TRST, sobota 7- aprila 1956 L*° XII. . Št. 84 (3322) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37.338 uredništvo^""" " - ---------———-------------—-----—.----------------------------------------------------------------------- lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceio-letna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. 1 1 St0lpca: tr2°vski 80. finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za L vr^ oglasov n to hT f hk tek0CL T-fCUn ZaložniStvo trškega tiska Trsi 11-5274 - za FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. ------------------------------------------------------------------------------ K 1 St0lP"a za VSe vrete °glaS0V ^ 60 dln' Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z- 375 . izdaja Založniško tržaškega tiska O.ZOZ-Trst težavna naloga Hammarsk]oeIda taradi novih spopadov v Palestini UoJri1 Uinik °ZN S* b° na poti v Rim raz9°vanal v Londonu s Selwynom °m ' Nov topniški dvoboj na področju Gaze - ZDA in bagdadski pakt Voj? ir » od„ K- 6. — Glavni tajnik OZN Hammarskioeld .javlja medtem, da bo na pr,- predsednik stranke EDA Pas- hodnjem zasedanju sveta bag-' . °tiBotnik7llrv’ Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld 'ier Pričah ■ opolnoči z letalom iz Neto Yorka v Rim, uku jejo njegov prihod jutri, v soboto, popoldne. /J®* 6. __ boj začel topniški dvo- V Walemaelci in ESipiani :zraelskeg ]e Predstavnik !tva izio, ■, zunaujega ministr-8iptovslt„ ! da je začelo *atj j--. 'dPništvo obstreljc-Vav L 0 vas Hussufim Seli o . siuoči sporazu- Danes_ zjutraj zunanji minister Pineau. Kon- t^.na področju Ga-1 ferenca naj bi bila v prvi po- lovici maja v Parizu malo pred sestankom sveta ministrov NATO. 2. Državni departma nič ne ve o vesteh, ki prihajajo iz Londona, na podlagi katerih britanska in ameriška vlada proučujeta možnost, da bi poslali ameriške in britanske čete na izraelsko mejo. Končno ni ho- tel predstavnik nič izjaviti, ali je ameriška vlada odložila sleherno odločitev o pošiljanju orožja Izraelu, dokler ne bo glavni tajnik OZN zaključil svojega poslanstva na Srednjem vzhodu. V zvezi z incidenti na področju Gaze sta imela danes predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles polurni razgovor v Beli hiši. Ameriški državni departma V KairuU^aVltvi sovražnosti ski kropi Pa_ lz)avljajo voj- 4 srog j s‘teljati 1 s° prvi začeli Siptovslti 2r.aelci in da je e-(azširiti štab sklenil let in da je e , sirit; —-zni štau - konto - vrazn°sti — Prenehalfe ,ne bodo Izraelci ?: Za?ar!i eljati do u- u" zaja v pj,, Poslabšanja polo- 6a8 za nadzorstvo ftlložii . J.ein general Burns kjer se f»°l odhod v Rim il^kom a Atstati z glavnim J°elcj0rn OZN H,ammar- ,ikJCair.u so p !tfeljanj^°ll°’ ki 0‘enehai na Javlja tuH.°b «• ’ «-Ptovskl da je bil na ki _ i ?ie»iu so kljub sinoč I ,■ sovral„razamu o ustavit Iutraj nznosti začeli danes j®.Ptovsk« novn° obstreljevati aia, da l“0sto]anke, ter do-6 k°misij° ^astn>ki nevtral- s.l'k z nevtralnimi o- >il1 Por'očii„S0 Popoldne obja-eljanie kl Pravi, da j na obe^ straneh uri. Poročilo *„al. strani danes ubit ^elce^^^oročilo obtožuj hi v stii6 23 Premirje sto h valci i z nevtralnimi o-tf ikraeht komisije, ki so Si o em ozemlju. Nev-t:Selskim 20Valci £-0 izročili -‘Ptovskn Predstavnikom e-ohttovske °P°zorilo, da bodo Vsej d joete začele akcijo lia °do T— acijski črti, če Cia v f5aelCi ustaviil stre' je prenehalo siji, V;-?, mmutah. Izrael , J8‘i o i Vi.l “• uri- C *fe.mlda pa >e pred- ,'Je 1 komisiji za pre-da Pr°test, v katerem Sas V£,ki ,,°.danes zjutraj e-t, ta j,- °Jaki izvršili na- Pat ta praei-i, akoišnjo preiska-06-So 5a v^da izjavlja, % “tile -Jene vojaške sile Egipcan‘ za' 't[ "8‘avnu, locni eglPtovske voj-ia Včer“J, ‘Zjavil, da je fJHen^šnjega izraelske-ij “l»nt J®vanja egiptovskin VSov a3?1 bll° ubitLh tih, teBa ’ M3 pa ranjenih. "*«• VSl(i VnSi°vbUl Ublti 4 e" > 9 Pa Z'anje- 1# Javnik • « >. 115 ]e izjavil tudi, razjarjenoeti Palestinskih kra- ki Cev S i? jih ,-Urjm včeraj bombar-:iij, j(jCl' Postal položaj točii4’ Zelo**'* so na tem poduki’ So en' ter je spo-tilij «>ni Se nevtralni čast-!»cij. iti f, P.odzorstvene ko-S Cl°narji orgam- jhNftvv a , Pomoč begun-°tiai Pthisii zbrali na se-V da -e\ Predstavnik je *«t, J tega JarJeno£'t prebi-“dil; ^m -.Področja onemo-5a > sv0febnostim, da bi lskav aJu s-a mesta in da bi v^Voi.hociai en' izvršili pre-K>tv„ Je- da sta «ne-Slsp nera,prebivalcev in SJ1 Za zpoioženje proti ?‘Udi0 ston^emirie dosegla ‘Je J- da ,p J0,)- Pripomnil Jkis-l, ZoVai načelnik komi- cev nnsial v tem generalu f0Z;leie»-Jr s 6tafsk, ;aze -4 - dv P ikli. ZaraJfni!a Peščena ne- &'adi tPmmetCeSar je tudi ,. e8a s„ onemogočen. kk nepopolne. NS?*0V eglPtovskiti urad-tia> sj!, Svoje°, hraeici u-V°. h °P°vske stre- *V s0,,na naseiia ^!>0\zadn h in Kahn ‘V, s>l-’iV Poslal v tem ,osa. sPoročii0 ‘t t 38 ur ^“'m^hke ISe telefonske v s v; zveze s pod- »Siural P Ptekinjene. Dale1?, b dvi„a;,se je na tem '»'‘Oči! Kir!,0 Vfcsti’ kl P1'" t.Ju n o o dogodkih na dadskega pakta zastopala ZDA delegacija 8 funkcionarjev. Predstavnik državnega depart. maja je izjavil, da «ZDA niso za sedaj pripravljene pristopiti v bagdadski pakt». Opozicija proti Karamanlisu ATENE, 6. — Med debato o zaupnici grški vladi so vse opozicionalne skupine razen EPEK (progresistična zveza centra) sporočile, da bodo glasovale proti. Sofokles Veni, zelos, vodja liberalne demokratične zveze, je obtožil predsednika vlade Karamanlisa, da je prišel na oblast po kraljev-skem favoriziranju in nenor- ;isti salidis sta napadla vlado zaradi njene slepe privrženosti NATO, pa tudi zaradi preganjanja komunistov. Passalidis je rekel: «Medtem ko vaša prijateljska Anglija z odprtimi rokami sprejema Malenko-va in se pripravlja, da se okrasi z zastavami za obisk Bulganina in Hruščeva, — se vam ne zdi nelogično, da držite še nadalje komunistično partijo izven zakona.* Karta-lis pa je dejal, da zahtevajo koristi Grčije, da svojo politiko vskladi s politiko arabske lige in da izboljša svoje odnose s Sovjetsko zvezo. ((Grčija bi ravnala napačno, je dostavil, če bi se naslanjala zgolj na NATO, ki ji v ostalem nalaga vojaške stroške, ki presegajo njena sredstva. Poslanstvo Grčije in njene ko-ji nalagajo, da razvija malnem volilnem sistemu, j politiko sodelovanja z balkan-Predsednik progresistične de- skimi državami, s Srednjim mokratske stranke Kartalis in 1 vzhodom in Sovjetsko zvezo.» i C. d odnosih mea FLRJ in Brngsiijo SOFIJA, 6. — Predsednik Narodnega sobranja Georgi Damjanov je priredil danes kosilo v čast delegaciji jugoslovanske zvezne skupščine Kosila so se udeležili med drugimi zastopniki prezidija, vlade, bolgarskih sindikatov in CK KP Bolgarije. Damjanov je v svoji zdravici poudaril zgodovinske, kulturne in krvne vezi med bolgarskim in jugoslovanskimi narodi m skupno borbo za svobodo in neodvisnost ter ugotovil, da sta Jugoslavija in Bolgarija danes povezani v borbi proti vojni nevarnosti, za mir, za razorožitev, za mirno rešitev nemškega vprašanja, za aktivno koeksistenco. V odgovoru na zdravico je predsednik zvezne skupščine Moša Pijade dejal, da sta bili Bolgarija in Jugoslavija, kljub temu, da imata mnogo skupnega, pogosto na nasprotnih straneh. »Mislim, da bi si danes lahko rekli, da obstajajo vsi pogoji, da se to v prihodnje ne ponovi. Prepričani smo, da obstajajo danes v svetu pogoji za zmago socializma in mi smo poklicani, da prispevamo k tej zmagi, kolikor je v naših močeh«. Gomulha skupno v v izpuščen ostalimi na svobodo soobtoženci Obsojen je bil leta 1951 skupno z nekaterimi visokimi častniki, ki so bili se-daj tudi izpuščeni - Obtoževali so ga ^desničarskega in nacionalističnega od-klona» - Fierlinger izjavlja, da ne bo nobene revizije procesa proti Sionskemu Številni sestanki vodstev strank zansmeritev predvolilne kampanie VARŠAVA. 6. -— Varšavski radio je nocoj javil, da je bil bivši pcijski ministrski podpredsednik in prvi tajnik poljske KP Wladyslav Gomulka izpuš.čen na svobodo. Gomulka je bil odstavljen leta 1948, ko so ga obtožili »desničarskega in nacionalističnega odklona«. Varšavski radio je sporočil, da je izpustitev Gomulke javil sedanji prvi tajnik poljske KP Edward Chab, ki je povedal, da so izpustili tudi drage osebe, ki so bile obsojene istočasno z Gomulko. Med temi so nekateri visoki častniki, ki so bili tudi izpuščeni na svobodo. Gomulka, ki ima sedaj 51 let, je bil odstavljen leta 1948. toda aretiran je bil šele naslednjega leta. O procesu proti njemu pa so objavili vest šele leta 1952. Njegov naslednik je bil Bcleslaw Bierut. Ki je nedavno umrl kot predsednik poljske republike. Gomulko so obtožili ((desničarskega in nacionalističnega odklona« in da »nima zaupanja v Sovjetsko zvezo in v Stalina«. Iz Moskve javljajo, da je ((enotnega zavoda za atomsko legacije. ki ga je objavil Fo- energijo«. ki so ga nedavno v Moskvi ustanovile države Vzhodne Evrope. V SZ ukinjeni izpili o zgodovini MOSKVA 6. — Prosvetni minister ruske zvezne republike je poslal vsem krajevnim organom okrožnico, v kateri javlja, da bodo izpiti o sovjetski zgodovini v desetem razredu (zadnji letnik srednjih šol) letos ukinjeni. V pristojni^ krogi i izjav- j ka zunrnjega ministrstva ljajo, da so ta ukrep sprejeli zaradi sklepa 20. kongresa KP SZ o reviziji zgodovine, ki jo je Stalin potvoril.? in zaradi pomanjkanja avtentičnih dokumentov, ki so do danes bili tajni. Malsnkov zaključil obisk v Voli Britaniji LONDON, 6. •— Foreign Of-. . . . fice je danes sporočil, da ho bil vrhovni poveljnik sovjet- sovjetskega ministrskega pred- I*red sestankom centralnega komiteja PSI • Članek Longa o socialistični demokraciji - Pred izstopom Alda Cucclii ja iz NSZ - Sestanek vodstva lili (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Po zasedanju glavnega sveta KPI se tud; PSI pripravlja na zasedanja svojega centralnega komiteja. Danes se je sestalo vodstvo Nennijeve stranke, da bi določilo glavne točke njegovega poročila na ponedeljskem zasedanju. Kot se sliši, Nenni ne namerava ignorirati poročila Hruščeva kot je to storil Togliatti, ker je očitno mnenja, da