' T %J Štev. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v petek 21. Junija 1918 Letnih XUU. Izhaia vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-iiiica sv Frančiška Astškega št, 20, I. nadstr. — Dopici naj se pošiljajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaj* — Izdajatelj in odgovorni »rednik Štefan Uodina. — La3tnik konsotcl[ lista .Edircsti'. — "fisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, uiicfl sv. Frančiška AsiSkiga št 20. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo feto K 31-20, pol leta K 1 £60, trt mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol Teta K 3*60. Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Ogia^ raj,tnaj0 na miU:nsM> v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev ia obrtnikov mni po 10 vidi osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vtrij oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljnu vrst« K 2.—. Ma* oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo' uoravl lista. Plačuje si Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelei te nahajata v ul.sv. Frančiška As. št 20. Poštnohrmilnlčni rs čun št. Sil 652. ZVEZNA ARMADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: Bitka na Beneškem se nadaljuje. Sovražnik Je odgovoril na padec večjega dela fronte ob Plavi s srditimi, z žilavo vztrajnostjo izvajanimi protlnapa- j JI. Za naše nove postojanke ob prekopu Fossette,. ob progi Oderzo—Treviso in na Montellu so se vr- j šili srditi boji. V ozemlju Moutelia se ie stopnjeval j boj Časih do srditosti velikih kraških bitk. ita- j liani so pognali svoje napadalne koione mestoma j šestkrat v boj. Velike izgube so prisilile sovražnika k nerednem« zastavljanju svoiih rezerv, ki jih je pošiljal v boj po divizijah in polkih. Vsi njegovi napori so bili zaman. Armada feldmaršala Boro-eviča ni samo obdržala vse priborjene črte brez izjeme, ampak je z divizijami generala barona Scharitzerja vrgla Italijane južno v Treviso vodeče proge dalje proti zapad«. Tudi jugovzhodno Asiaga so naskakovali Italiiani zopet in z enakim neuspehom kakor prejšnje dni. Posebno je omeniti sodelovanje bojnih letalcev tekom boja in poizvedovalne službe. Od naših bojnih letalcev Je izvojeva! stotnik Brumovsky 33. in 34., nadporočnik Llnke Ćrav-rod 25. in nadporočnik Flala 23. letalsko zmago. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Skoro na vsej ironti je zvečer narasiio delovanja sovražnika. Topovski bol je oživel. Močni pehotni oddelki so v številnih odsekih napad!! naše črte. Bili so odbitL — Armada nemškega ce-sarjeviča: Novi poizkusi nasprotnika, da bi prodrl severovzhodno Chaieau Thlerrya preko odseka Cilgnona, so se izjalovili. Na ostali fronti ie bilo bojno delovanje zmerno. — Gallwitzeva armada: Jugozapadno Ornesa smo odbili ponočne sunke sovražnika. Med Mozo in Mozcto so naše napadalne čete pri Seichepreyu uspele in prizadejale sovražniku težke izgube. Stotnik Berthold je Izvojeva! 36. letalsko zmago. BEROLIN, 20. (Kor.) Večerno poročilo: Severno Alberta, jugozapadno Noyona Ju severo-zapsdno Cbatenu Tblerrya so se sovražni delni napadi izjalovili ob težkih Izgubah. Prvi generalni kvnrtirmojsier pl. LudendorR BOLGARSKO- SOFIJA, J9. (Kor.) Na gorskem grebenu južno izvirka Skumbija so naše napadalne čete uničile neko iraucosko sprednjo stražo in se vrnile s plenom. V gornji dolini Skumbija, na obeh straneh Ohridskega jezera in od Crvene stene do Bratln-dola je bilo obojestransko topovsko streljanje od časa do časa živahne je. Južno Hume živahno streljanje. Pri Alčak MnhFe in v dolini Sirume, pri Ka-iendri. smo razpršili sovražne napadalne čete. TURSKO. CARIGRAD. 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V obalnem ozemlju mestoma topovsko delovanje. Nadaljevali smo obstreljevale Jeriha in so-vražulh Četnih taborišč v predmostju in zapadno Jordana. Sunki naših oddelkov proti izlivu Jordana so dovedii do bojev s sovražnimi oddelki, ki so se končali z begom Angležev. Ujeli smo več mož !n uplenili več orožja iu vojnega materijala. