k skupnemu romarskemu vlaku, kar se jima seveda ni moglo vstreči ter sta se žalostni vrnili nazaj — Vseh romarjev avstrijskih skupaj je 578. — Sedaj čakamo dunajskega vlaka, s katerim se ob polnoči odpeljemo na Laško k sv. Antonu v Paduo. Predavanje v Kranju. V nedeljo bo v prostorih izobraževalnega in zabavnega društva Kranj zopet predavanje ob 5. uri. Predaval bo preč. g. dekan A. K o b 1 a r o zgodovini Kranja. Slovensko društvo v Mariboru priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. sušca 1903. ob 3. uri popoludne v dvorani »Narodnega doma" v Mariboru. Na dnevnem redu je: 1. poročilo državnega poslanca o političnem položaju, 2. poročilo o slovenskem vseučiliškem vprašanju, 3. poročilo odbcrovo, 4. volitev novega odbora, 5. slučajni predlogi in nasveti. dvojil in potrojil. Dne 15. prihodnjega meseca izidejo nove u ž i g a I i c e , ki bodo dosti boljše od sedanjih. Pričakovati je torej, da se mej Slovenci Ciril in Metodove uži-galice povsod udomačijo in se tako družbi av. cirila in Metoda pomnoži vir dohodkov. — Tiskovna pomota. V včerajšnji številki jo pomotoma v dnevni polemični novici z »Narodom« bilo v nekaterih številkah v naslovu: »Slovenski klerikalci in jubilej sv. očeta«. Razume se samo ob sebi, da bi se je moralo čitati »Slovenski liberalci in jubilej sv. očeta«. — Fantje napodili komisijo. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju bo fantje v vinogradu rigoldi. Prišla je tja tudi komisija, da mejo pri vinogradu določi. Fantje so pa začeli komisiji žugati ter so jo slednjič nagnali, seveda si xdaj svojo vročo kri pri o. kr. sodniji v Ptuju hladijo. Fantje so is St. Lovrenca — Roparji bo ulomili v pisarno tovarne v Štureh. Prepodil jih je nočni čuvaj, da niso mogli nič seboj vzeti. Tatom so že na sledu. — Nevarno obolel jo hrvatski časnikar Dinko P o 111 e o. — Podobe slovenskih pokrajin v Pragi. Dan po včeraj opisaui zabavi praškega »Sokola« je priredil praški „Sjkoltt v isti dvorani in ob isti dekoraciji b 1 o v e n -b k i večer, na katerem so se proizvajale izključno slovenske skladbe, hkrati se pa pre-dočevale s skioptikonom slikane krajevne podobe iz slovenskih dežpl. — Nove razglednice Dobili smo v roke krasne razglednice iz Črnega vrha s sliko pokojnega kanonika F r. L a m p e , njegovo rojstno hišo in cerkvijo sv. Jožefa v Črnem vrhu. — Z Dunaja se nam piše: Pri večeru društva »Zvezde«, ki hode v nedeljo l. sušca v dvorani »\Viener llessource«, Dunaj, I. Reiohsratsstrasae 3, bodeta razun gospic Ivane Pirčeve in Ide ocbontagove tudi go-spica Ivana Luzar in konservatorist g Ivan Stano sodelovala. Društveni pevski zbor pod vodstvom gospoda Vinko KrušiČa bode pel zbore od L. Hudovernika, Franjo Rusa, I. Winterja, I. Kocjančiča in P. II. Sattneria. — Opomniti je, da odbor k tej veselici ne bode razpošiljal posebnih vabil, »Zvezdi« je dobro došel vsak njen prijatelj! — Na državnih železnicah dobe s 1. junijem vsi stroji nove naprave, s katerimi se prepreči razprostiranje dima. — Razpisano je mesto poštarja v Spodnji Šiški. Dosedanji poštar gosp. Jožtf Vodnik je odstopil. — Pokopali eo v Novem mestu gdč. Celestino Tandler, sestro knjigoveza g. Tandlerja. — Motorni promet mej Divačo in Puljem se vpelje šj tekom tekočega leta. V motornem vozu bo prostora za 40 oseb. Vožnja bo trajala tri ure. — Blazni zažgal kozolec svojemu očetu. 