bi ga sicer predstavniki avtonomne struje kritizirali. Kot je znano, je PSI v glavnem že sklenila sporazum z Magnanijevo Neodvisno socialistično zvezo za skupni nastop na majskih volitvah v mnogih občinah in volilnih okrožjih za pokrajinske volitve. Nocoj pa se je raznesel glas, da bo Aldo Cucchi verjetno izstopil iz NSZ in se vključil v kandidatno listo PSDI v Bologni. NSZ bo svoj klep o skupnem nastopu z Nennijevo stranko ratificirala na seji svojega glavnega odbora, ki bo v nedeljo v Bologni. PSI je danes na seji svojega vodstva tudi sklenila volilne sporazume z Unita po-polare, in bo verjetno izšel tudi skupni volilni razglas. V jutrišnji «Unita» bo izšel članek L. Longa pod naslovom «Socialistična demokracija», v katerem, je med drugim rečeno, da je bilo čaščenje osebnosti obsojeno zato. da bi sa mogla vrniti sistemu socialistične demokracije vsa tista ustvarjalna sila, ki bo zmož- ska uprava prestolnice pod ril gospodarsko in tehnično na dajati pobudo «tudi» od spodaj. Italijanska pot v socializem se — po Longovem mnenju — ne more nujno identificirati s sovjetsko ra italijanski komunisti gredo po tej poti z zahtevo za uresničenjem republikanske ustave. Dokaz za demokratično sodelovanje socialistov pa nudi odporniško gibanje. Za bodočnost m mogoče določiti oblike, načina in ritem razvoja italijanske demokracije. Članek je v bistvu ponavljanje tistega, kar je povedal Togliatti na včerajšnjem in predvčerajšnjem zasedanju glavnega sveta KPI. Tudi Longo se izogiba razpravljanju o ru šenju stalinizma, čemur pa se KP; ne bo mogla izogniti in je resnična škoda, da se o tem ni razpravljalo na zasedanju glavnega sveta, ko se je vsekakor preveč govorilo tem, da obstaja verjetnost z odvzem glasov KPI s strani PSI Tudi demokristjani so imel svoj važen predvolilni sestanek vodstva na sedežu na Trgu del Gesii. Razpravljali so o predvolilni borbi in o nosilcih svojih list v večjih me-stih republike. Nosilca liste za Rim še niso določili, ker bo o tem odločal rimski odbor stranke, ki se je sestal danes zvečer, na katerem sta bila navzoča ministra Andreotti in Campilli. Campilli je pohvalil rimskega župana Rebecchinija, čeprav je občin- „Express“ ziihici/a Mnllelni/i) nstai/ku list poudarja, da mora Mollet izpolniti obveznost o pogajanjih za pomiritev v Alžiru ali pa odstopiti - Kralj Idris zahteva posredovanje Eisenho-werja - Arabska liga za bojkot proti Franciji MADRID, 6- “ Iz poučenih krogov javljajo, da je bil ed špansko-maroškimi pogajanji dosežen sporazum in da bodo skupno izjavo objavili še to noč. števTi“Jem Področju S,v. y ‘!o palestinskih l.„<' C , *eh , krogih za- iL in1! zadet? 1 • niso ni‘ ‘ vojaške ob- na ci- St?.. jeClisko l!? daleč za % bai ..bilo Zaradi ^i0 VtSou0rn št!ed, civllnim lihi,?ko stevUo mrtvih v%! ^edtem ko liNair h. dan 4 v°iaki. 9 S ftrtub>t s ZJUtI'aJ pa UV (k ; It h Javljajo med-kSi n^arski ,vni taJnik S . Rin, J(jeld na svo- H — v« ]?. Lona Ustavil jutri '',l’ Hiri^ŠČU °?U- kJer se m mini- iX 2 05rdom- V ^clr^ Jzjavljajo «01, da doKOdk. . [V z».S°ia» i- - Lritsinska dogodki v britanska a ;Mt>anu " da >ma še iakcijo na- k!rae^‘fka vlada v \ t)e BrenehZlv generala V‘i > j. ,a”je sovraž- 'C “ 1* boi?aVe' da \S&N\gla^ŽeJ° na Zar‘ra ' ft tič 8taynil:fcd .vpraša- a konfe-ministrov K va —iiiisiiuv vjt jl'm !*‘J*nVe in , se odu’ ni * 8ri??no i«. ?n sklep. ar:,j tako kon-Irancoski PARIZ, 6. — Iz Tripolisa javljajo, da je libijski kralj Idris v razgovoru z ameriškim poslanikom Tapinom zahteval posredovanje predsednika Ei-senhovverja v alžirskem vprašanju. V Damasku pa so tamkajšnji ulemi poslali svetu Arabske lige brzojavko, s katero odločno protestirajo proti francoski politiki v Alžiru in zahtevajo diplomatski, gospodarski in kulturni bojkot proti Franciji. Iraško poslaništvo v Damasku pa je izročilo novinarjem izjavo, v kateri sporoča, da je iraški zunanji minister sklical 3. aprila diplomatske predstavnike treh zahodnih velesil, da »jih opozori na pokole, ki jih Francija vrši v Alžiru«. Izjava dodaja, da je minister pozval omenjene diplomate, «naj pozovejo svoje vlade, da bi posredovale za prenehanje teh dejanj in za začetek takojšnjih pogajanj, ki naj temeljijo na pravici Al-žircev ao določanja o svoji bodočnosti«. Kakor poroča krajevna obveščevalna agencija, pa je ministrski predsednik in zunanji minister Sirije pred svojim odhodom v Kairo izjavil, da bo alžirsko vprašanje na pr- vem mestu dnevnega reda na zasedanju sveta Arabske lige. Znani francoski novinar Jean Jacques Senvan-Schrei-ber, ravnatelj tednika «Ex-press« pa piše danes, da bo moral ministrski predsednik Mollet iskati v Alžiru mir s pogajanji ali pa odstopiti. »Mollet, pravi novinar, je po- ga udeležile številne kitajske stal predsednik vlade zaradi , politične osebnosti ter pred- jasne obveznosti, ki jo je pre- stavniki diplomatskega kor- vzel pred volivci, da bo eku-1 pusa v Pekingu, šal v Alžiru doseči mir s političnimi pogajanji. Če je predsednik vlade opustil politiko pogajanj, za katero se je obvezal, mora to biti odvisno od dveh vzrokov: ali misli, da je ta politika še mogoča, toda je ni mogel izvajati zaradi ovir, na katere je naletel, ali pa je mnenja, da je na podlagi novih informacij ta politika sedaj nemogoča. List zaključuje, da bo v obeh primerih moral Mollet odstopiti. V Parizu so policijski agenti, ki ze več mesecev vodijo preiskavo o delovanju alžirskega tajnega tiska, včeraj izvršili več preiskav v prostorih članov alžirskega narodnega gibanja in fronte za narodno osvoboditev. Aretirali so enega muslimana in 6 Francozov. V Alžiru pa je na področju Nementcha od včeraj v teku večja bitka med francoskimi vojaki in Alžirci. Po prvih vesteh so na obeh straneh izgube velike. Danes zjutraj so Francozi poslali na to področje ojačenja. Mikojan pri Maocetungu PEKING, 6. — Predsednik LR Kitajske Maocetung je danes zvečer sprejel prvega podpredsednika sovjetske vlade Anastasa Mikojana. Ko je Mikojan z letalom prispel v Peking, ga je na letališču sprejelo čez 200 kitajskih osebnosti, med katerimi je bil ministrski predsednik Čuenlaj. Po prihodu je Cuen-laj prnedil kosilo, ki so njegovim vodstvom dož,vela precej vsestranskih kritik. Andreotti pa je izrazil globoao prepričanje, da bo tudi letos krščanska demokracija zmagala v rimski občini. Verjetno je, da bo nosilec liste za Rim senator Lfmberto Tupini, za socialdemokrate poslanec Zagari, za komuniste Di Vit-torio, za socialiste pa Lizza-dri. Socialdemokrati bodo nastopili s svojim prvim važnejšim političnim govorom v nedeljo v Turinu, kjer bo govoril S'aragat. Predvideva se, da bo napadel levico na tere nu referata Hruščeva, ki se ga vodstvo KPI tako zelo izogi ba. Saragat je danes že od potoval iz Rima. V Milanu bo govoril minister za prosveto Paolo Rossi, minister Vigorel-li v Benetkah, podtajnik Tre-ves pa v Genovi Predsednik vlade Segni se je vrnil s Sardinije po 18. uri (kjer je v svojem govoru močno napadel KPI in PSI) in bo z ostalimi ministri pripravil sejo vlade, ki bo v torek. Zunanji minister Martino pa je sprejel danes veleposlanico ZDA Claro Luce, s katero je razpravljal o izvajanju člena 2 Atlantskega pakta, ki predvideva gospodarsko in socialno sodelovanje v smislu pobude, ki jo je dal Gronchi med svojim obiskom v ZDA. Tudi republikanski prvak La Malfa je izkoristil pomanjkanje razprave o rušenju stalinizma na zborovanju KPI. Izjavil je med drugim: «Res je sicer, da so bile predmet zasedanja upravne volitve, kar pa še ne opravičuje, da je zasedanje zanemarilo ogromen odmev, ki so ga imeli v svetu najnovejši sovjetski dogodki.« Nato je La Malfa dodal, da je zelo čudno, da so si komunisti za svojo italijansko pot v socializem enostavno prisvojili programske zahteve republikanske šole: vzpostavitev deželnih uprav in odpravo prefektov. A. P. B. Draškovič o tekočih mednarodnih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6- — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič e na današnji tiskovni konferenci odgovoril na vrsto vprašanj domačih in tujih novinarjev, ki so se zanimali za mnenje jugoslovanske vlade o ehaoilitaciji po nedolžnem obsojenih v vzhodnoevropskih državah, o dogodkih v Sovjetski zvezi, o poslanstvu Daga Hammarskjoelda, o zasedanju evropske gospodarske komisije, o nedavni izjavi predsednika Eisenhowerja in drugih vprašanjih. V zvezi z glasovi o rehabilitaciji Trajča Kostova je Draškovič izjavil, da jugoslovanska vlada ne ve za podrobnosti, ki bi zahtevale njen komentar, in da ne vidi potrebe, da bi zavzela svoje stališče v zvezi z glasovi o demonstracijah v Gruziji in o širjenju letakov v Moskvi proti sedanjim sovjetskim voditeljem. Jugoslavija je v Varnostnem svetu glasovala za predlagano resolucijo o palestinskem vprašanju in upa, da bo poslanstvo glavnega tajnika Daga Hammarskjoelda koristno. Najpomembnejši rezultat zasedanja evropske gospodarske komisije OZN v Ženevi bi bil po mišljenju Draško-viča odstranitev ovir za gospodarsko sodelovanje, za kar obstajajo mnogi ugodni pogoji. Dejstvo, da je predsednik ZDA Eisenhower v svoji nedavni izjavi posebno pouda- sodelovanje in dal temu sodelovanju prednost pred vojaškim sodelovanjem, lahko samo pozdravimo, je izjavil Draškovič. Osnovne^ črte sovjetskega m ameriškega predloga za razorožitev in ozračje, v katerem se ta dva predloga proučujeta, daje upati, da bo mogoče doseči napredek v reševanju tega vprašanja. Namen obiska belgijskega zunanjega ministra Spaaka, ki bo prispel jutri v Beograd kot gost Koče Popoviča, je izmenjava pogledov na aktualna vprašanja mednarodne politike in na vprašanja medsebojnih odnosov. Besede kralja Pavla pri otvoritvi zasedanja grškega parlamenta o isikrenih prijateljskih odnosih med Grčijo in Jugoslavijo so odraz razpoloženja in prijateljstva, ki se krepi z obeh strani. ((Ugotovitve predsednika francoske vlade Guya Molleta o mednarodnih odnosih v intervjuju ameriški reviji, temelje na realni ocenitvi sodobnega razvoja in zaslužijo vso pozornost,« je izjavil Draškovič. Na vprašanje, kaj lahko izjavi o pisanju «Giornale d’I-talia«, da Jugoslavija, Bolgarija, Romunija in Albanija pripravljajo sklenitev balkanske federacije, je zastopnik drž. tajništva lakonično odgovoril: «Ta vest je neosnova-na.» B. B. ske mornarice admiral Nikolaj Zuzoecov odstavljen in da ga je nadomestil admiral Gorškov. MOSKVA, 6. — Predsednik češkoslovaške ljudske skupščine Fierlinger je danes v Moskvi izjavil, da ne bodo revidirali procesa proti Slan-skemu. Na tiskovni konferenci je Fierlinger izjavil: »Pre- iskava o zadevi Slanski je bila zelo podrobna in ugotovili smo, da je razsodba bila pravilna. Zato n: pričakovati revizije.