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 19. Junija. — V noči na 18. t. m. in včeraj sovražnik od asiaške planote do Montebella ni napadel. Delne akcije v ozemljih Monte Orappe in Mon-"tella so bile odbite. Izvršili smo sunke na nsiaški planoti, kier so oddelki zaveznikov ujeli par dva-hajstoric mož in uplenili dva topova. Naše topništvo s strahovitim koncentričnim obstreljevanjem nikakor ni dalo miru ob bojni fronti naliajajočim ali za fronto premikajočim se sovražnim masam. Ob Piavi je bilo včeraj zjutraj mirno, toda popoldne se je pričela bitka znova z veliko silo. Novi poizkusi sovražnika, da bi od S. Andrea do Candelti prekoračil reko, so bili vsi izjalovljeni. Ob rečnih nasipih med Candelu in Fossalto je stavil hrabri odpor naših Čet sovražnika pred hudo izkušnjo. Pri tem se je sila sovražnika razbila na neomajni hrabrosti naše pehote. Boj je bil nato srdit, vendar pa na široki fronti od Fossalte do Capo Sile. Sovražnik, ki smo mu bili za petami, je branil obupno vsako ped zemlje. Bi! je divji bo}, ki so se ga udeleževala naša in zavezniška letala, ki so zmetala 15.000 kg bomb na sovražne ranljive točke, posebno ker so bile sovražne čete zaprte v tesnih prostorih na desnem bregu reke. Bitka se nadaljnje s srditostjo in se sovražnik trudi, da bi ob-iržal par svojih začetnih uspehov, ne meneč se za velikanske izgube, ki mu jih neprestano prizadevajo že pet dni naše strojnice, topovi In letala. Število sestreljenih letal se je zvišalo na 50. Le dva naša oz. zavezniška aparata se nista vrnila. Število ujetnikov se je zvišalo na 9011. PODLISTEK. Roman, iz francoskega prevedel A. R. — Zadnje in najvažnejše moje priporočilo pa je: zabavaj se veliko in vedno, kajti če se človek postara, obžaluje potem bridko, da ni posvetil vse svoje mladosti zabav:. Sedaj pa na skorajšnje svidenje. Ob šestih bom v palais Royalu; pridi tjakaj, bova vkupal obedovala. Baron }e zapustil svojega varovanca in si ie, stopajoč v svoj voz, mislil sam pri sebi: — Pripravlieno je vse! Torej na delo I IT. Zajtrk. Sest mesecev je minilo po pravkar opisanem dogodku. Vikomt Raphael je porabil ra čas, da se •e izpopolnil v vseh telesnih vajah, ki so neobhodno potrebne za vzgojo popotnega plemiča Jahal ie, boril se In plesal izborno. Gospod dc Maubert ga je obdajal i vsem razkošjem, mu čaja? na raz- DOGODKI NA MORJU. BEROLIN.. 20. (Kor.) V vodovju Sredozemskega morja so potopili naši podvodniki 6 parnikov in 4 jadrnice, skupno 24.500 ton. BEROLIN, 20. (Kor.) V severnih vodah je bilo potopljenih zopet 13.000 ton sovražne ladijske prostornine. CURIH, 20. (Kor.) -Giornale d' ltaiia« poroča, da je kontreadmiral Viglioni dne 30. majnika kot poveljnik neke skupine ladij na krovu od nemškega podvodnika potopljenega parnika Maroncelli-ja* izgubil življenje. BONAR LAW O SPLOŠNEM POLOŽAJU. LONDON,' 20. (Kor.) Pri predložitvi predloge glede kredita 500 milijonov funtov je podal zakladni kancelar Bonar Law pregled o splošnem položaju in je izjavil: Zadnja iaza v tem velikem boju je avstro-ogrska ofenziva v Italiji, kier bi vsak velik uspeh, kakor sovražniki računajo pravilno, zamogel imeti odločilne rezultate za vso bojno fronto v Franciji. Vrhovno poveljstvo ni prav nič v strahu glede izida ofenzive, vendar pa bi bilo prenagljeno, ako bi se trdilo, da je nevarnost že minula. Napad Nemcev v Franciji je bil spočetka tako uspešen, da ie izzval splošno največje skrbi. V trenotku pa zamoremo, čeprav se bitka.še nadaljuje, zasledovati dogodke z nekakim zaupanjem. Čeprav so izgubili zavezniki jako mnogo ozemlja, vendar Nemci niso dosegli nobenega svojih treh strategičnih ciljev, ki so bili: Pariz, pristanišča ob Rokavskem prelivu in ločitev angleških čet od francoskih. Glavni vir rezerv zaveznikov ostane Amerika. Sila stiske je napravila iz nemogočega mogoče. Ameriške čete ne prihajajo šele, ampak so 2e prišle. Čete, ki so bile prepeljane ta mesec v Francijo in ki bodo prihajale nadalje vsak mesec, bodo najbrže tako številne, da bi pred dvema me-sccema smatrali kaj takega za nemogoče. Bonar La\v pričakuje v kratkem nov napad nemških armad. Vrhovno vodstvo je pripravljeno nanj in ga pričakuje z zaupanjem. Ako Nemci tekom treh na-daljnih mesecev ne dosežejo nobenega svojih strategičnih .ciljev, potem bodo izgubili vojno kljub zmagam. Nato je govoril Asqulth, ki je zahteval, na! se od časa do časa poroča