15 letni blazni Jožef Brulc iz Volavč je zažgal kozolec sv;iega očeta. Pogorela je tudi bližnja senica. Škode je 1060 kron, zavarovalnina znaša le 400 kron. Blazni deček je veselo skakal okolu ognja. — Bratec bratcu odsekal roko. V Podgradu je 6 letni sinček posestnika Antona C e k a sekal palice. Ko je zamahnil, da preBeče palico, zagrabil je 17 mesečni njegov bratec Fran za palico in Anton je odsekal bratcu desno roko nad dlanjo. — Proslava Leona XIII I z D u -tovelj na Krasu sa nam poroča: Mi-nolo nedelio, dne 22. t. m. smo slovesno praznovali 25 letnico vladanja papeža Leona XIII. V Boboto zvečer so bile hiše, cerkev in zvonik krasno razsvetljeni, v okolici so žareli kresovi. Mej ubranim zvonenjem so gromeli topiči. Godba je pred cerkvijo igrala papeževo himno in po vasi razne komade. Tako lepega večera že davno nismo doživeli. Drugo jutro so nas topiči, zvonovi in godba zbudili iz sladkega spanja. Ob 10 uri je bila slovesna služba božia s primernim govorom o slavnem Leonu XIII. Udeležili so se: ogromna množica ljudstva, gg. orožniki, župan in starešinstvo. Slavu Leonu! — Za družbo sv. Cirila in Metoda sta izročila tukajšnja trgovca gg. brata P e r d a n včeraj 1200 kron kot z o petni č i b t i dobiček od družbenih u ž i g a 1 i c. Ta lepi čisti dobiček se je dosegel od meseca decembra do februvarija. Kakor se vidi, dobiva družba sv. Cirila in Metoda vedno boljših dohodkov od užigalic. Naj bi le vsak Slovenec in vBaka Slovenka vedno zahtevala Ciril inMetodove užigalic e I Dobiček bi se tako lahko še po- ftijnbljanslie novice« Društvena godba priredi v soboto, dne 28. t. m., ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. Vstopnina prosta. ImejitelJ tvrdke Schupeutz je postal g. Danijel Lender. Drevesa poškodovali. Lovrencu Korzelu, posestniku v Malih čolnarskih ulicah št. 17. so neznani zlikovci ponoči polomili devet mladih, sadnih drevesc. Vsako drvo je bilo vredno 10 kron. V kaznilnico v Begunjah so danes zjutraj odpeljali orožniki 8 žensk. Izgubila je neka dama v sredo zvečer mej predstavo v salonu hotela »pri Maliču« zelenkasto, sukneno torbico, v kateri je bilo kukalo. Na Nemško se je odpeljalo danes 287 hrvaških delavcev. Delali bodo pri zgradbi neke železnice. V bolnico so pripeljali Marijo Zore, posestnika hči. Pred štirimi dnevi so je s kropom polila po desni roki in po nogi tako, da je hudo opečena. — Franc Jereb, hlapec pri Kollmanu na Mestnem trgu, se je pri skladanju šip na desni roki obrezal. Ker se mu je rana začela gnojiti, je šel v bolnico. Vabilo na naročbo. S I. marcijem se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ klasična drama v tej sesoni: W. Shakespeara čarobna bojka »Sen kresne noči« v 5. dejanjih, prevel Oton z,—č. To dramatično delo je spisal Shakespeare okoli 1594 1. ter je izšlo v tisku prvič I. 1600. V bajki bo zapletena štiri, vzporedno tekoča dejanja: zaroka in slavnosti ob poroki atenskega vojvode Tezeja s kraljico Amaconk, Hippo-lito; — ljubezenske zmešnjave med Deme-trijem, Lysandrom, Hermijo in Heleno; — priprave in igranje komične tragedije »Pi-ramus in Tbisba* ; — razpor in sprava v kraliestvu duhov in škratov med Oberonom in Titanijo. K tej klasični pravljici je spisal romantični klasik Felix Mendels-sohn - Bartholdy ouverturo, medigre, pevske točke in melodrame. Pri igri sodeluje zatorej veliki orkester in operni zbor. Glavne uloge igrajo gdč. R u c k o v a (Helena) gospa Dobrovolnd (Harmija), gdč. K r e i b o v a (škrat Malik), gosp. rež. Dobrovolny (Demetrij), g. H a š 1 e r (Lysander), gospa Danilova (Oberon), g. Verovšek, g. Lier, g. Boleška, g. Lovšin, g. P e r d a n in g. Roječ (obrtnike-igralce) * Papežev jubilej. Prav primerno darilo otrokom ob priliki papeževega jubileja je mala knjižica: Sveti Oče Leon XIII Njegovo življenje in delo v a n j e. Pripoveduje otrokom krščanski detoljub« Gospodje katehet?, posezite po njej! Dobiva Be v prodajalni katoliškega tiskovnega društva. Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca Književnost in umetnost. * Repertoire slovenskega gledališča. Jutri v soboto pride na oder prva Izpred sodišča. I»pred detelnega sodišča. Ponesrečilo se jimaje. 19 let atari Janez Mavrin iz črnomaljsk. okraja doma, domenil se je s krošnjarjem Jurijem Kuretom iz Čapelj. da bi mu ta pomagal pri odpotovanju v Ameriko. In res mu je Mavrin izročil svoj denar v shrambo, da bi za slučaj, če bi bil na kolodvorski postaji prijet, tako izbrisal sled, da miBli odpotovati v Ameriko ter ae odtegniti vojaškemu naboru. Toda kljub VBej previdnosti imela sta smolo; zasačili so ju in sodišče je tudi oba-dva obsodilo, in sicer Janeza Mavrina na deset dni, Jurija Kureta pa na deset dni strogega zapora in vsacega na 10 kron denarne globe. Sina zabodel. Martin Zupan v Dolu pri Hrastniku je pretepel očeta in ga davil Oče je v silobranu zasadil sinu nož v hrbet. Pred celjskimi porotniki je oče radi tega dobil š?st mesecev zapora. Makedonija. Tajnostna bitka v Carigradu. Včeraj je došla iz Cirigrada brzojavka, ki pravi, da je turška policija tamkaj nenadno napadla neko hišo v bližini bolgarske diplomatične agenture. Ko se je policija približala hiši, začelo se je iz hiše živahno obstreljevanje iete in je bilo več policajev ubitih in ranjenih. Policija je na to odšla in jo je zamenjala stotnija turških vojakov, a tudi na te se je streljalo iz hiJe in je bilo zadetih več vojakov. Vojakom se je slednjič posrečilo, udreti v hišo, kjer se je vnela trdovratna bitka. Kmalu na to so prinesli iz hiše desot civilistov, deloma ubitih in deloma ranjenih. Od vojakov je bilo ve5 ubitih in osem ranjenih. Vsega skupaj je bilo na turški strani ubitih deset oseb, deloma vojakov in deloma policajev. Zatrjuje se, da je bilo v napadeni hiši skrivališče tajnega makedonskega odbora. Turško uradno poročilo pa trdi, da jo bil v oni hiši Badež roparske družbe, med tem ko zatrjuje tretja vest, da ao vsi ranjeni in ubiti Albanci. Slednjič pa je iz poročila turške policije razvidno, da so vsi ubiti in zaprti kristijani in skoraj vsi Bolgari. Ta poročila so si torej tako nasprotna, da ni mogoče izvedeti nič gotovega. s NajnovejSe vesti. B e r o 1 i n , 27. febr. »Berliner Tag-blatt« poroča : Tukaj se pripravljajo na vojno. Turški valiji so od prebivalstva že iztirjali vojni davek. Doslej so poslali v Carigrad že nad pet milijonov frankov. Od oddaljenih vi-lajetov še ni prispevkov. Nova polka jezdecev se sestavljata iz nekega divjega rodu. Očividno se jih namerava porabiti za sežiganje. Na severno mejo še vedno odhajajo vojaki. Hitri sprejem reform je jako suml|iv. Sultan igra va baiHj>ie. Bilgarija ja zopet pomnožila čete cb meji. Bolgarska vlada prav nič ne veruje, da bode Turčija izvršila obljubljene reforme. Čuje se, da bo Albanci umorili ruskega konzula v Mitrovici. B e r o 1 i n, 27. febr. General "VVerder je dejal, da hoče Ru3ija na vsak način mir na Balkanu in da bo prej imela vojsko proti Bolgariji nego proti