« poudaril je nato, da je glavna skrb češkoslovaških oblasti okrepiti zakonitost, in dodal: «Ce je kdo kršil zakonitost, so to prav bivši glavni tajnik stranke in njegovi prijatelji. Nisem mnenja, da je na procesu proti Slan-skemu prišlo do kakršnih koli nepravilnosti. Ni mogoče govoriti o kršitvi zakonitosti, razen na strani bivših prijateljev Slanskega. ki -o bili še na svojem mestu.« Na nekatera druga vprašanja je Fierlinger tudi izjavil, da proces proti ameriškemu novinarju Oatisu, ki je bil obsojen v CSR, ne bo revidiran. ((Zbrali smo obtožbe proti njemu, je dejal Fierlinger. toda na podlagi želje a-meriške vlade je bil kljub temu izpuščen. Za na, * Garibaldi. 15.30: «Orm La Rue. F. St •,0£"djvJ>, * Ideale. 16.00: «L»dy Cr0a. ICdllC. 10.1AJ. T 0,’Hara, V . M« Lagief*^ i i S. Marco. 16.00: »Prinf V, n,^ ji' sem«. M. Vitale^ .A ^enu- in...», S. Loren. •Tr.flj v Italia. 16.00: «PrrljublJ'">rlrfs(. E. Purdom. A. BlJfth. Kino ob morju. Dan« ;n !*• Moderno. 16.00: «V P«*1'1 zaj». A udi e MurpnV. uigcU1' Savona. 15.30: «Ni?**o H. Boga-rt. P. U«tHJ'“^ii, r' Viale. 16.00: ((Pojte z Pica. B Maggio. ,LjUD«? Vittorio Veneto. je čudovita stvar«. J. Jones. v J' Belvedere. 15 30: aKonjen^ y, motni dolini«, A. Heflin. ,. .. Marconi. 16.00: V. Lisi, V. Rieoto. iir* Massimo. 16.00: *,*toruadoieB’ mia«, J. Stevvart. Novojem«. ,6.00: ka». T Curtis, C , Odeon. 16.00: «Kard^ina* tinri«, G. Cervi. N. Gr ^p. Radio. 16.00: «Dol«a si T. Povver, M. je K Veoezia. 15.30: «Kdor JganSJb greha«, A Nazzari, • jggil* ■ Skedenj. 18.00: ((Saharska SOBOTA, 7. *Prlla '. ■mir i*o»,A.J*.oc*r 11.30 Lahki °rkestJ‘aKQ8ar davanje; 12.10 Za Kultur*i pikaj; 12.45 V SVBtU. ,3.30 L, Jugoslovanski motiv . M stra operna glasba, ^er 5^. ce; 14.45 Ritmični ork , P, gi-ng Brothers: KfV ci: 15.30 Promenad"' lč ,5 16.00 Sobotna noven*' v>r» mači odmevi: 16.40 ^* pJ< koncert orkestra . car i[tlprnj rija; 17.00 Chopin- ’ nKa: 1'ji tuji; 17.22 Plesna faJTi>tj>lk f Koncert sopranistke y,cncti'A 1-iotf o.,nmS. V, l Poje z ženo; 19.30 Pesen* *la5Ca: 51 Šport; 20.05 Vesela Jjj Slovenski folklorni Skladbe Johanna Puccini: Stavki iz prUf,t-me; 22.45 Plesna - ^ ■»«,«*» r' ,v jiJ.I ^ 327,1 m, 202,1 «' A* Poročila ob ®,a00. 1V p 13.00 ionu. 1,0 -lasbe"' 5.00 Pester j£S»r;Jg € 11.00 Radijski ko|e5° dom l-n žene; *‘:n„rsKi red izvaja Mar ansambel: ,ahek "gntklitr otroci!; 12-00 Lahek, ^^ glasbeni Beh1"^-., nasveti: 12.40 H tnce in Benedicc , g f,o - Wagner: Loheni* pr|jetbJ.| Pfy 13.35 Melcdije za v . zMjj . ssr 78 00 Okno' v JrVeio: ^ Poruriem in Lor . g f Ljubljanski komo-r • lt.» Jezikovni POZ°v?L»i; v mond-orgle v seli večer. ...» **• y. 15 25 Posnetek p > Orkester Kramer-((Srečni čas«. NOČNA SLU2BA LEKAHN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bernini 4; G'u. sti. Strada del Friuli 7 (Greta) Mlllo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan Trg Venezia 2: Tamaro-Nen Ul Dante 7: Harabaglia v Barkov-ljah In Nicoli v Skednju. 'V ---------------------MacC5 of1 PRODAM 'A* “ 37. j Opčine. Ul. F ... , nedeljo popoldb • je ,<« v KOLESA, moška j »(1f ni Ijeria, po »"J prevoz blaga 3®'pitt> torna kolesa v ol n obroke. Marcon- Včeraj nas je v 86. letu starosti za ve stil naš oče in stari oče iti« Franc Jančar utri- Pogreb nepozabnega pokojnika bo - - pp,- deljo 8. aprila ob 10.30 iz kapele gl«vn S potrtim sroem naznanjajo žalostno družine Jančar, Verl» V6 Trst, 7. aprila 1956. NOCOJ PREMIERA HENRIKA IV. IN PROSLAVA RADA NAKRSTA bo član tržaškega SNG Rado Nakrst z vlogo Henrika IV. v istoimenski Pirandel-V'! drami na premierski predstavi v dvorani na stadionu »Prvi maju proslavil •^»dvajsetletnico uspešnega gledališkega udejstvovanja. (Na sliki prizor iz prvega dejanja drame Henrik IV. v režiji režiserja-gosta Habuneka PRED PREUSEDNiSKIMl VOIITVAMI V ZDA Borba za kandidaturo Dva dogodka sta bila, ki sta v ZDA zadnji mesec povzročila dokajšnjo vznemirjenost med vrstami demokratske stranke: Eisenhowerjev sklep, da bo ponovno kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo novembra, in pa zmaga senatorja Keefauverja nad Adlayem Stevensonom na preliminarnih volitvah v zvezni državi Minnesota. Eisenhovverjev sklep je, razumljivo, učinkoval na demokrate kot hladen tuš, saj so ves čas gojili tajno željo, da morda, glede na njegovo zdravstveno stanje, do tega vendarle ne Dride. Brez dvoma so se njihove možnosti na radi tega odločil, da ukrene vse potrebno, da bi se primer v Minnesoti ne ponovil več. Vse je mogoče, da se bo v to svrho znova pritegnil v aktivno politično življenje bivši predsednik Truman, ki bi ga, če bi tako kazalo, še enkrat postavili za strankinega kandidata. Med uglednimi demokratskimi voditelji je bil Adlay Stevenson prvi, ki je izkopal «bojno sekiro« ter se spustil v areno prevolilne borbe. Na konferenci demokratske stranke, ki se je vršila lani novembra v Chicagu, je bil postavil zahtevo, da se zno- volitvah s tem za precej [ va imenuje za strankinega zmanjšale, ker si je Ike v kandidata, češ da je prepri- tem času dokaj povečal število svojih simpatizerjev. Kar zadeva zmago senatorja Keefauverja na preliminarnih volitvah v Minnesoti, pa se je ta izrazila tako, da je v vrhovih demokratske stranke prišlo do določenih nesporazumov in zaskrbljenosti. Po nepričakovani zmagi, ki jo je dosegel senator Keefau-ver, se zdi, da bodo demokrati spremenili način svoje predvolilne kampanje. Vsemogočni partijski stroj vidi v Keefauverjevi zmagi resno nevarnost za svojo politiko podpore Stevensonu, pa se je za- Volilna nravica in revizija seznamnv Bpreminievalne določbe h zakonu št. 1058 od 7. okt. 1947 .. Zakon z dne 7. oktobra 19i7, štev. 1058, s poznej-oni spreminjevalnimi določbami, je bil raztegnjen "fui na naše ozemlje z odlokom štev. 96 Generalnega “‘Odnepa komisarja z dne 3. aprila t. m. Spričo dejstva da je rok za revizijo volilnih seznamov zapadel 31. »“orca t. I., ni mogoče, da bi neupravičeno črtane volil-uPravičence SEDAJ ponovno uradno vpisali vanje. ostaja le možnost, da prizadeti vložijo priziv na pridno sodišče, ki jim mora izdati ustrezno razsodbo, osnovi katere bodo mogli voliti tudi če še niso vpi-““ni v volilne sezname. Vpis sam pa se bo mogel urad-n° izoršiti šele ob prihodnji redni letni reviziji teh . e*namoo. Rak ti ie znano, so na osno "■st: 1954, krožnice notranjega mi-rstva z dne 23. avgus-a vSe; Jtev. 15836 izvedli po Volil radikalno revizijo ‘W n’^ seznamov, zaradi ka-% S° krte črtane iz volil-kj Sejnamov številne osebe, ° oekoč v svojem žiVlje~ 1iVe obsojene zaradi Ijaz-v Sa dejanja, kar je iirielor kr, , iu zakona od 7. oks i-^47 štev. 1058 za posledi-volilne pravice, če (j,Vlin'0Sli dokazati, da je za- Postopek ugasnil bod.i- km^a.di amnestije ali reha- Ta ukrep je pri" ll»d slotisoče volivcev, ne b, * na to, če je od razsod-«* pveteklo več desetletij in r*zsniu1Cie na t0’ al' llila *°in- po8ojna ali brezpe- Ta - Ztalij-stev’lna črtanja v vsej tljb" so morala povzročiti k,r Rti tudi zaradi tega 0|e|j s° tisoči in desettisiči so do sedaj izvrše-Drav;nesporno svojo volilno 1» - omer>jenega drugega čle-®tpstu .onienjajo več različni Prim-r’ ki so do sedaj v Kubi U obsodbe vodili k iz-(o bjV(J''ne pravice. Predoi-drob Pilo omeniti vse po-'feb- stl, vsekakor pa je po-»topk, onieniti naslednje pro-tične ’ so posebnega prak-*a Pomena. SFmedaj je vsak primer tikat 61en Kazenskega za ^Pko v 'mcl za posledico izpiši 0 ‘'n® pravice; sedaj le tg gjj 'meri tatvine po čle- b) J ?r'Pier ° Sedai je imel vsak 1*kUb0 prevare za posledico ®k J, v°lilne pravice; sedaj ?0 ČIb- Primeri prevare, ’ to’v drugem odstav- ek 1 *n 2 Kazenskega t) p' i2_° setJaj so bile izvzete p Volilne pravice le po čle- zakoniaa; novno vpisane v volilne ime-1 se izvršili pred 21 septem-nike. Toda tudi znatno šte- brom 1953, Ta amnestija mo-vilo tistih oseb, ki so bile ob-|re koristiti tistim osebam, ki sojene pozneje in bile zara- so bile obsojene šele leta 1952 kub tp 6toelpsne poškodbe J*daj R>zenskega z„ ............ ,esn. ° ‘zvzete tudi hujše s • Dr . p°kk°dbe po členu j" in jV| odstavek, točka 1. * r,,' IaR° da imajo sedaj I^^bih be zaradi najtežjih poškodb po členu 583. v ^ in ,,0!ltsvku, točkah 1, 3, °blne *» posledico izgubo LSr >^av!ce. Ce. gre /.a elo hude telesne po- H ‘ - "0 j*.,Je tnugoče spoznati f^pisa ' ker P° zafccnu ^ kazen zelo visoka "Ofi do 12 let. d) Izdajanje ponarejenega denarja, ki ga je človek sprejel v dobre veri (člen 457 Kazenskega zakonika), nima več, na osnovi novih določb, za posledico izgubo volilne pravice. e) Do sedaj so bili prav tako prireditelji hazardnih i-ger, kakor tudi na dejanju zasačeni udeleženci izključeni od volilne pravice, sedaj so od te izključeni le prireditelji, v smislu čl. 718 in 719 Kazenskega zakonika, ne pa tudi udeleženci po čl. 720. 