o splošnem vojnem položaju. Kljub vsem bodrilnim izvajanjem zaklad-nega kancelarja obhaja vendar govornika Čustvo-da je položaj eden najnevarnejših od pričetka vojne. Dolžnost zbornice je vztrajnost in podpiranje vlade. ____ IZ VELIKE RUSIJE. Zmaga Ceho-Siovakov pri Omsku. MOSKVA, 20. (Kor.) Čeho-Slovaki so skupno s kozaki in Kirgizi zavzeli Omsk in prizadejali sovjetskim četam težke izgube. ' Proti uporu Čeho-Slovakov. MOSKVA, IS. (Kor.) Glasom listov je izročil Cičerin zastopnikom ententnih vlasti noto, v kateri naznanja, da bodo v svrho potlačenja češko-slo-vaškega upora odrejene najstrožje odredbe. Vpoklic letnikov 1893 in 97. MOSKVA, 19. (Kor.) »Pravda« objavlja odlok, glasom katerega so vsi v letih 1893 in 97 rojeni in ob Volgi v Uralu ali v zapadnosibirskih vojaških okrajih stanujoči ali nastanjeni, podvrženi vpoklicu v vojaško službovanje. Glasom nekega poročila istega lista so Ceho-Slovaki pri Šamanu pod vodstvom nekega francoskega polkovnika. Časopisje objavlja dalje noto Cičerina angleškem«, ameriškemu in francoskemu zastopniku, ki protestira proti muditvi ententnih vojnih ladij v ruskih pristaniščih. Japonske priprave v Sibiriji. AMSTERDAM, 20. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokija, da pišejo japonski listi še vedno o odločilni akciji v zaščito Sibirije proti anarhiji sovjetov in nemškemu gibanju. Priprave da so veliko večje kakor one pred rnsko-japonsko vojno. Posebne važnosti so: kitajsko-japonska pogodba, pred kratkim ustanovljeni urad za vojaško aprovizacijo in ravnokar naznanjene izpremembe v vrhovnem poveljstvu armade in brodovja.^Japonska je sedaj popolnoma pripravljena Rusija in Francija. PARIZ, 19. (Kor.) Zunanji minister Pichon bo pred zborniško komisijo za zunanje stvari poročal v sredo o politiki Francije v Rusiji. Francosko-ameriški generalni koraisarijat za vojne stvari. PARIZ, 19. (Kor.) S posebno odredbo je bil pri ministrskem predsedstvu ustanovljen generalni ko-misarijat za francosko-ameriške vojne stvari, ki ima naloga, da stopnjuje skupno delovanje Unije in Francije v vojni do najvišje stopnje in da sporazumno z ameriško vlado, posebno glede nevtralnih dežel določi poliiiko medzavezniških dogovorov. _ Španija in Gibraltar. MADRID, 19. (Kor!) Na seji kongresa je ministrski predsednik Maura povodom debate o vojaških reformah izjavil glede gibraltarske morske polago svojo denarnico ter ga večkrat pozival, da naj poseza vanjo po mili volji. Raphael je dotlej malo zahajal v odlično družbo, pač pa se je seznanil precei dobro z več mladimi ljudmi. Gospod de Maubert je skrbno izbral te mlade ljudi, ki so vsi pripadali višjim razredom pariške družbe, ki so bili oni brezskrbni, zapravljivi, demoralizirani »sinovi dobrih rodbin«, v dvajsetih letih blazirani razuzdane, ki poloyico svojega življenja porabljajo za to, da iščejo pri Židih in oderuhih denarja, drugo polovico pa za to, da zopet zapravijo, kar so si s težavo pridobili, ki pa vkljub temu ogavnerr.u življenju skrbno varujejo forme najboljše družbe. Baron je, preden je svojega posinovljenca uvedel v svet, počakal toliko časa, da mu je .občeva nje s temi ljubeznivimi lahkoživci dalo-ono aristo kratsko povlako, ki mu jo je še mankalo • • « Bilo je okoli pcidneva in več oseb se je že nahajalo v ličnem vikemtovem stanovanju, ki je ta da.i rrlredi! zajtrk za sanice. Gostov b! bilo ožine, da je obvladovanje iste narodna potreba in da se mora Španska pripravljati, da v d?nem trenotku uveljavi svoje tozadevne pravice. Romunska zbornica. BUKAREŠT, 19. (Kor.) Zbornica ie izvolila bivšega trgovinskega ministra Meissnerja za predsednika in poslance Lnscarja Antonina, Konstantina Drisioreanu, Pavla Grecianu in Jurija Stroia za podpredsednike. _ SEIDLER O VZROKIH PREHRANJEVALNIH TEŽKOĆ V AVSTRIJI. DUNAJ, 19. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Seidler je sprejel danes zvečer zastopnike časopisja in jim izjavil glede sedanjega položaja prehrane, da se je v zadnjih dneh prehranjevalni minister Paul posvetoval v Berolinu z nemško vlado radi izostanka dovozov iz Ukrajine m Besarabije, kar je povzročilo v Avstriji prehranjevalne težko-če. Nemška vlada je izjavila, .da je pripravljena, da posodi Avstriji gotovo množino žita. Par sto vagonov žita je 5e na potu iz Nemčije. S to svojo pomočjo je Nemčija zopet dokazala svoje zavezniško bratsko stališče. 