Turčiji (?) Rusija ima največji interes v Perziji. Carigrad, 26. februvarija. Te dni Be bo prenehalo z odpošiljanjem čet iz Azije v Evropo. Petrograd, 27. februvarija. Ruska cenzura je prepovedala ruskim listom, napadati Turčijo in sultana, češ, da hoče s tem pokazati miroljubnost Rusije. Javna seja trgovinske in obrtne zbornice. Včeraj v četrtek 26. febr. vršila se j« javna aeja trg. in obrt. zbornice. Iz poročila predsedstva posnemamo: Avstro ogrska banka naznanila je zbornici, da so cenzorji imenovani gg. B a u m -gartner, Bamberg in Ledenik, katere je zbornica nasvetovala. Dalje je dež. vlada naznanila zbornioi, da se o b r t n o - s t r o k o v n a šola Kočevju razširi in vpraša, ako bode še nadalje zbornica prispevala z obli-gatnim prispevkom. Letni prispevek znaša 100 K. Zbornica je temu pritrdila. Nadaje je omenjal g. predsednik Lenarčič, da so se na gospodarskem polju vršile važne premembe. Prememba nagodbe in uravnava carinskega tarifa ste glavni točki. Industrijski svet je še v tem vprašanju preziral svoje zahteve. Treba je sedaj sklicati enkete, katere naj se vrše meseoa marca ali aprila. Pomen enketam naj bi bil, da tudi interesentje, kateri niso med industrijalci, izrazijo svoje želje napram temu vprašanju. Nadalje naznani g. predsednik, da se je tudi v industrijskem svetu razgovarjalo o razmerju z L o y d o m , kjer vladajo čudne razmere, 0 podpori prostemu brodarstvu in o kupčij-skih razmerah z inozemstvom. Gosp Baumgartner pozdravil je misel, da se skliče zgoraj omenjena enketa. Priporočal je g. predsedniku, naj se potrudi na merodajnem mestu, da dobimo direktne zveze z južno Ameriko in Meksiko. V Trstu ustanovila se je nova parobrodna družba, katera je dobila subvenoijo. Mogoče, da se vendar deloma odpravijo škandalozne razmere, katere vladajo pri L o y d u. Druga pomorska mesta so napredovala, a T r b t je grozno zaostal. Poročilo predsedstva vzelo se je na znanie, kakor tudi naznanilo tajništva. Vršila se je na to v o 1 i t e v zborničnega predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih preglednikov. Skrutatorjema imonovana bila sta zbor. sv. gg. P i r c in T o n i e s. Predsednikom je izvoljen g. L e -n a r č i č. Dobil je 17 glasov. Gosp. K o 1 -man in g. Majdič dobila sta vsak po 1 glas. Podpredsednikom je bil izvoljen g. K o 11 m a n z IS glasovi, 1 glas pa je dobil g. Urbane. P r o v i z o r i č n i m predsednikom je bil izvoljen gosp. Baumgartner s 17 glasovi, 1 glas je dobil g. L u k m a n , 1 glasovnica je bila prazna Računskimi pregledniki so bili izvoljeni gg.: M e j a č , Urbane in Petrič. Gg. zbor svet. Schrey in Majdič pa sta bila izvoljena kot zastopnika zbornice pri komisijonelnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. Nato se jo na željo zbor. svetn. gosp. P i r c a pričela obravnavati točka 12, predlog g. zbor. svet. J. Kregarja o poštni h zadevah na Kranjskem. Poročevalec je bil g. zbor. svetnik M e j a č. Omenjal je, da so se združeni odseki glede prvega dela predloga, kateri se glasi: naj se poštni uradi pomnože oziroma nastavijo poštni seli, kateri bodo raznašaliin prejemali brezplačno poštne pošilja t v e , izrekli proti. Ravno tako nasprotno so se izrekli združeni odseki proti drugemu in zadnjemu delu predloga, naj se v Ljubljani, to je na Starem in cesarja Jožefa trgu erarizirata dve poštni fili-! j a 1 k i in pa pošta v Kranju in naj se pri vseh poštnih uradih v celi Avstriji