2. Tisti volivci, ki so bili zaradi enega izmed prestopkov, ki jih omenja novi zakon, obsojeni na izgubo svobode za manj kot pet let, ne izgubijo volilne pravice za nedoločeno dobo, kakor do sedaj, ampak le za doDo petih let. Pri tem je treba omeniti, da dejansko prisojena zaporna kazen ne sme doseči petih let, kajti v tem primeru se uporabi čl. 29 Kazenskega zakonika, na osnovi katerega je izključena iz javnih uradov vsaka oseba, ki je bila obsojena zaradi nekega prestopka na zaporno kazen petih aii več let, kar ima za posledico izgubo volilne pravice po čl. 28 Kazenskega zakonika. Kar se tiče pravnega položaja teh oseb, ni nastopila nobena sprememba tudi na osnovi novega zakona. Le-te morajo zahtevati rehabilitacijo, če hočejo ponovno pridobiti volilno pravico, in to takoj, cim so dani pogoji, ki jih zakon predvideva (zlasti potek časa). V večini primerov ni računati z amnestijo, ker se amnestije skoraj izključno nanašajo na manjše kazenske prestopke. Kar zadeva zgoraj omenjene osebe, ki so zaradi določenega prestopka bile obsojene na manj kot pet let zapora, in ki so zaradi tega zgubile volilno pravico za dobo petih let, je treba omeniti, da ta doba petih let ne teče od dneva obsodbe, ampak od dneva, ko je obsojenec prestal kazen, oziroma od dneva, ko bi jo bil prestal, če ne’ bi bil obsojen pogojno. Ce je bil na primer nekdo zaradi hujšega primera tatvine obsojen 2- januarja t. 1. pogojno na 8 mesecev zaporo teče doba petih let od 2. septembra 1956, ko bi prestal kazen, če ne bi bil obsojen pogojno. Hkrati je treba omeniti, da se ne šteje v dobo petih let ves tisti čas, ki ga obdolženec prebije v kontu-macu. Kako nove določbe učinkujejo na preteklost Spremenjene določbe zakona od 7. oktobra 1947, štev. 1058 bodo imele predvsem za posledico, da bodo sto tisoči volivcev, ki so na osnovi prejšnjih določb bili črtani iz volilnih seznamov od avgusta 1954 do danes, morali oi-ti ponovno vpisani v volilne imenike. Spričo dejstva, da so bile pri nas črtane iz volilnih imenikov pretežno osebe, ki so bile pogojno ali nepogojno obsojene do leta 1950, pridobe v tem letu ponovno volilno pravico in bodo morale biti v teku tega leta po- di tega črtane iz volilnih seznamov, bo ponovno pridobilo volilno pravico ob prvi reviziji volilnih seznamov, če so zagrešile prestopek, ki po novih zakonskih določbah nima več za posledico izgubo volilne pravice, kakor, na primer, lažji primer tatvine (člen 624) ali lažji primer prevare po členu 640, prvi odstavek, ali primer lažje telesne poškodbe. Tem osebam — če so bile na primer obsojene šele leta 1955 in zaradi tega črtane iz volilnih seznamov. ni treba čakati pet let. da bi ponovno pridobile volilno pravico, ampak morajo biti takoj ob prvi reviziji vpisane v volilne sezname, ker niso zagrešile nobenega prestopka, ki bi imel za posledico izgubo volilne pravice. Po zgoraj omenjenih zakonskih določbah je postala v večini primerov prošnja za dosego amnestije povsem brezpredmetna, ker večina izključenih volivcev pridobi ponovno volilno pravico tudi brez amnestije. Neki določen pomen ima le amnestija od 19. decembra 1953, ker se nanaša na tiste prestopke, ki so ali 1953, Ce je bil, na primer nekdo obsojen 20. oktobra 1953 zaradi prevare na 1 me sec zapora, bi moral normalno čakati pet let, t. j. do 20. novembra 1958, če ne bi bilo amnestije 19. decembra 1953, da bi ponovno pridobil volilno pravico. Ce pa on prosi za amnestijo na temelju a-mnestije 19, decembra .1953, mu ni treba čakati pet let, ampak more doseči, da se ponovno vpiše v volilne sezname že prej, in sicer ob priliki naslednje revizije volilnih seznamov, ki jo. amnestija dopušča. Novi zakon, pa naj bo še tako kratek, ima predvsem za posledico, da bodo občine in okrožne volilne komisije v J aponska med Vzhodom in Zahodom Socialistični opoziciji daje močne argumente gospodarsko stanje Japonske, ki je zašlo v težave, ker je zamudilo uveljavljenje na azijskih tržiščih čan, da bodo to pozdravili tako v sami stranki kot izven nje. Strankino vodstvo je njegovi zahtevi, ugodilo ter ga imenovalo za strankinega kandidata, dasiravno se je za to potegoval tudi Keefauver, ki pa v strankinih vrstah ne u-živa simpatij. Ta je, da bi izboljšal svoje možnosti, napel vse s.ile, da v prvi vrsti pridobi zase tako imenovanega «malega človeka«. Za dosego tega je začel nastopati nenavadno odkrito in z jasnim programom glede najpomembnejših vprašanj tako a-meriške notranje kot zunanje politike. Govori se, da sta mu zmago v Minnesoti pridobila privrženost Rooseveltovemu «New Dealu« ter nedvoumno stališče v pogledu vprašanja rasne segregacije. V svojih nastopih Keefauver silno ostro kritizira republikansko administracijo, toda hkrati postavlja tudi konkretne predloge. Tako med drugim n. pr. predlaga zmanjšanje oborožitve za 15 odst., a to, kar bi se s tem prihranilo, pravi, naj bi se uporabilo za pomoč nerazvitim deželam. Neposredno po svojem porazu v Minnesoti je Stevenson spregovoril tudi po televiziji ter obtožil svojega strankarskega tovariša, češ da skuša ta škoditi tako njemu kot strankinemu vodstvu in sicer tako. da se proti njim zaganja z obtožbami, da vodijo stranki samovoljno politiko. Ta nesloga v demokratski stranki je zanjo vsekakor škodljiva, ker neposredno pred volitvami slabi njeno »udarno moč«. Tega ‘se zaveda tudi Keefauver, ki mu verjetno ni do tega, da bi Ustvarjal pogoje za republikansko zmago. Iz vsega bi šlo sklepati, da bližnji bodočnosti obložene z i bo iz nastalega spora v de-delom, da bi vskladile volil- mokratsW stranki glede kan- ne sezname z novimi zakonskimi določbami. Hkrati pa je dolžnost tudi vsakega volivca, ki je bil brisan iz volilnih seznamov po prejšnjih predpisih, da se zanima, če je bil ponovno vpisan v volilne sezname. Tu bi dodal, da je zakon v Trstu neizvedljiv, ker je rok revizije zapadel 31- marca. didature na predsedniških volitvah izšel kot zmagovalec Stevenson, ki ga podpirata strankino vodstvo in vplivni Harry Truman. Pa tudi zaradi tega, ker mu je na prejšnjih volitvah, kljub porazu, uspelo iztrgati republikancem doslej največje število glasov. Očitno je, da so sedanji japonski vladi mnogo bolj pri srcu dobri in prijateljski odnosi z Zapadom, kot pa na primer s Kitajsko ali Sovjetsko zvezo. Japonski vladni funkcionarji in predvsem premier Hatojama ter minister za zunanje zadeve Sigemicu, izkoristijo vsako priložnost, da bi poudarili svojo željo, naj bi japonska zunanja politika temeljila na sodelovanju z Zapadom in pri tem postavljajo ZDA vedno na prvo mesto. Kar se pa tiče odnosov do SZ in Kitajske je stališče japonske vlade v glavnem nasprotno, kljub temu pa bi ne mogli reči, da je to stališče vedno jasno, še manj pa, da je točno določeno. Hkrati bi tudi ne mogli reči, kakšne namene ima za bodoče. Glede tega bi lahko rekli, da obstaja določeno kolebanje, to je neodločnost, ki je posebno značilna za to stališče. Kar se tega tiče je japonska vlada očitno pod stalnim pritiskom svoje socialistične opozicije in pa seveda predvolilnih izjav, ki jih je pogosto dajal sam premier Hatojama. Na tako stališče vplivajo precej tudi sami japonski poslovni krogi, ki dobesedno vpijejo po trgovski izmenjavi s Kitajsko. Sicer pa narekujejo normalne odnose s Kitajsko in SZ življenjski interesi vsega japonskega nacionalnega gospodarstva. Zaradi tega se japonska vlada z nasprotovanjem tem zahtevam dejansko zopestavlja nečemu, kar je zelo resen argument, ki ga je nemogoče dolgo časa ignorirati. In vendar niso težkoče Ha-tojamove vlade samo tako e-nostranske. Japonci so sicer zelo konservativni, hkrati pa so preveč Japonci, da bi ne glede na svoje politične nazore mogli biti ravnodušni nasproti določenim stvarem, ki žalijo njihove nacionalistične občutke. Ko je pred kratkim prišel v Tokio Dulles, so ga pričakali Japonci z vzkliki, naj ZDA vrnejo Japonski otoke Okinavo in Bornne, ki so jih še od vojne ZDA obdržala kot svoja vojaška oporišča. Ne glede na to, koliko si je Japonska po vojni ponovno priborila svojo staro slavo in gospodarsko moč, taka dejstva vznemirjajo tako povprečnega Japonca, kakor tudi onega, ki stoji na najvišji lestvici uradne politike. Tu ne moremo izvzeti celo niti samega premiera Hato-jamo, ki so ga vprav Američani dolgo let po vojni primerjali Jošidi, niti Sigemicu-ja, ki so ga ameriške zasedbene oblasti obsodile na zapor kot vojaškega zločinca. Ce vsemu temu dodamo še dejstvo, da je Japonska, zaradi določenih obveznosti nasproti ZDA, v svojih azijskih tržiščih zamudila precej priložnosti, potem bo mnogo laže dojeti odnose med ZDA in Japonsko. Bilo bi zato zgre- i stavnikov na razgovorih v šeno, verovati, da gre ter za Londonu. Vlada je namreč iskreno prijateljstvo. Prej bi lahko govorili o nekem odlašanju in prikrivanju dejanskega stanja stvari, ki se Ha-tojamovi vladi v njenih trenutnih političnih kombinacijah zdi primerno, ki pa Japonski nikakor ne bo moglo dolgo časa ustrezati. Zaradi tega je trditev, da ima Japonska samo na eni strani prijatelje, a na drugi strani vlade in države, s katerimi je treba samo reševati nerešene probleme, nevzdržna Japonska vlada ima takih problemov na obeh straneh, in bi ne mogli celo niti reči, kje je teh vprašanj več. Predpostavlja se na primer, da je prekinitev razgovorov s SZ, ki so se v Londonu vlekla od lanskega junija, ponovno spravila v nevarnost trdnost Hatojamove vlade. Močna socialistična opozicija bo to izkoristila za napad na vlado in to tem prej, ker gre za določene spremembe prvotnega stališča japonskih pred- prenehala vztrajati na dokončni rešitvi teritorialnih zahtev še preden bi se dosegel sporazum o formalni prekinitvi vojnega stanja. Sedaj pa je veleposlanik Mac.umoto povsem nenadoma prekinil razgovore z Malikom pod izgovorom, da SZ odklanja takojšnjo vrnitev japonskih otokov Kurilskega otočja. Tako naglo spremembo v japonskem stališču tolmačijo neki opazovalci s tem, da je zasedanje generalne skupščine OZN še zelo daleč. Japonska pa, kot je znano, računa na podporo SZ za sprejem v članstvo OZN. Ker je Hatojama opazil, da je storil nekaj, zaradi česar bi ne glede na zadovoljstvo ZDA, mogel priti v težkoče v lastni deželi, je takoj izjavil, da je pripravljen se sestati z vodilnimi osebami SZ, da bi pregledal težkoče, ki so privedle do prekinitve razgovorov v Londonu. Obstaja pa mnenje, da je za mnogimi nevzdržnimi stališči do Kitajske in SZ de- jansko bolj Sigemicu kot Hatojama. V kolikor je to točno in v kar ni mnogo dvoma, potem bi lahko izvajali zaključek, da ima japonski premier težave tudi v sami lastni konservativni stranki, kjer čedalje bolj ostro vsiljujejo svoja stališča desničarski elementi; bivši Jošidovi liberalci in tako imenovani Sigemicu-jevi progresisti. V takih razmerah je Japonski zares težko določiti svoje mesto med Vzhodom in Zahodom in dati svoji mednarodni politiki predvsem japonski značaj. Dokler ne bo Japonska tega dosegla, bodo mnoge njene vlade še dolgo v takem položaju, v kakršnem je sedaj Hatojamova vlada. V trenutku, ko je Japonska prekinila razgovore s SZ, pa je prišel iz ZDA še odgovor, da ZDA ne morejo pomagati ((človečanski resoluciji japonskega parlamenta«, v kateri se v interesu japonskega gospodarstva in življenja japonskih ljudi zahteva prekinitev poizkusov z vodikovimi bombami v vodah Pacifika. ZARADI PROIESTA BONNSKE VLADE GJ NISO PREDVAlAll V CANNESU mm ABJlje » «KRVAVA POT uspehe ¥ Franciji Te dni vrtijo v Parizu norveško-jugoslovanski 'film uKrvava pot«. Znano je, kako so na lanskoletnem filmskem festivalu v Cannesu prepovedali njegovo predvajanje, ker je tako zahtevala zahodnonemška vlada. Proti temu so takrat sicer dvignili svoj glas najvidnejši predstavniki kinematografije in umetnosti nasploh, navzlic temu pa se film na festivalu ni vrtel. In to zaradi tega, ker bi baje utep-nil žaliti nemška narodna čustva. V filmu se prikazuje težko, bolje neznosno življenje jugoslovanskih ujetnikov v nemških taboriščih na Norveškem. Da so Nemci v teh taboriščih ravnali z njimi slabše kot z živalmi, to menda ni znano od danes, niti bi se to prvič odkrilo s filmom iKrvuv.