3 to nemško pomočjo je v Avstriji preskrba zagotovljena, čeprav tudi izredno pičla, vendar pa v doglednem času za Dunaj izdane odredbe glede znižanja krušnega odmerka ni mogoče preklicati. Tudi Ogrska je v svrho olajšanja položaja v Avstriji obljubila večje množine novega krompirja. Z ozirom na očitanje vladi, da ie-bila prekratkovidna in da ni zadosti skrbela, je izjavil min. pred., da se je položaj vsled izostanka dovozov iz Romunije in Ogrske še poostril. „V Ukrajini so se za dobavljanje žita pokazale nepričakovane težkoče, tako da je bilo nemogoče dobiti pogodbeno- določene množine in to kljub vsem stremljenjem Avstro-Ogrske in Nemčije. Vedno večje težkoče Avstrije so dovedle končno do znane berolinske pogodbe z dne 18. majnika, v kateri se je Nemčija zavezala, da nam zagotovi določeno minimalno količino iz ukrajinskih, romunskih in besarabskih dovozov. Nemčija je gotovo storila vse, da nam zagotovi to minimalno količino. Ako kljub temu iz Ukrajine ni bilo mogoče dobiti zahtevanih množin žita, je to posledica izredno težkih razmer pri nakupovanju žita. Za znižanje krušnega odmerka se ie odločila vlada šele tedaj, ko je bilo ugotovljeno, da zahtevane množine žita ne morejo dospeti pravočasno. To je tudi vzrok, da je bila javnost obveščena o tem šele v zadnjem trenotku. Pomoč Nemčije in Ogrske bosta olajšala v tem kratkem težavnem času vztrajanje do nove žetve. Prebivalstvo, ki se je vedno izkazalo požrtvovalno, bo preneslo gotovo tudi to omejitev in pripomoglo s tem. da se izvojuje vsiljeni nam boj z uspehom. * Ogrska moka za Dunaj. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Budimpeštanski župan je sklical za jutri prehranjevalno komisijo na seio, na kateri bo predlagal, da se priskoči dunajskemu prebivalstvu na pomoč z moko. Izdal bo na prebivalstvo poziv, da naj se junija in julija po en dan odpove odmerku moke. To bi izdalo 50 vagonov, ki bi jih dobi! Dtmaj. ci, težkoče, ki ovirajo sklicanje zbornice, še nikakor niso premagane. Neglede na to, da nastopajo PoHaki za enkrat Še z zahtevami; v katere Nemci slednji privoljujete v to, da naj se v slučaju grškega napada priklopilo Bolgarski vsa 1. 1913. od strani Grške odvzeta ?i ozemlja Macedonije. Toda nikakor ne morejo privoliti, tudi še nikakor ni&o vse te izjave niso nič pomagale in Radoslavov les _ ___— . t . S*« .. — —.: ___. 1____ . L i » \T. -» ■ ■ T n/n 7- # »•. L i »-»*■* *.t. 1 mi t* Rasne politične vesti« Dunajski župan proti dr. Seidlerjn. V sredni seji dunajskega občinskega sveta, kl se je bavi! z obupnimi dunajskim: aprovisacijskimi razmerami, je župan dr. VVeiskircimer poročal, da se je obrnil brzojavno za odpomoč na nemškega genara'nega polkovnika von Ludendorna, ki pa je odgovoril; »Z nemške strani to, ZaL ni več mogoče. Ves žetni izvoz iz Romunske, Besarabije in Ukrajine se je do zadnjega prepustil Avstriji in tudi za zapadno fronto določene pošiljatve sem meseca aprila, majnika in junija vkljub lastnemu težkemu položaju dal na razpolago Avstriji. Sedaj pa ni več takih rezerev in ne morem več pomagati.« Enako ie odgovoril tudi budimpeštanski župan. Vsi govorniki so ostro napadali vlado in končno je izjavil župan dr. \Veiskirchuer v svojem zaključnem govoru: Ce bi gospod 1>1. Seidler poizkusil izločiti parlament in uvesti absolutistično vlado s g 14., se bo občinski svet zavedal svoje dolžnosti. Dr. pl. Seidler se moti, Če misli, da z izločitvijo parlamenta zaveže Jezik prebivalstvu. Momentano ne trpimo samo zaradi slabih aprovizaeHskih razmer, temveč tudi zaradi brezupnega notranjega političnega položaja. Za odredbo, o kateri se razpravlja (skrčenje krušnega odmerka) ne more nihče nas prevzeti odgovornosti. Vzdržali bomo, toda dati se nam mora tudi možnost, da vzdržimo. — To so ostre besede, kakor jih ministrski predsednik dr. pl. Seidler hajbrž ni pričakoval od nemških krščanskih socijalcev, ki so mu tako odpovedali dosedanjo ljubezen. Torej z absolutizmom^*? 