u pelje nedeljski počitek. Odobrili pa bo združeni odseki tretji del predloga ki se glasi: v tretjem dvorskem okraju v Ljubljani naj se osnuje nova postna f i 1 i j a 1 k a , dalje četrti del predloga: poštne filijalke v Ljubljani uradujejo naj celi dan to je od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, in peti del predloga: Pri vseh poštnih uradih v Ljubljani upelje naj se telefon, na kolodvoru pa tudi b r z o j a v. 3 G. P i r c je naglašal, da je potreba, .g se pošta v Kranju podržavi. Kranjskega mesta pošta ima 38.577 kron dohodkov. Konečno prosi zbornico, naj sprejme predlog, da so pošta v Kranju podržavi. Nato se oglasi k besedi zbor. svet. g. K r e g a r , kateri je v daljšem govoru zagovarjal svoje predloge. Dokazoval je na podlagi Statistike, da je zadnji čas, da so v kranjski kronovini v poštnih zadevah kaj stori. Zagovarjal je, da se no samo dve : poštni filialki v Ljubljani in poŠta v Kranju 1 podržavijo, marveč tudi pošte v sledečih me-i stih kranjske kronovine: Kočevju, Po-! stojni, Idriji, s k o f j i L o k i, Dom- Žalah, Kamniku, Litiji, Dolenjem Logatcu in Radovljici. Umrli ho: ?4. febr. Ana Moiina, kovačeva žena, 77 let, Marije Terezije cesta 14, Tumor hepatis, Paraly*is cordis. Hvdrops. V h i r a k* i oi: 26. febr. Jera Urman, gostija, 79 let, oatarelost. V bolnišnici: 23. febr. Rok Drofenik, agent, 34 let, Del i ri ura acutum, Meningitis. 24. febr. GaSper Jančar, gostafi, fi7 let, ostarelost. — Fran Rebernik, kamenolom, 52 let, Tumor media-stimi Soffoeatio. — Berta Sajovic, kajžarjeva žena, 86 let, jetika. 26 febr Terezija Kvas, pestunja, 14 let, jetika. Meteorologidno porodilo. ViBina nad morjem 306.2 m, srednji sračni tlak 746*0 mm \ društveni dvorani na Savi št. 8 i ve čer ob 7. uri. Vspored: V .Valovi Donave". Udarjajo tamburaši. 2. P. H. Sattner: „Na planine". Poje mešani zbor z bariton-solo. 3. J. Aljaž: „Oalutki". Moški zbcr z bariton šolo. 4. J. Savinšek: „6a slovo". Poje mešani zbor. 5. P. H.: „Venec pesmic*. Poje otroški sbor. 6. Deulamacije: „Ob raz-stanku*. Deklamujejo: M i c i R o b i č , Ivanka Jeraša in A n t o n J eraša. 7. Eisenhuth: „Pesaii glas", mazurks. 8. P. Hug. oattner: „Pogled v nedolžno oko". Poje moški kvartet. 9. A. Forster: „Mladi mornar*. Besede zložil dr. Jos. Debevec. Sesteroglasni mešani zbor s samospevi. 10. %* „Napred". Udarjajo tamburaši. 11. Prolog k igri: »sv. G rmana*. Govori Anioa Smole j. 12. .Sveta Germana". Igrica s petjem v treh dejanjih. 13 Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži prve vrste po 1 K, ostali sedeži po 60 vin. Stojišča po 40 vin., za ude po 30 vin. — K obilni udeležbi vabi Kat. delavsko društvo. (Kamniške podružnice »Slovenskega planinskega društva« občni zbor) se bo vršil jutri dne 28. febiuarja t 1. ob osmih zvečer v Fišerjevem hotelu v Kamniku Na razgovoru bo tudi zgradba koče na Kamniškem sedlu. Govoril je petem »bor. svet gospod I Baumgartner, kateri je izjavil, da se čudi pridnosti predgovornikovi, s katero je ; ves ta velikanski materijal o poštnih zadevah skupaj nabral. Nadalje je naglašal, naj bi to intenzivnost v teh stvareh prenesel predgovornik direktno ali indirektno na parlament. Tam bi bilo tudi dobro v tem oziru podrezati. Konečno se je izrekel za odsekove predloge. j Tudi predsednik g. Lenarčič pri-poznal je temeljito utemeljevanje, naglašal pa je, naj posamezni kraji ali občine, koder je pomajkanje pošt. uradov ali