-pot«. O tem obstaja precej dokumentarnega gradiva in originalnih fotografij, ki dokazujejo, kako učlbvekoljub-nih» metod so Nemci se posluževali proti onim, ki jim niso hoteli kloniti. No, in naenkrat se nemška vlada izmisli ter postavi zahtevo, da takih in podobnih resnic ne bi smeli prikazati niti v umetniškem filmu. Od kod naenkrat ta občutljivost, je težko zapopas ti, na vsak način pa se to nikakor ne sklada s številnimi obsodbami, ki so jih po kon- OD KOD IN KAKO DOBIVAJO OROŽJE RODOLJUBI V SEVERNI AFRIKI Karavane, ki prihajaj« Iz Ubije Alžlr ko včasih potujoča skladišča orožja Kakor so pri nas prvi partizani začeli neizprosno borbo proti okupatorju z ostanki orožja propadle bivše jugoslovanske vojske in z zastarelimi puškami, ki so jih potegnili na dan iz skrivališč, kamor so jih vtaknili po prvi svetovni vojni ali še prej, tako so tudi rodoljubi v Tunisu in Alžiru v samem začetku izkoristili ono malo orožja, ki je v teh deželah ostalo iz zadnje vojne ali pa so ga iskali po libijskih puščavah, koder je šla borba v zadnji vojni in je za umikajočimi se četami povsod ostalo nekaj orožja in streliva. Toda ta »skladišča« niso mogla zadoščati stalno naraščajočim potrebam vedno večjega števila gverilcev, ki so potrebovali vedno več orožja in streliva. Zato je vodstvo uporniških sil poiskalo orožje drugje. V borbi proti alžirskim rodoljubom so se posebno izkazali francoski padalci, ki so se svoje »obrti« naučili že v svojin prejšnjih »podvigih« v Vietnamu Z denarjem kupiš orožje povsod, celo pri svojem sovražniku, proti kateremu se oo-riš. To se zdi na prvi pogled čudno, toda primer tunizijskih in alžirskih rodoljubov to ponovno dokazuje. Med orožjem, s katerim se alžirski in tunizijski rodoljubi borijo proti francoskim okupacijskim silam, je zelo mnogo vprav francoskega orožja ali pa c-rožja, ki je prišlo v te dežele prav iz Francije. Po proglasitvi zapore nad 1 _vozom orožja v dežele Bližnjega vzhoda so v Trois Fon-taines pri Metzu v Franciji ugotovili, da je iz tamkajšnjih ameriških skladišč izginilo zelo mnogo orožja in streliva. To vojaško blago je šlo baje skozi Italijo vse do Pantelle-rie in od tod z ribiškimi čolni do libijske obale ali v Španski Maroko in od tod dalje v Tunis in Alžir. Po istih vesteh so severnoafriški rodoljubi nabavljali orožje tudi v Belgiji, Angliji, Nemčiji, Švedski, in na Holandskem. Glavna pot, koder hodi to vojaško blago v Tunis in Alžir vodi baje skozi Libijo. Nekega dne preteklega januarja je francoska obhodnica patruljirala ob libijski obali. Ko se je na svoji poti srečala z neko arabsko karavano, je začel števec na njenem detektorju za iskanje min močno vibrirati, kot če bi šli mimo rudnika železa. To se je vojakom zdelo čudno in so karavano pregledali. Karavana je bila pravo potujoče skladišče orožja in streliva. Arabci so pri zasliševanju priznali, da prihajajo iz Ci-renajke, kjer so tovor prevzeli in dobili za prenos vsa- bil te podatke in dokaze, je protestiral pri predsedniku libijske vlade Mustafi Ben Ha-limu, ker da libijska vlada dovoljuje prehod in prevoz o-rožja gverilcem skozi njeno ozemlje. Predsednik vlade je protest francoskega poslanika mirno poslušal, v odgovor pa mu je rekel, da o tem protizakonitem dobavljanju in prevažanju orožja ni obveščen. Pri tem pa je še vprašal francoskega poslanika, kako to, da pride to orožje v roke gverilcem, ko pa mora — potem ko je že šlo skozi Libijo — še skozi vso deželo, ki jo imajo Francozi v rokah. Pri tem razgovoru je predsednik vlade še prikazal francoskemu poslaniku, da je libijskim oblastem praktično nemogoče preprečiti to protizakonito trgovanje z orožjem, ker se meja med Libijo in Al-žirom ter Tunizijo vleče v dolžini nad 2500 km in da bi za to, da bi vso to mejo dodobra zastražili in preprečil ilegalne prehode, potreboval za pol milijona več vojakov kolikor šteje vse prebivalstvo Libije. Ob takem odgovoru je francoski poslanik ostal brez ie-sed, vendar v tem odgovoru še ni vsa resnica, kar je razvidno tudi iz nadaljnjega razgovora med omenjenima osebama. Libija je naseljena skoraj izključno z Arabci in Tunizijci in Alžirci so tudi po večini istega porekla. Kaj čuda torej, da so simpatije libijskega ljudstva na njihovi strani. Zato je razumljivo, da je Mustafa Ben Halim prišel v razgovoru s francoskim poslanikom na dan še s sledečim odgovorom, ki je hkrati ke puške v našem denarju, tudi predlog: Edina pot in edi- 25 tisoč, za prenos vsakega samokresa pa 10 tisoč lir. Ko je francoski poslanik pri libijski vladi v Tripolisu do- ni način, da se prepreči tajno in protizakonito dobavlju-nje. orožja tunizijskim in al da se v novim demokratičnem duhu rešijo vsa vprašanja v Severni Afriki. Ce bo Francija spremenila svoje metode m pošteno pomagala tem ljudstvom, da pridejo do svoje resnične svobode, se bo protizakonito trgovanje z o-rožjem in nasilje takoj prenehalo. Nam Libijcem so Tunis, Alžir in Maroko zelo pri srcu, in bi jih radi čimprej ali bolje takoj videli svobodne». Ta izjava predsednika libijske vlade bi menda lahko zadoščala francoskemu poslaniku. Ce libijske oblasti ne pomagajo pri prevozu in dobavi orožja gverilcem, jim zelo verjetno tudi ne delajo preglavic. Drugo vprašanje v zvezi z dobavo orožja pa je vprašanje sredstev. Ker si morajo tunizijski in alžirski rodoljubi orožje kupovati, jih tj stane zelo mnogo. Ker gre v mnogih primerih za ukradeno orožje in strelivo iz francoskih. angleških in drugih vojaških skladišč, je ob izvoza razmeroma poceni. Računa se, da stane vsaka puška v naši valuti komaj kakih 15 tisoč lir, toda prevoz, ki je ves ilegalen, je izredno drag. Ce k temu dodamo še to, da si razni prekupčevalci storijo svoje usluge drago plačati, je jasno, da je puška ali katerokoli drugo orožje, ko pride v Tunis ali Alžir, zelo drago. Povprečna cena eni puški v Tunisu ali Alžiru stane že 75 ali celo 80 tisoč lir, kar je za tamkajšnje razmere še mnogo več kot bi to bilo v naših razmerah. Toda svoboda nima cene in zato ni nič čudnega, da tudi najbolj siromašen tuniški ali alžirski spravi od svojih skromnih sredstev nekaj na stran, da priloži k ceni puške, ki mu bo iirskim gverilcem, je v tem, služila za borbo proti tujcu, čan i vojni izrekli na račun nacističnega terorja današnji uradni predstavniki Zahodne Nemčije. To pa mora pri vsakomur zbuditi nezaupanje v iskrenost izrečenih besed, čim se ti uradni predstavniki danes postavljajo za to, da se izvršeni zločini obsodijo tudi v u-metnosti in z njeno pomočjo. Za film eKrvava pot«, ki ga zdaj, kot rečeno, predvajajo v Parizu, vlada po vsej Franciji veliko zanimanje. Razumljivo, saj bi Francozi prav tako imeli o tem marsikaj povedati. Vsi pariški listi prinašajo poročila o filmu ter poudarjajo, da dejansko predstavlja zgodovinski dokument o borbi proti fašizmu. * * Pariška založba Julliard je pred kratkim izdala zbirko pesmi osemletne Minou Drouet. Pravijo, da je to giji bodo tudi dela znanih slovenskih književnikov Franceta Bevka, Ksaverja Meška in drugih. ♦ * » V Stockholmu so nedolgo tega uprizorili premiero zadnjega dela znanega ameriškega dramatika 0’Neilla. Delo je naslovljeno «Long days journeg in to nights. V njej so močni avtobiografski momenti in je avtor ni dovolil uprizoriti pred svojo smrtjo. Dejanje obravnava dogodke od tistega dne, ko je avtor zvedel, da je tuberkulozen in da mora v sanatorij. Drama je psihološka analiza družine, vendar prikazuje predvsem avtorja samega. Krstna predstava je bila na Švedskem, ker je tako želel avtor. Tu so namreč njegova dela 'največ igrali. * * • V majhnem zalivu na otoku Solti urejajo spominski Pisec znanega romana »Na zapadu nič novega« je pred dnevi obiskal s svojo mlado ženo filmsko igralko Paulette God-dard mestece Ascono v Švici, kjer ima tudi svojo vilo najbolj brana knjiga v Franciji. Zanimanje je zbudila v prvi vrsti polemika o avtentičnosti proizvodov, ker se ti zde za osemletno deklico prezreli. Deklico so pred kratkim sprejeli v Društvo francoskih književnikov. « * * Založba uNarodna knjiga« V Beogradu bo izdala drugo, izpopolnjeno izdajo Antologije jugoslovanske otroške književnosti. V Antalo- fravkai' »mo dobili: BORIS PAHOR: Mesto v zalivu CENA 520- IAR 1RŽAŠKA KNJIGARNA l’r»l - lil. Sr. i rimčlšl.n »« Telefon :t7-H:tS muzej Splitčana Marka Ma-ruliča, ki je živel v letih 1450—1524 in spada med najznamenitejše hrvatske pesnike, filozofe ter humaniste. Zgradba, kjer bo muzej, je povezana z življenjem in delom pesnika. Na begu pred Turki, se je namreč pesnik umaknil na ta otoček in tu ustvarjal svoja umetniška delo. Razen pesnikovega kipa, ki ga je izdelal Meštrovič, bo tu razstavljenih precej pisem, ki jih je Marulii izmenjal s tedanjimi splitskimi humanisti, kakor tudi številna njegova dela v hrvaščini in latinščini. • * » V SZ prevajajo »Daleč j* sončev, roman iz jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe, ki ga je napisal mladi in