14. ne bo nič. In kai potem? Kakor ie so dnevi Seidlerjevega ministrskega predseljpikovanja šteti. Vprašanje poletnega zasedanja Zbornice. Med Poljaki in Nemci so se zopet pričela pogajanja in zato presojajo v parlamentarnih krogih izglede kratkega poletnega zasedanja zbornice, ki naj bi rešilo le provizorij in vojno posojilo, nekoliko ugffheje. Vendar pa, kakor pravijo namreč Ncm- deset, z gostiteljem vred. Trije so še inankali, namreč baron de Maubert in dva vikomtova prijatelja, Albert de Prie in Filip de Lansac. Albert de Prie, star kakih dvaindvajset ali triindvajset let edini sin člana visoke zbornice, ki bi imel zapustiti naslov »par Francije« in imetje treh milijonov, le veljal za najljubeznlvejšega mladeniča v Parizu. Bil ie duhovit, izobražen in----dasi- ravno zapravljivec in razuzdanec, je vendar prekašal večinoma vse svoje tovariše s svojo dobrosrčnostjo in duhovitostjo. O gospodu de Lansacu ne moremo reči nič posebnega. ► Zajtrk bi se bil moral pričeti ob enajstih, a sedaj je mankalo le še nekoliko minut do poldneva. Sedmorica, ki je čakala one*tri ter pila madeiro :n kadila havanke. je pošteno zabavljala proti ne-toćnežem. — Ne morem razumeti. — je dejal nekdo. — Kal jih neki zadržuje? — je menil drugI. — AH pa si j;h tudi v resnici povabil, Raphael? — Pisal s?m ?'"m včeraj zjutraj J" rnoj č nec mi ie prinesel njihove odgovore. Tu so. > podana od vlade in nemških nacijonalcev zahtevana takezvana ^zagotovila* za nemoten razvoj poletnega zasedanja in to tem mani, ker groze sedaj Ukrajinci za slučaj kompromisa med Nemci in Poljaki z najstrožjo opozicijo. Nova pogajanja s Poljaki so se pričela tam, kjer so bila prekinjena vsled sklepov Porjafcov v Krakovu. Poljak: zahtevajo: 1.) Avstro-poljsko rešitev s priklopitvijo Galicije novi kraljevini Poljski in personalno unijo z monarhijo. 2.) Zemljepisno in gospodarsko ureditev nove kraljevine, obdržanje prvotnih mej Kongresne Poljske, revidiranje miru v Brestu Litovskem glede holmskega vprašanja, internacijo-naliziranje plovbe po Visli z dohodom do morja in skupno mejo z Rusijo. To so zahteve, ki so jih na-znaj^l: Poljaki tudi grofu Burianu. Tretji del se tiče r:aliških stvari, posebno gospodarskih In finančnih zahtev, četrti eventualnih pogajanj z Ukrajinci. Poljaki bi bili za slučaj, da se priklopi Galicija kraljestvu, pripravljeni, da dovolijo Ukrajincem obširno avtonomijo. - Nemške stranke zahtevajo nasprotno od Poljakov sledeče: 1.) da podpirajo zvezno politiko monarhije in 2.) politiko nemških strank za ohranitev reda v državi. 3.) Pomoč Poljakov v odbijanju vseh napadov s češke in jugoslovanske strani na narodne Interese Nemcev. — Šanse za ugodno rešitev pogajanj s Poljaki torej nikakor niso ugodne, posebno ker se z vso gotovostjo zatrjuje, da je Nemčija že odklonila avstro-poljsko rešitev. Ako bi Poljaki vztrajali pri svojem strogem opozicijonalrem sklepu, potem se računa s formalno demisijo Seidlerievega kabineta. Domneva pa se. da ostane Seidler vsekakor še prek poletja na svojem mestu. Reševanje jugoslovanskega vprašanja. Sila razmer se vendar-le izkazuje vedno močneje, nego zla volja ljudi. Radi bi aas Nemci še nadalje držali v svojih kleščah, istotako bi hoteli Madjari tudi nadalje imeti ne le ^narodnosti« pod svojim težkim stopalom, da bi še nadalje uživali debroto madjarskega — vitežtva in svobodoljubja, ampak tudi neodvisno avtonomno Hrvatsko bi hoteli o-hraniti v edinosti od budimpeštanske volje, odje-mati jej kos za kosom, še od tistega, kar zago-tovlja Hrvatski sedaj veljavna n;?godba: hoteli bi Hrvatsko politično nulificirati in jo gospodarski izkoriščati. Tako bi hoteli eni in drugi: ohranila naj bi se sedanji zistem .dosedanji ustroj monarhije. Ali prišli so dogodki in žnjimi zahteve Slovanov, naj se ta ustroj odpravi in ta režim izpre-ineni. In te zahfeve postajajo tako glasne, tako odločne, da so gospode na Dunaju in v Pešti spravile iz ravnotežja in jih je začelo žgati pod nohti. Dogodki so zopet močneji, nego zla volja naših nasprotnikov na tej in oni strani Litve. De'ajo se torej, kakor da se lotevajo reševanja jugoslovanskega vprašanja, ki ga doslej ali sploh niso hoteli pripoznavati, ali pa mu niso prisojali važnosti, postavljajoč mu nasproti svoj: sic voio, sic jubeo; sit pro ratione voluntasl Tako hočem, tako ukazujem. mesto r:;z!oga veljaj moja volja! Volia iim-je sicer ostala, ali moč njihova ne more več odklanjati vprašanja. Tako so začeli — kakor je posneti iz nejasnih in nedoločnih vesti z Dunaja in iz Pešte — reševati jugoslovanski problem. Ali — ne vprašajte nas: Kako?! Velja jim je skupna, da bi nas še nadalje dušili. ali, že začetek ^reševanja« jih razdvaja; eni bi hoteli tako, drugi drugače. Zato čujemo o razuih več ali manje fantastičnih projektih. Madjari bi hoteli rešitev v mad-jarskem, Nemci v nem?!