sel, pošljejo prošnje in zbornica jih bo rada na merodajnem mestu podpirala. Sprejelo se je mnenje združenih odsekov, da zbornica na merodajnem mestu priporoča tretji, četrti in peti del predloga. Zbornica pa je tudi sprejela zadnji del dru zega predloga, naj se pošta v Kranju podržavi. j Nato se je prošnja občine Sodra-ž i c e za dovolitev dveh novih semnjev odklonila. Med razpravo došel je brzo.av občinskega načelnika, v katerem je prosil še enkrat, naj zbornica prošnjo podpira. Zbor. svet. gosp. P e t r i č bil je mnenja, naj se stvar vrne odseku. Zbcr. svet. g. B a u m g a r t n e r pa je bil za dovolitev. Zbor. svetnik g. Ftirsager je bil za odklonitev. Prošnji občine Trava ?a dovolitev dveh novih sejmov se ugodi, ravno tako prošnji občine Šmartno pri Litiji za dovolitev dveh blagovnih sejmov. j m Ustanove učencem c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani podelile so se sledečim prosilcem: Maček Franc, R e bolj Franc, Trampuš Franc, V o lč i č I v a n , B o 1 h a P e t e r. vsem tem polOOkron, b a r t o r y Rudolf, Sever Anton pa p o 5 O k r o n. Ženske prosilke Zganjar Marija, S e r š e J u -lija, okerjanec Marija so dobile po 50 kron in Zaje Ana 40 kron. Nadalje se je odobrilo poročilo o imenovanju zborničnih zastopnikov v šol. odbore obrtnih nadaljevalnih šol na Kranj skem. Imenovani bo bili sledeči gg. za Krško Jugovic Anton, pek in posestnik, za s k o f j o Loko L e n č e k M a t k o , c. kr. notar, za Kranj F o k Ignacij, mlinar, za Tržič Dev Fr, strojar, za Postojno Seber Rihard, tiskar, za Kočevje Tomič Franc, urar, za Radovljico Sartory Ivan, ključar, zaStVid nad Ljubljano Jovan Simen, krojač, za Metliko Gangl Leopold, posestnik, za Ribnico Picek Franc, trgovec, za Novo mesto Pauser A d o I f ml. in za K a m nik btadler Anton, klepsr. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Posojilnica sv. Vaclava. Listi javljajo iz Prage: Včerajšnji izredni občni zbcr posojilnice sv. Vsnlava je sklenil, da se deficit porazdeli s 300 K na vsak delež, s čemer se bo končno veljavno izognilo konkurzu. — Gledališče p o g o r e 1 o. Iz Cinc>nati Be poroča, da je ondi pogorelo operno poslopje in nekaj bližnjih hiš. Škode je dva milijona dolarjev.— Nova iznajdba. Neki Rusinje iznašel napravo, po kateri se more v vsakem trenotku določiti hitrost brzovlaka. — O novem ritualnem umoru poroča »StaatsbOr-ger Zeitung« iz Berolina. Na cesti Landeck-Novi Stettin so našli umorjenega pekovskega vajenca Otona Beyerja. — Cesarjev voz povozil kolesarja. Včeraj je bil na Dunaju kolesar Stuckheil povožen cd voza, v katerem se je peljal cesar. Cesar je skočil iz voza in vprašal, če je kolesar hudo ranjen. Tudi popoludne je cesar vpra šal o stanju kolesarjevem. Krivda ne zadene voznika. — Boj sstavkujočimi se ie vršil, kakor se poroča iz Charlestona v Raleigh c.ounty, pri ondotnem rudniku. Stavku joči so napadli uradnike in bo zažgali železniški most. Več oseb je ranjenih. — Na angleških železnicah se vpelje promet z elektriko. — Grozni umor. Iz Hamburga se poroča: Gostilničar Eckert v Schonfeldu je pri praznovanju svojega godu ubil svojega 27 let starega sina. — Na smrt obsodilo je vojaško sodišče v Brombergu podčastnika Kar-no\vskega, ki je umoril svojega nezakon skega otroka. — Dobra reklama. Neka berolinska tvrdka se pogaja z nekim ondotnim gledališčem, da ii gledališče odstopi gotov dan v tednu. Svojim odjemalcem bodo tvrdka priredila breiplačne