mnogo obetajoči srbski pisatelj Dobriča Cosič. Prevajata ga v ruščino T. Popova in A. Romanenko. Roman izhaja v revi ji «/no-stranaja literatura«. Doslej sta prevajalca prevedla o-krog 70 strani knjige. ■ 1 111 " . i .............................. m ■>■■■■ ■-n i »■« a—......... ■ ■■■■■ IB11 STALIŠČE BAZLlCNIH POLITIČNIH STRANK DO UPRAVNIH VOLITEV seja občinskega odboha Prihodnje počitnice bodo popravili šolska poslopja Z izvedbo volitev v zimskem času bi prizadeta resnost demokratičnega sistema Nacionalni svet KPI protestiral proti odložitvi volitev Odgoditev upravnih volitev je postala predmet diskusij različnih političnih krogov. Na zasedanju nacionalnega sveta KPI so protestirali proti odgoditvi upravnih volitev v goriški pokrajini in v Dolini d’Aosta ter sklenili poslati no. tranjemu ministru Tambroniju delegacijo, da se tudi v omenjenih pokrajinah volitve izvedejo skupno z ostalimi pokrajinami. Občinski svetovalec v Gorici, prof. Zucalli od PSDI, je v zvezi s tem vprašanjem dejal, da je stranka zadovoljna, da so odložili izvolitev pokrajinskega sveta, ker je bil s tem uresničen njihov predlog, naj se občinske in pokrajinske volitve izvedejo istočasno. Sedaj je vprašanje, kdaj bodo volitve. Dokler so volitve resna stvar, morajo slediti temeljiti volilni propagandi, ki naj tudi pri najbolj nezainteresiranih krogih javnega mnenja o-praviči obstoj kandidatnih list ter različnost programov. Ce zmanjšamo možnosti propagande ali če celo onemogočimo volilno propagando z izvedbo volitev v takem letnem času, ki bi vplival na udeležbo ljudi na volilnih zborovanjih, ali pa bi zborovanje celo onemogočil, tedaj bi bila s tem hudo prizadeta resnost demokratičnega sistema. V la-kem primeru bi na izid volitev vpliva'i razni organizacijski aparati in tiste sile, ki razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi. Vendar se socialdemokrati ne borijo proti volitvam pozimi samo iz tega razloga, ampak tudi zaradi tega, ker se občinski predračuni sprejemajo konec leta, kar bi novoizvoljeni občinski svet sililo, da se drži delovnega načrta, ki ga je pripravil prejšnji občinski odbor. PSDI predlaga izvedbo volitev v prvi polovici oktobra. V tem smislu je stranka že obvestila svoje parlamentarce in vodstvo stranke ter bi bilo dobro, da bi tudi druge politične skupine napravile podobne korake. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije pa je izdalo dolg proglas, v katerem izraža zadovoljstvo nad tem, da e notranje ministrstvo sklenilo volitve odgoditi. Protesti proti odložitvi volitev ter razlogi, ki jih je goriška federacija KPI navedla, ko je utemeljevala neupravičenost tega postopka, naj bi po mnenju krščanske demokracije «služili prikrivanju krize, ki naj bi obstajala v vrstah stranke po razbitju Stalinovega mita«. Nadalje je v sporočilu rečeno, da je stranka sprejela predloge drugih političnih skupin, ki so bile mnenja, da je potrebno štediti z javnim denarjem. Iz dobro obveščenih krogov pa smo izvedeli, da obstajajo tudi notranji razlogi, ki so krščansko demokracijo dovedli do takega stališča. Na prejšnjih volitvah je imela stranka v nekaterih občinah precejšnje težave s sestavljanjem kandidatnih list. Te težave se bodo za sedanje volitve prav gotovo še povečale. Zaradi tega bi KD prijalo, če bi bile volitve kasneje, da bi posamezne sekcije KD volitve ne doletele slabo pripravljene. Z naše strani naj dodamo, da je zavlačevanje volitev--vsiljevanje volje ene stranke, ki izkorišča svoj monopolni položaj in vpliv na vladne organe, da tepta načela demokracije. 17 Corso predvajajo «Nu zahodu nič novcgu> Film si je vredno ogledati V četrtek so v kinematografski dvorani «Corso» pričeli predvajati nzameniti film «Na zahodu nič novega», ki so ga izdelali pred četrt stoletja na podlagi knjige nemškega pisatelja Remarquea o prvi svetovni vojni. Medtem ko je knjiga prevedena na vse svetovne jezike, Mussolini in Hitler nista dovolila predvajanja filma v Nemčiji in Italiji. Po vojni sta tudi Scelba in De Gasperi nasprotovala predvajanju filma. Končno so vse zapreke odpravljene. Z nekaterimi popravki, ki jih je želel I atikan, je film končno prišel tudi na italijanska filmska platna. Film prikazuje nesmiselnost vojne, ki pogubi človeštvo, vendar ne reši obstoječih vprašanj. Glavna misel filma je j protimilitarizem. Visoko prekaša vse ameriške filme o vojni, ki temeljijo zgolj na propagandi. Film «Na zahodu nič novega» prikazuje realno plat medalje, ki jo režiserji podobnih filmov najraje spregledajo. Ogled filma toplo priporočamo. ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili poškodbe na desnem kolenu in hrbtenici. Zdraviti se bo moral 2 tedna. Nezgoda starke Ko je včeraj ob 17. uri 76-letna Paulina Tonetti z Fare šla po dvorišču svoje hiše, se ji je nenadoma spodrsnilo in je padla na tla. Pri tem si je zlomila levo nadlahtnico. Odpeljali so jo v go-riško bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bo morala zdraviti mesec dni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves aan tn ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. K I N O CORSO. 16.00: «Na zahodu nič novega«, L. Ayres in L. Wolhein. VERDI. 16.00: ((Tiger na nebu«, cinemascope, A. Ladd. CENTRALE. 17.00: »Mogam- bo», C. Gable, A. Gardner. VITTORIA. 17. »Moja sestra Evelina«, cinemascope MODERNO. 17.00: «Pesmi. pesmi, pesmi«. Pod predsedstvom župana Bernardisa se je v četrtek zvečer sestal ožji občinski odbor. Na seji so odborniki razpravljali o raznih ukrepih in odobrili plačilo stroškov v znesku 1 milijona lir za zdravila, ki so jih brezplačno nudili občinskim revežem v dvomesečju januar-februar ter strošek 130.000 lir za nabavo novih zaves za državno srednjo šolo «V. Locchi«. Odobren je bil tudi načrt za napeljavo cen tralne kurjave na nafto v o-troškem vrtcu v Ul. Torriani Strošek za napravo bo znašal okrog 3 milijone lir. Pred izvedbo bodo načrt postavili v odobritev občinskemu svetu. Odbornik za javna dela Bolte-ri je nadalje poročal o načrtu javnih del za vzdrževanje šolskih stavb, ki ga bodo izvedli v prihodnjih šolskih počitnicah. Glede gradnje nove sirotišnice je odbor izrazil željo po čimprejšnji odobritvi načrta, kar bi privedlo do pričetka gradnje te važne usta-noev. Pred zaključkom seje so odborniki sklenili, da se ponovno sestanejo prihodnji torek za sestavo dnevnega re. da občinskega sveta ter dolo čitev datuma seie. , - ' T, f lil Ifinsei f-1 * .....mm * PRED 25. KOLOM ITAL. NOGOMETNEGA PRVENSTVA svetovno prvenstvo v tok/u ZAKLJUČENO Sedem moštev v borbi za obstoj v prvi ligi Važnost srečanja med Triestino in Padovo - Padova brez Blasona in Parodija, Triestina brez Bellonija in Lucentinija Vnele so se sa|e Včeraj ob 20. uri so poklicali gasilce v Ul. Diaz 13, kjer so se v stanovanju šolske slu. ginje Marije Fiegel vnele saje v dimniku. Gasilci so takoj pogasili ogenj in škoda je bila neznatna. IZPRED GURlŠREGA PRIZIVNEGA SODIŠČA 9 MESECEV ZAPORNE KAZNI ker |e žalil organa javne varnosti ! Oproščen obtožbe, da ni priklenil psa-volčjaka - V vinjenem stanju se je telesno poškodoval in krivdo naprtil prijatelju V okviru ASK »Simon Gregorčiča Danes zvečer predavanje o ruskem pisatelju Čehovu ASK »Simon Gregorčič« priredi danes zvečer ob 2030 na svojem sedežu v Ul. Ascoli 1 literarno predavanje. O znamenitem ruskem književniku A. P- Čehovu bo govoril visokošolec Filibert Benedetič. Vabljeni vsi, posebno pa srednješolska mladina. 520 protestiranih mpnic v prvi polovici marca Največ zapadlih menic je bilo v Gorici in Tržiču V prvi polovici marca je goriška sodnija zabeležila 520 protestiranih menic v vsej goriški pokrajini. V Krminu je bilo 24 protestiranih menije v Doberdobu 1, v Dolenji 1, v Fari 5, v Foljanu 2, v Gorici 239, v Goriški 25, v Grade-žu 24, v Tržiču 134, v Moši 1, v Romansu 5, v Ronkah 21, v Zagraju 18, v Škocjanu 5, v Sv. Petru ob Soči 6, v Sta-rancanu 3, v Villessu 3 in v Sovodnjah 1. Natečaja Goriško županstvo obvešča, da je razpisan javni natečaj za eno mesto mestnega stražnika ter za mesto brigadirja mestnih stražnikov. Rok zapade 16. aprila t. 1. Za vsa potrebna pojasnila, naj se interesenti zglasijo pri občinskem personalnem uradu. Padel ie pod voz Včeraj je šel 54-letni kmet E. Tonin iz Morara z vozom s kravjo vprego v Kaprivo. Med potjo ga je prehitel avto, ki je splašil kravo. Tonin jo je hotel ustaviti, a je pri tem padel pod voz. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so mize, pri kateri sta igrala. S 26. oktobra lanskega leta je goriški pretor obsodil 60-let-nega Giuseppa Dell’Angela iz Ul. Giustiniani 42 na plačilo 2000 lir globe in sodnih stroškov, ker je pustil na dvorišču nepriklenjenega nevarnega psa volčjaka. Proti razsodbi goriške preture je LelFAngelo vložil priziv in včeraj je goriško prizivno sodišče ponovno razpravljalo o tem primeru. Nekega dopoldneva novembra meseca je Carla Arman-do iz Gorice obiskala svoje sorodnike v Ul, Giustiniani 42, kjer stanuje tudi Dell’An-gelo. Ko je prišla na dvorišče, se je vanjo z vso močjo zaletel velik pes volčjak, ki jo je prijel za levo bedro in jo tako ugriznil, da je morala takoj po zdravniško pomoč v bolnišnico Casa Rossa. Zdraviti se je morala tri dni. Seveda je Armandova vložila tožbo proti DelFAngelu, toda ta se je na preturi izgovarjal, da je psa imel zaprtega in tudi na dovolj kratki verigi. Včeraj je prizivno sodišče sprejelo priziv DelTAngela in ga oprostilo, češ da ni zakrivil dejanja. * « • Oskar Maurič iz Tržiča Ul. Cosulich 47, je bil lani z razsodbo tržiškega pretorja o-proščen z motivacijo, da ni proti Antonu Rivarichu zakrivil kaznivega dejanja; vendar se je Rivarich ponovno obrnil na goriško prizivno sodišče. Rivarich je namreč proti Mauriču vložil tožbo, češ da je 30. septembra lani med obema prišlo do spora. Prepir naj bi te začel med kvar-tanjem v gostilni «01metti» v Tržiču. Maurič naj bi po izjavah Rivaricha tega prijel za uho in ga odvlekel od tem naj bi mu povzročil tako hude telesne poškodbe, da se je moral Rivarich drugo ju tro zateči v bolnišnico. Izjave prič in obtoženega Mau-riča pa so se glasile vse drugače. Rivarich se je po prepiru sam oddaljil od mize in odšel v drugo gostilno, kjer je še naprej pil, tako da je bil drugo jutro še vedno pijan in si je telesne poškodbe najbrž prizadel sam. Zato je tudi goriško sodišče spoznalo Mauriča za nedolžnega in ponovno potrdilo oprostitev. • • • Ponovno pa so na goriškem prizivnem sodišču potrdili kazen 25-letnemu Edoardu Mi-loccu iz Turjaka, ki je zaprt v goriških zaporih za dobo 9 mesecev, katere mu je prisodil tržiški pretor dne 1. februarja letos. 