„em smislu. V enem pa so edini: naj se jugoslovansko vprašanje rešuje — brez Jugoslovanov in preko njih. Pač pa zahtevajo Nemci, naj ima veliko besedo — Berolin. Madjari so sicer tudi veTIki prijatelji Berolina, hočejo mu ostati zavezniki in se navdušujejo za -poglob-ljenje« zveze z Nemčijo, dokler zadostujejo le besede. Cim pa treba določati konkretne podlage za novo uredbo, se oglašajo Madjar! z raznimi klavzulami. Za nas je seveda odločilno dejstvo, da hočejo reševati jugoslovanski problem na podlagi dualističnega ustroja monarhije. Ta naj "ostane in vprašanje je za njih !e, kaj se priklopi k tej, kaj k oni polovici monarhije? Torej prav na tisti podlagi, ki je mi Slovani nočemo, ki jo odklanjamo. Saj zahtevamo s svojimi deklaracijami ravno to, da se sedanji dualistični ustroj odpravi, naj se na njegovo mesto postavi zveza držav. Mi zahtevamo svojo samostojno češko in jugoslovansko državo! Ker danes mora biti za vsakogar, ki ima oči, da gleda, jasno, da ne pride do zadovoljstva narodov, do okreplienja monarhije, če se ne zadovolji teinu našemu postulatu. Kdor pričakuje ali bi hotel drugače, ta našega problema ne razume, ali pa noče resne rešitve tega vprašanja. — Madjari in Nemci pa bi hoteli izvesti na našem telesu nova paranja, ki bi še povečala našo dosedanjo politično obnemoglost in bi nas ubijala gospodarski. Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov ne privoli nikdar v tako * rešitev« jugoslovanskega problema! Z zobmi in nohti se bo upira! temu, da bi se to njegovo vprašanje reševalo brez njega in proti njemu! Vzroki padca kabineta Radoslavov. Ministrstvo Radoslavov je, kakor smer že poročali, na vrhuncu uspehov svoje vlade in višku svoje slave nepričakovano podalo demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Po sklenitvi miru z Romunijo je opozicija proti Radoslavovu nepričakovano močno narastla in po izstopu stambulovistov in 14 turških poslancev v sobranja iz vladne stranke je ostal Radoslavov kar čez noč brez večine. Turški poslanci so prešli v opozicijo, ker nikakor niso mogli odobravati stališča ministrstva v drinopoliskem vprašanju. Kar se tiče stambulistov, njihovo iz-neverjenje še ni popolnoma jasno, zdi pa se. da je izraz velike njihove nezadovoljnosti z Buka-reškim mirom. Štambulovisti očitajo prejšnji vladi, da je zamudila ugodno priliko, da si prilasti celo Dobrudžo in bolgarska ozemlja, ki jih je morala odstopiti I. 1913 v Macedoniji Grški. Radoslavov ie sicer na vse mogoče načine poizkušal, da izpodbije ta očitanja, zatrjujoč, da je skupna uprava severne Dobrudže !e nekak prehodni Stadij in da pride Dobrudža končno gotovo v bolgarsko posest. Nagnal je^alje. da je z srednjima vlastima sklenjen* prgedba. glasom Katere moral demisijouirati. Novi ministrski predsednik Malinov, voditelj demokratične stranke, bo poizkušal sestaviti koalicijsko vlado. Kak bo kurz nove vlade, še ni znano. V inerodainih krogih osrednjih vlasti predvladnje mnenje, da se bo držal dosedanje ifte. Pač pa bo politika Malinova najbrže odločnejša in trdovratnejša in v posameznosti še bolj bolgarska kakor je bila Radoslavova, ker je ravno to bistvo bolgarske krize. SlGi/gnti, Hrvati in Srai \ Približuje se 5. jtili, naš narodni praznik. Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen z.i sirote; kot akcijski odbor Sred. Zem. Odbora u Zagrebu pošilja skupno z Družbo sv. Cirila in Metoda ter akademsko omladino narodu ta poziv, da se letos proslavi narodni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist gladne dece. Slovenci, Hrvati in Srbi! Neštevilna velika bremena tlačijo danes naš narod. Izgublja se narodna kri in imetek. V bridki sedanjosti siedamo na lastne oči. da preti glad uničiti deco, temelj naše bodočnosti. Zahteva dobe, v kateri živimo, zahteva bodočnosti naše je, da storimo vse za ohranitev na::e«a plemena, za rešitev svoje krvi. AH naj bo tujec proti nam pravičen, če sami nismo? Ali tiaj se n >i on usmili. ce_nimamo sami tega čuta napr.