gledališke predstave. Društva. (Društveni večer) priredi k a-toliško delavsko društvo na Jesenicah kot odhodnieo svo lemu ustanovitelju preč. gospodu župniku Avguštinu b i n k o v e c s sodelovanjem Marijinih družb, obeh pevskih in tsm-buraškega zbora v nedeljo 1. marca Tempe-»tura po CelBijo Cm «p»- IOTanja Vetrori. oblačno o, 7. zjutr. I 744 7 I 12 I si. svah. jasno * 2. popol. | 744 0 | 11 1 | sr. jzah. sk. obl. Srednja včerajšnja temperatura 6*7° normale, 0 9' Diiii»jska borza dnč 27 februvarija. Skupni državni dolg v notah.....ICO'80 Skupni državni dolg v srebru.....100-80 Avstrijska zlata renta 4% .....121-— Avstrijska kronska renta .....101*20 Ogerska zlata renta 4 % ......121-10 Ogerska kronska renta 4% .....99*60 Av«tro-ogerske baDčne del.nice 600 gld. . 16*72 . i l.tne deluice, 160 gld.......68r— LiOudon vista......................240*02'/, Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 117*02'/« 20 mark........................23 48 20 frankov (napoleondor)......19*07 Italijanski bankovci.........95*55 C. kr. cekini...........11*31 Mesto posebnega obvestila. * 254 1-1 Žitne cene dnč 27 februarja 1903 (Termin.) Na dunajski boril: Za 50 kilogramov. Pšenica za spomlad.....K 7*26 Rž za spomlad.......„ 6'93 Koruza za maj - junij 1903..........— Oves za pomlad.......6*37 Na budlmpeštanskl boril Pšenica za april ......K 7't, da je njena iskreno ljubljena mati, gospa Zofija Majntinger uradnikov« vdova danes ob pol 5. uri zjutraj oo daljši bolezni v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabljene ranjke bode v soboto, dne £8 t. m. ob 8. uri zjutraj. Sv maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trebnjem. Trebnje, 26. svečana 1903. • Prosi se tihega sožalja. Povodom prezgodrje, tako bolestne izgube svojega iskrenoljubljenega soproga, oziroma brata in svaka, gospoda Josipa Hutter hišnoga posestnika, gostilničarja in kavarna rja mi ie doSlo toliko dokazov odkritega in iskrenega sočutja tudi že med boleznijo, da se čutim globoko dolžno, za te kakor za mnoge krasne darovane vence in Številno spremstvo pri pogrebu posebno gasilnemu društvu iz Most, slovenskemu bralnemu in pevskemu druStvu »Lipat iz Voilmata, častiti sekciji Ljubljana zteze holelskib, iiostiln:Skih in ka-varnarskih uslužbencev avstrijsk h. častitim kolegom dragega pokojnika, častitim gospodom pevcem za ginljive žalostinke ter vsem dragim prijateljem iit znancem izreči v svojem iu v imenu svojih sorodnikov najiskrenejo in najtoplejo zahvalo. V Ljubljani, dne 26. februvarja 1H03. Marija Hutter. W se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali: Blaž N., Dunajska c^sta 12. Brus Maks, Pred škrfijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonlch Ivana, Florijanske ulica 1. Vrhove Ivan, Sv. Pttra cesta 5? išče gospodična pri pošteni rodbini 8 1. maroem. — Ponudbe uprav ništvu »Slovenca« 2 8 3 —•> občnemu zboru Varstvena znamka: Sidro iz lekarne Richter-jeve v Pragi, prizr-"io izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklcnica po IC —*80, K 1*40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu K^o^ v Pragi, Elisabethstrasse 5. ' m; 1146 34-19 KNJ8^/ %Umetnijski zavod % za slikanje na steklo Izdeluje zlasti: fe&cerkveria okna | J različne izvršitve, ' / Ceniki ln strokovni / svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili ZitU; »Katoluh* liHitarii«* v Luubliam Izdajatelj io odgovoriti uudaik: 9r, i|i«Sl| -Ziuih,