20. januarja se je Milocco vozil s kolesom po Ul. Ober-dan v Tržiču, ko sta nenadoma k njemu pristopila dva policijska agenta in od njega zahtevala, naj jima pokaže dokumente. Toda Milocco, ki je znan kot zadirčen mož in ki ima za seboj že 11 sodnih obsodb, se je na oba organa javne varnosti zadrl: «Kaj vaju briga, pustita me v miru in ne razbijajta mi škatel« Se potem, ko sta ga odpeljala na policijsko stražnico zaradi sramotenja, ju ni pustil pri miru in izjavil: «E-naka sta tistim, ki sem jih videl v filmu ((Celica 2455 -celica smrti«. Tržiški pretor je Milocca zaradi sramotenja organov javne varnosti, kot že povedano, obsodil na 9 mesecev zaporne kazni in isto kazen je včeraj potrdilo tudi goriško prizivno sodišče. Milocco bo tokrat moral presedeti še 5 mesecev v goriških zaporih. Jutri bo na vrsti 26. kolo italijanskega nogometnega prvenstva. 2e površen pogled na klasifikacijsko lestvico zadošča za ugotovitev, da je vsa zanimivost tokratnega prvenstva osredotočena na borbo za obstoj v elitni družbi. V to borbo je zajetih v najboljšem primeru sedem, v najslabšem pa kar 9 moštev, če pri tem seveda izključimo Pro Patrio, ki je s 13 točkami zaostanka od predzadnjega že dokončno obsojena na izpad. Med one, ki jih lahko zadene ta neprijetnost, spadajo: Novara in Bologna z 21 točkami, Napoli z 22 točkami, Lanerossi. Torino in Genova s 23 točkami. Triestina s 24 točkami ter eventualno še Juven*us in Roma s 25 točkami. Med tistim, ki je na najslabšem in tistim, ki se zdi da je na najboljšem, ni več kot 4 točk razlike, kar praktično pomeni, da lahko dva zaporedna poraza oziroma dve zaporedni zmagi enega ali drugega kandidata za izpad popolnoma spremenita položaj na lestvici. In prav giede na to bo jutrišnje kolo še posebno zanimivo, sai vključuje srečanja, ki bodo direktno vplivala na ta položaj Novara bo morala v Firence in zelo verjetno je. da se bo vrnila praznih rok. Skoraj isto velja za Bologno, ki bo igrala v Milanu proti Internazionale. Zdi se zato, da sta ravno ti dve enajstorici v najslabšem položaju (če seveda ne pripravita kakšno veliko presenečenje) posebno še. ker ima Napoli precej možnosti, da v srečanju s Samp-dorio na lastnem igrišču obogati za dve točki in da Lanerossi na domačem terenu odvzame Milanu vsaj eno točko. Od ostalih kandidatov za izpad se zdi. da ima Triestina ki se bo doma srečala s Padovo, lažje stališče kot Torino. ki bo sicer tudi doma moral sprejeti Lazio in Genoa, ki bo imela opravka z Juven-tusom. Toda ravno vsa ta trt srečanja ‘ko polna negotovosti, ker gre za enajstoriCe zelo izenačenih moči. Zanima nas seveda pred-vsem položaj Triestine. S 7(4 točkami je trenutno od slao-ših sicer med boljšimi. Toda če jutri proti Padovi izgubi in če se istočasno pomaknejo naprej r.jeni tekmeci Napoli. Lanerossi, Torino in Genoa potem je zopet skoraj na dnu. Srečanje s Padovo mora zato nujno odločiti v svojo korist. Kakšni so za to izgledi: Triestina je preteklo nedeljo izdatno zmagala proti Pro Pa-trii, toda zmagala je tudi Padova in sicer pro*i vse drugačnemu nasprotniku kot Triestina. Njena žrtev je bila Roma z rezultatom 2:0. Morala padovanske enajstorice je zato in tudi zaradi dejstva, da je trenutno četrta na lestvici, zelo visoka in več kot gotovo je, da jim bo ta morala pomagala tudi v Trstu. Je pa se drugi moment, ki ji govori v prid. Padovo vodi bivši i-gralec in poznejši trener Triestine Nereo Rocco, v njej pa nastopajo še drugi Tržačani kot Pison, Blason in Zorzin. Vsi ti (z izjemo Blasona, ki verjetno ne bo mogel nastopiti) se bodo pred svojimi someščani hoteli postaviti in se tudi nekoliko oddolžiti vodstvu Triestine, ki jih je nekoč podcenjevalo. Toda Padova ima tudi svoje skrbi in težave. V nedeljo se je resno poškodoval njen Tako mislimo mi: F iorenitiin a- No var a 1 Gen oa-J u ve n>t 115 1 Inter-Bologna 1 X Lanerossi-Milan 1 2 N aipoM-Sampckor i a 1 X Rom,a-Pro Pa tria 1 Spad-Atalama 1 2 X Triestina-Padova 1 A1 essaindr i a-U dii-n ese X 2 B rese ia-Cagli ari 1 Pa^ermo-Barj 1 BPD Colleferro-Vemezia 1 2 X Pa v i a-S amrbe n e4et t ese X Livorno-Como X 2 M olf et t a-S a r>r emese 1 napadalec uragvajanec Paro-di, katerega bo mora! na desnem krilu zamenjati mladi Smersy. med tem ko je levo krilo Stivanellc v zelo slabi formi. Triestina se zaveda važnosti tega srečanja in Pasinati ie ta teden še posebej skrbel za kondicijo svojih fantov. V vrstah tržaške enajstorice poleg poškodovanega Bellonija ne bo nastopil tudi Lucenti-ni, kateremu so dali teden dni počitka. Toda medtem ko bo branilca zelo verjetno nadomestil Tcso (možno *udi Meg-giolaro), pa je sestav naDada zaradi odsotnosti Lucentinija še negotov Szoke in Dorigo bosta igrala zvezi. Za ostala mesto so na razpolago Žaro, Brighenti. Passarin in Reno-sto. Po včerajšnjem treningu se Pasinati še ni odločil, koga od te trojice bo izključil, zelo verjetno pa je, da bo to Re-nosto. V tem primeru je najbolj verjetna naslednja sestava napada: Zaro. Rzoke. Pri ghenti, Dorigo. Passarin. Toda tudi v tem sestavu so možne spremembe z zamenjavo mest, pri čemer je predvsem možna zamenjava med Žarom in Brighentijem. AMSTERDAM, 6. — V V. kolu šahovskega turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka sta bili odigrani do konca samo dve partiji, ki sta se obe končali z remijem. Po pol točke so pripisali Keres in Geler ter Filip in Smislov. Ostala tri srečanja Bronstein - Szabo, Panno - Petrosjan in Spaski - Pilnik so bila prekinjena. Tenis v Palermu PALERMO, 6. — V nadalje vanju mednarodnega teniškega turnirja, so bila danes naslednja srečanja: Moški: Segal (J. Afr.) - Bergamo (It.) 6:2, 6:4; Jacobini (It.) - Sirola (It.) 6:3, 6:3: Merlo (It.) Branovič (Nem.) 6:4. 6:1; Stevart (ZDA) - Bonetti (It.) 6:2, 6:1; Pietran-geli (It.) - Pirro (It.) 6:4. 7:5. Ženske: Migliori (It.) - Snow (Angl.) odpoved.; Amouretti (Fr.) - Lazzarino (It.) 6:2, 6:3: Gibson (ZDA) - Weiss (Arg.) 6:1, 6:2; Long (Av.) - Amouretti 6:0. 7:5; Brewer (Ber.) -Migliori (It.) 6:4, 6:3: Hawton (Avstral.) - Bellani 6:4, 6:0. V srečanju moških dvojic so bili doseženi naslednji rezultati: Pietrangeli-Sirola - Wil-ley-Barclay 3:6, 6:4, 6:2. Ste-ward-Sega - Black-Biederlack 6:0. 6:1. Helmrich-Branovič -Cascino-Angioli 6:1, 6:0. S A H Prva zmaga Pirca BOGNOR REGIS, 6. — V I. kolu mednarodnega šahovskega Umirja v počastitev svetovne prvakinje Vere Men-čikove, je Pirc z lahkoto premagal Angleža W. Evartsa. Mojster Janoševič je zadel na večji odpor v partiji z londonskim igralcem Greenom. Igra je bila nazadnje prekinjena v boljši poziciji za Angleža. Belgijski mojster 0’Kelly in lanski zmagovalec tega turnirja je v I. kolu premagal londonskega igralca Benjamina. Jugoslovan Miro Radojčič je zmagal nad A. R. Apillerjem. PLAVANJE Abu Heil zmagal v maratonu na Nilu KAIRO, 6. — Egiptovski plavalec Abu Heif je zmagal v plavalnem maratonu na Nilu v skupnem času (po obeh etapah) 17 ur 01’01”. Abu Heif, ki je včeraj prišel na cilj drugi, je danes porabil za 25 km dolgo piogo 8 ur in 14’ ter je za 500 m premaga) zmagovalca včerajšnje etape rojaka Hameda Mustafo. Med profesionalkami je zmagala Angležinja Brenda Fischer, ki je 9 km dolgo progo preplavala v času 3 ure in 1’. F.scher je zmagala tudi v končni klasifiki s časom 12 ur in 10 minut. Na drugo in tretje mesto tako v današnji etapi kot v končni oceni sta se plasirali Novozelandka Margaret Svveeney s časom 3 ure 02’ in Egipčanka Gaby Vegny s časom 3 ure 22’, oz. v končnem času 13 ur in 53 minut. Med diletantkami je zmagala Nemka Gisela Demling, ki je današnjo 9 km dolgo etapo preplavala v 3 urah in 35 minutah pred Egipčankama Lindo Aldemessich in Fatmo Abdulah. V kategoriji diletantov je priplaval prvi na cilj pred ostalimi sedmimi plavalci E-pipčan Hassan Amin, ki je dosegel skupni čas 18 ur in 51 minut. Zmagovalci v moških disciplinah so prejeli nagrado 1.180 šterlingov, zmagovalke med ženskami pa 870 šterlingov.,, NEW HAVEN, 6. — Italijanu Carlu Pedersoliju ni uspelo, da bi se plasiral v finale na 2C0 yardov prosto v okviru amer,škega prvenstva v pokritih bazenih. Dosegel je čas 2’12”7. Japonska prvak v pind-pondu z zmago 5:1 nad CSR v finaju V tekmovanju ženskih ekip je osvojila prv0 mesto Romunija z zmago nad Japonsko Japonska-Romunija 5.4. 0$ n.91:18. 2U4, V Zadru evropsko prvenslvo v jadralnem letalstvu ZADAR, 6. — V Zadru bo ob koncu julija evropski šam-pionat za jadralna letala s pomožno kobilico in dvema članoma posadke (tip Šljuka). Vsaka država, članica mednarodne jadralne organizacije, lahko pošlje na ta šampionat svojega najboljšega predstavnika z rezervno posadko. Organizacija tega šampionata je zaupana Hrvatski zvezi. TOKIO, 6. — Kot je bilo pričakovati, je prvo mesto na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu za moške osvojila Japonska, ki je v finalu premagala Češkoslovaško s 5:1, (edino t.očko za CSR je dosegel Andreadis) medtem ko je v ženski konkurenci osvojila prvenstvo Romunija, ki je v finalu premagala Japonsko s 3:1. Kot znano, se prvenstva niso udeležile močne reprezentance Jugoslavije, Francije in Madžarske, zaradi česar je bila moški ekipi Japonske zmaga znatno olajšana. V zadnjih dveh dnevih tekmovanj so bili v moški konkurenci doseženi še naslednji rezultati: Skupina A: Singapur - Avstralija 5:2, Japonska - Nemčija 5:0, Romunija - švedska 5:1, Filipini - Singapur 5:1. Nemčija - Hongkong 5:0, Japonska - Romunija 5:4 Švedska : Hongkong 4:5. Romunija - Nemčija 5:3, Japonska Švedska 5:1, Hongkong - Avstralija 5:1. Skupina B: CSR - Vietnam 5:2. Anglija - ZDA 5:1, Indija - Juž. Koreja 5:2. ZDA - Južni Vietnam 3:5. CSR - Anglija 5:4, ZDA - Indija 4.5, LR Kitajska - Portugalska 5:1, CSR - ZDA 5:1, Kitajska - Indija 5:0. Južna Koreja - Portugalska 5:4. Vietnam - Anglija 5:2 Rezultati v ženski konkurenci pa so bili naslednji: Romunija - LR Kitajska 3:0, Južna Koreja - Hongkong 3:1, ZDA - Indija 3:2. Japonska -Južna Koreja 3:0. Anglija -Indija 3:0, LR Kitajska - Hongkong 3:0, Japonska - Anglija 1:3, Hongkong - Indija 3:2 ZDA - Hongkong 3:1, Romunija - Anglija 3:1. V naslednjem objavljamo izide srečanja med posamezniki v dvoboju CSR - Anglija in Japonska - Romunija: CSR - Anglija 5:4. Rezultati posameznikov: Bergman - Vyh-nanovski 21:17, 19:21, 21:15; Leach - Stipek 19:21, 22:20 21:18; Andreadis - Cannedi 21:19, 21:18; Stipek - Bergman 21:16, 13:21, 21:16; Cannedi -Vyhnanovski 22:20, 21:14:- An-dreadis - Leach 21:16 21:8; Stipek - Cannedi 21:12, 19:21. 