-m sebi? Na darT 5. julija dokažirne. da je v našem -»r^1. dovolj prostora za vso našo široko,domovino in za vse njeno trpljenje! Zjedinimo se ta dan v ljubavi in požrtvovalnosti! Slovenci, Hrvati in Srbi! Vasa narodna dolžnost Je, da položite na narodni praznik svoj dar za rešitev naše dece. Deca vas prosi za to. Ne okrenite glav, ko upirajo sirote v vas svoje oči, polne soi/ in prošnje! Narodni praznik 5. julija naj pokaže, koliko je nam samim do svoje bodočnosti! Vsak Slovenec. Hrvat in Srb, vsaka naša žena mora ta dan položiti svoj dar za boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine. Za Odbor slovenskih, hrvatskih tu srbskih žen: Zlata KovačevIčev a. Jelena Ćukova. Pipa Arko-Tavčarjeva. Za Družbo sv. Cirila In Metoda: Vekoslav Splneič. Viktor Car-Euiin. Za akudemično omladino: Stjepan Vukovac, Mirko Došen. po K 8'— kg. po K 8'80 kg. Asrauisacliske stvsri. Govedina za nehnovite sloje. Jutri, v soboto, 22. t. m., se prične prodaja govedine za plinovite sloje proti preščlpnjenju izkaznice za meso in maščobe (rdeče prečrtane.) fn izročitvi izkaznice št. 41 (z rdečo črto) serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi V« kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglla, BarkovMe 41, Punier, Gornja Greta, Bolle, ul. Šalila di Greta 13, Callin, ul. Bo-roevičeva 18, Trocca, ul. Commerciale 5, Coneilia, ul. Cellini 1, Cavalieri. ul. Poste 3, Stanisla\vsky. ul. Campanile 17, Visintini, ul. Cavatia 22, Vatto-vatz, ul. Giustinelll 5, Rode 11 a, ul. Madonna del Mare 19, Vosak, ul. Čuvana 10, Levi, al. Becche-rie 6, Fabbro. ul. Marije Terezije 13, Zadnik, P. S. Giovanni 6. Marsč. ul. Farneto 5, Lenarduzzi. ul. Amalla 23, Telllni, ul. RossetJi 33, Mornlg, ul. Acquedotto 17, Rapovec, ul. Giulia 70, Vattovarz, ul. Giulia 17, Ottonischer, ul. Molingrande 10. Ni-chetto, ul. Torrente 39, Periatti, ul. Barriera 4, Depacc, ul. Barriera 26, Rizzian, P. Barriera «>. Carniel, ul. Istituto 22, Benedettich, ul. Piccardi 28. Tapazziu. ul. Settefontane 24. Jenco, nI. Rigutti 5. Del. zadruge, ul. Settefontane, Rizzian, ul. del Rivo 38, Del. zadruge, u!. S. Marco, Rocco, ul deiristria 1, Godina, Skedenj 138, Gatznig, Ske« denj 50. Cene: Prednji deli s priklado . . Zadnji deli s priklado . . RIBE. Do četrtka, 20. t. ni., opoldne so se oddale ribe na 24.645 izkaznic, veljavnih za 80.455 odmerkov. Danes ostane na vrsti odrezek I. do št. 45.0C0. Prodala kuriva« Oglic. 50 kg na rdeče izkaznice. Razdeljevanje dne 21. junija. Staro mesto: št. 26ol—2780 (ob. 19) ul. Mura 12, št. 2781—2970 (ob. 19), ul. Fortino 1, 82 vin. za kg. Novo mesto: št. 2001—2070 (ob. 17) ul. Gcppu 10, št. 1—100 (ob. 18) ul. Geppa 10, št. 101—200 (ob. 18), ul. Forni 12, št. 201—500 (ob. lš), ul. Valdirivo 7, 82 vin. za kg. — Stara tnltr.Ica: st. 2S51—3000 (ob. 19), ul. Olmo 9, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 2401— 28«» (ob. 18), ul. Aeque 20, 82 \in. za \ig[ — Sv. Jakob: št. 3501—3800 (ob. 13), ul. Con-cordia 17, št. 3801—4100 (ob. 13), ul. Rivo 10, šiev. 4101—1650 (ob. 13). ul. Tesa 5, 82 vin. za kg. — Kjarbola: št. 201— 3C0 (ob. 12), ul. Ponziana 5, 82 vin. za kg. — Skedenj: št. 91—130 (ob. 7), Skedenj 508. 82 vin. za kg. — Barko vi Je: št. 376—426 (ob. 10), Barkovlje 234. Št. 1—375 (ob. 11), Barkovlje 234, 82 vin. za kg. Premog. 20 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 201—600 (ob. 36), ul. Lazz. vecchio 17, 1'46 za 10 kg: — Novo mesto: št. 501—560 (ob. 10), ul. Geppa 10, št. 561—720 (ob. 40). uL Forni 12, Pio za 10 kg. — Stara milnica: št. 71—350 (ob. 45). ul. Acque 20. 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: gt 481—680 (ob. 49), ul. Conccrdia 17, št. 681—780 (cb. 49), ul. Rivo 9, Št. 781—8*0 (ob. 49) ul. Gtiar-dia 9. 1*46 za 10 kg — Skedenj: št. 1-120 (ob. 24), Skedenj 129, 146 za 10 kg. Kok. 10 kg na modre Iz k azili ce- Sv. Vid: It C0t-ic0 (ob. 36). p!. L'!Z3. vecchio 17^ 2*70 za 10 l.z - Novr> mest/K ?t. 7^1 -786 (i;b. / Stran .EDINOST" Jtev. 166 V Trstu, dne 21. Junfja 1918. 