21:16; Bergman - Andreadis 21:14. 21:16; Vyhnanovsky - Leach 19:21, 21:19, 21:18. mura - Harastosi 21:18, Tanaka : Raiter 21:12, 2! ■ ■ Gantner - Tomita 15*21. ■ ’ 21:13; Tanaka - Harastosi 2 • • 21:10, Gantner - Ogimura 2 • > 20:22, 22:20; Raiter - Toro 21:16, 21:17; Tanaka - Gant* 6:21, 21:17, 23:21; Harastosi-mita 21:19. 20:22, 21:18. Og mura - Raiter 21:15, 24- PLAVANJE ____________ Breen nov rekorder na 1 miljo prosto NEW HAVEN. 6. - Ameriški študent Breen ]e v 50-metrskem bazenu un! ze v Vale Postavil.,n°^16So9,3 tovni rekord na 1 po- m) prosto v času 19’40 ■ sedanji rekord je Pn’j>.* s Avstralcu Johnu Marsha časom 19’49”4. Breen je P° . vil naslednje 800 m: vmesne isS-)40”5. 1000 m: BOKS BEOGRAD, 6. — rodna boksarska federa (AIBA) je povabila inter,.w cionalnega sodnika boksar zveze FLRJ Radojka Mla ^ noviča, naj b> s°de^ova ur. olimpijskih igrah v Mel nu kot glavni in točkovni 5 nik na boksarskih tekmo njih. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst Ulllll) SllIillHfj predvaja danes 7. t. ob 18. uri Universal fi|ra’ KINOPROSFK-KONKjg predvaja danes 7. t- ®’ ob 19.30 uri BAGDADSKE TANClCe Tehnikolor Universal predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri cinemascope barvni film: .Pred orkanom" Nastopajo: VAN HEFLIN, ALDO RAY in M. FREEMAN Kako si hočejo možje in žene dati zadnje poljube Klic ljubezni v nevarnosti TVRDKA A. PBRTOT Trst, lil. (iiiinastica 22, IkI. U5-IIDU ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških štot po konkurenčnih cenah Obiščite nasl> Prepričali se boste it ooocjoooooooooooooooooojocoocoooooooooooooooooooogo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooocoooooocoooooooooooooooooooooocoooocoooooooooO00 IrAO? predse, so izdajali neko tiho, zagrizeno odločnost. Nihče, a0 jih je videl take, ni mogel gojiti iluzij; v vojsko n.e .Sia^* radi; toda če že morajo odriniti, potem bodo to strašni ,VJ pili Nikomur izmed ljudi, kar sem jih do takrat poznal, nis j.lc-podobni Ne našim glasnim in živahnim Primorcem n Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 47. ee Tretje poglavje« Trst sredi vojne - Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu 7. Po atentatu v Sarajevu je preživel Trst kakor vsa ostala Evropa cel mesec v nezaslišani napetosti in negotovosti, vdajajoč se izmenoma upu in strahu. »Bo vojna ali je ne bo?» To je bilo vprašanje, ki si ga čital na zaskrbljenih obrazih vseh, ki se je rešetalo doma, v uradu, na ulici, po gostilnah in kavarnah. Kakšna je vojna in kakšne bodo njene posledice, si nihče ni mogel prav predstavljati. Razdražena fantazija otrok in njihov nagon po dejavnosti sta našla, še preden je vojna izbruhnila, novo torišče: videl si zdaj skupine otrok, k' se niso šli več žandarje in tatove In ne več Indijance in Bledoličnike, marveč Srbe in Avstrijce. Velika vojna ladja »Viribus Unitis« Je pripeljala 2. julija 1914 trupla nadvojvodske dvojice v Trst, kjer so se vršile slovesne pogrebne svečanosti; nato je žalostni sprevod nada ljeval pot skozi Ljubljano in Gradec proti Dunaju. Morda se je kdo ob tem turobnem obisku spomnil, da je marca istega leta, kmalu potem, ko so evropske bojne ladje pospremile VVieda operetnega princa Albanije, iz Trsta v Drač. prisDel v erad Miramar na obisk k nadvojvodi Francu Ferdinandu nemški cesar Viljem II., ko je bil prej obiskal cesarja in dvor na Dunaju in imel nato razgovor v Benetkah z italijanskim kraljem. Kaj sta takrat v Miramaru govorila nemški cesar in avstrijski nadvojvoda, ki je kmalu potem šel iskat smrt v Sarajevo, je ostala skrivnost. Skozi dvorne rešetke se Je izve- delo samo to, da je bil razgovor buren in da je bilo slišati s terase gradu, kot da bi se bila moža hudo kregala. Dan za dnem so poročali časopisi o divjih demonstracijah proti Srbom v Bosni, o obsednem stanju in prekem sodu, ki sta bila tam razglašena. Aretacije so se vršile po vsej državi, na Dunaju, v Pragi, Ljubljani, zlasti med jugoslovanskimi študenti. Medtem ko se je pogreb trupel nesrečnih umorjencev izpre-vrgel v pravo farso, ko je najprej cesar Viljem, za njim pa še Kronprinz odpovedal udeležbo, baje zaradi tega, ker je avstrijski cesar prepovedal, da bi bil sprevod trupel skupen, češ da je nadvojvodinja, kneginja Hohenberg, za cesarskega prestolonaslednika prenizkega rodu, se je v Sarajevu vršilo zasliševanje atentatorjev in drugih obtožencev — »zarotnikov«, v največji tajnosti. Vesti, ki jih je cenzura verjetno pustila nalašč pronikniti skozi rešetke, so bile zdaj grozljive, zdaj pomirjujoče. In medtem ko je večina resnejšega časopisja skušala pomirjevalno vplivati na javnost, so se proti koncu julija začele bolj in bolj zgoščevati obtožbe neposredno proti sami srbski vladi. Madžarski ministrski predsednik grof Tisza, ki je spočetka dolžil avstrijske oblasti in zlasti finančnega ministra, ki mu je bil tudi cesar vsaj na videz gorak, da niso bile popolnoma nič poskrbele za nadvojvodovo varnost, je o tem prenehal govoriti. Nekaj težkega je bilo v zraku in še prede.i je vojna v resnici izbruhnila, so občutljivejši živci zaslutili, da je moral priti atentat nekaterim oblastnikom v državi in, zlasti, v Nemčiji kakor naročen. O »demarši« avstrijske vlade proti Srbiji se je začelo govoriti že okrog 10. julija. Toda naslednje dni so bile te vesti preklicane in vsa evropska diplomacija se je vsaj formalno začela truditi, da bi ublažila napetost med Srbijo in' Avstrijo, in tej nasvetovala zmernost in objektivnost. Toda medtem ko so Velenemci govorili o «sprehodu v Srbijo«, je dala Rusija razumeti, da Srbija ni osamljena. Neka slika mi je ostala neizbrisno v spominu. Ne vem natančno, ali iz te dobe ali še iz časov balkanske vojne. Moje prvo srečanje s Srbi iz ljudstva. Kje in kako sem izvedel, da se vračajo srbski sezonski delavci iz Nemčije, se ne spominjam. Morda sem bil na kolodvoru z mamo. Tam so sedeli na tleh, s prekrižanimi nogami, in čakali. Nekateri so imeli poleg sebe oguljene kovčke, drugi vreče ali pisane cule Povečini so bili oblečeni v rjave «čakšire» in obuti v opanke. Nekateri so nosili »civilni« jopič, drugi takega, ki je odgovarjal narodnemu oblačilu. Pokriti so bili večidel s šajkacami, nekateri s »čubarami« ali pa s klobuki. Bili so poklicani domov zaradi politične napetosti in nevarnosti vojne. Kmalu bodo stopili v svojo vojsko. To niso bili obrazi tistih veselih Črnogorcev v pisanih narodnih nošah, kot gora visokih, z zavihanim* brki, ki so se simpatično junačili, ko so jih sprejemale »narodne dame« v Narodnem domu in Jih spremljale na pomol, ko so se vkrcavali na ladje, da jih odpeljejo v domovino. Ti možje, ki so sedeli zdaj tu na tleh s prekrižanimi nogami, so bili povečini srednje rasti, suhi in koščeni. Zdelo se mi je, ko da bi bili prišli z nekega drugega sveta. Lica so jim bila upadla, rjava ali sivkasta, ličnice in čeljusti so jim izstopale iz obraza, velike, temne oci so jim bile vdrte in so gledale mrko in nepremično predse v tla. Morda so bili med njimi tudi mladi ljudje. Toda skoraj vsi so nosili brke, ki so jim turobno visele navzdol, in videti so bili kakor izmučeni starci. Ce jih je kdo ogovoril, so dvignili trudni pogled navzgor in odgovarjali nekako nejevoljno, kot da bi hoteli reči, naj jih nikar ne motijo v njihovih resnih mislih. Res, njihovi obrazi so bili videti mrki in zaskrbljeni. Toda njihove stisnjene ustnice in njihov nepremični pogled, ki je bil uprt mrko peiavim in hitro vzburljivim Italijanom, ne zan°s^j?Ll hrupnim Črnogorcem, pa tudi ne preudarnim in Pra*,„0iK Nemcem. Tam so sedeli mrko na tleh, negibni in ne0 „0p: ljivi, zatopljeni vase in v svoje hude misli in skrbi, P v, noma predani v usodo in v to, kar mora priti. Bilo jih } ^gc desetin, morda tudi sto. Eno si čutil: ti možje, pa naiiočei še tako neskončno potrpežljivi in vdani v usodo, so 0 n\et na vse. Otrok jih je gledal z začudenjem, tudi z občudova vendar z rahlo grozo. , p Ko sem te dni prebiral tržaške časopise iz tistih dn ^ je vsak naslov, mi je vsaka vest obudila spomin na t . ]edeI upanja in groze. Vsa Evropa je plesala kakor po tenki . s ?r4V. diplomati so mirili in ublaževali, medtem k0 ,k, i vojaški poveljniki pripravljali na spopad. In oblasth ^ voditelji narodov, kakor da bi hoteli odvrniti pozornost z j ljenih in upajočih množic na manj nevaren Spekta*■ kakor improvizirani čarodeji in tisočznalci zabavali jene evropske narode z albansko komedijo, s princem ^jrdi1 z Izo Boljetincem, s Prenkom Dodo, z Esad pašo, a •(” in Epiici, ki so zdaj korakali na Drač, zdaj na Kmhjni na Valono in katerih junaški pohodi so se čez nekaj počili kakor milni mehurček. . p£ Medtem nesramno provocira baron Giesel, avstrijs®*^ slanik v Beogradu, »rešuje« žene in otroke avstrijskih K K rukov čez Donavo v Zemun pred srbskimi demonstra* Ji nikoli ne nastopijo. V Kronstadtu se sestaneta ruski Poincarč in si zagotovita neomajno zavezništvo. {ulil®' Toda ko izroči avstroogrska vlada noto Srbiji (23- i m zahteva odgovor v oseminštiridesetih urah, je konec * fčl ?..? m. drugih komedij. Nota je bila pripravljena v h J piš tišini in dokaj zvito. Se nekaj dni prej so dunajski ^gpii*0 pisali v smislu pomiritve Zdaj je vsakdo, ki je prebral Vv0j# note, takoj razumel; ali Srbija kapitulira ali izbruhne t Nadaljevanj e ‘