40), ul. Forn! 12, 2'70 iz 10 k s. — Novo mesto: 2t. 1—130 (ob. 41), u!. Forni 12, št. 131—230 (ob. 41), ul. Geppa 10, 2'70 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. SS1—1145 (ob. 49), ul. Concordia 17, št. 1—1 ?0 (ob. 50), u!. Guardia 9, 270 za 10 kg. Vpisovanje v slovensko gimnazijo. Opozarjamo starše, ki žele svoje sinove vpisati v I. razred slovenske gimnazije, da se bo vpisovanje na zaposlo-valnih tečajih c. kr. slovenske goriške državne gimnazije v Trstu vršilo 30. junija t. 1. od 8 do 12 opoldne v ulici Sanita št. 25 I. Učenci, ki morejo priti k vpisovanju v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov, morajo prinesti s seboj zadnie šolsko izpričevalo, krstni list oz. izpisek iz krstnih knjig ter izpričevalo o stavljenih kožicah. Sprejemni izpiti se prično v ponedeljek ob S zjutraj. 10 nemških srednjih šol je v Pragi, kjer prebiva le 18.700 Nemcev, oziroma nemško govorečih Zidov. Vsi tržaški Slovenci, vsi istrski Slovenci pa nimamo nobene srednje šole v materinem jeziku! To je — pravičnost. Meni-li vlada, da se s takim postopanjem utrja in — to je tehnični izraz, ki ga sedaj tako radi rabijo — »pogloblja« patriotično čutstvovanje?! Casniška .vest. Vojaške oblasti so prepovedale dostavljanje v Mariboru izhajajočega tednika »Slovenskega Gospodarja«- vojakom na fronti. Vzro!s pač — dr. Korošec. AH res grozi pomanjkanje pitne vode? Prejeli smo: Namestnik tržaškega župana, cesarski komisar Hirsch objavlja, da ie mesto v nevarnosti, da mu primanjka pitne vode. Poživlja konzumente, naj varčijo pri uporabi vode, ter grozi hišnim posestnikom in stanovalcem, da se zapre voda tam. kjer se ne bodo vpoštevala priporočila. Lastnike hiš proučuje, da si morajo dati popraviti vodovodne naprave ter tako preprečiti nepotrebno puščanje vode! Do tu je vse prav in dobro. Drugo pa je: kje dobiti ljudi, ki bi hoteli, oziroma, ki bi bili sposobni za vršenje poprave! Iz prakse mi jc znano, da je naravnost nemožno dobiti sposobne rokodelce, in ako se najde kakega — na pol izvedenca, ne more izvršiti poprav, ker nima potrebnih sredstev! Naj visokorodni gospod cesarski komisar doseže pri vojaških oblastih oproščenje vsaj nekaterih instalaterjev in pa najpotrebnejši materjal — pote/.r ne bo treba groziti! Saj vendar morajo lastniki IliŠ sami plačevati razne »spandimente<. Kar iim gotovo ni ljubo in bi mnogo rajše plačevali poprave, nego pa izpuščano vodo. Ker sme že pri vodi, bi še radi vedeli, kako je prišlo do te krize sedaj, ko imamo z glavnim brojniškim (in ne Timavskiin, kakor poroča ^Gazettac) vodovodom zvezane še postranske dotoke? Čudno se nam zdi to, ker minolo leto smo imeli vkljub poškodbam vodovoda in ogromni vporabi po vojaštvu — vse eno dovolj vode! Tudi je čudno, da ne more uprava Brojnice doseči, da bi ji oprostili primerno število delavcev za popravo pokvarjenega vodovoda! Preskrbite torej delavcev-stro-kovnjakov, izda več, nego vse grožnje! C. kr. državna obrtna šola v Trsta. Na tečaiu za dela v steklenih biserih na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu se sprejmejo zopet nove učenke. Dekleta in ženske, ki nameravajo naučiti se to obrt. se opozariajo, da pouk traja 3 mesece 7 ur dnevnega pouka. V tem Času se izroči obiskovalkam tečaja dnevna podpora od 1 krone. Vpisovanje sc vrši v Via Dobler št." 4, I. nadst., desno. Nevročljive postne pošfljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam navadnih in priporočenih poštnih pošfliatev (tudi poštnih nakaznic in zavitkov), ki so bile v mesecu maju 1918 v uradu ležečih poštnih pošiljatev odprte in katerih odpoŠiljatelji so neznani. Seznam bo objavljen v tukajšnjem uradnem listu ^Osser-vatore* v polnem obsegu. Kdor jc dal popravljati čevlje v popravljainicc deželne poslovalnice za obleko (ul. Economo 2), se opozarja da popravljalnica hrani popravljene čevlje« samo mesec dni od dneva, ko jih je sprejela v popravilo, in kdor tekom enega meseca ne pride pj čevlje, jih izgubi, ker zapadejo popravijalnici v javni prid. Zato sc pozivljeio vsi lastniki v popravilo oddanega obuvala, da naj čim preje pridejo penje, da ne izgube pravice do njega. Konstituiranje »Odbora slovenskih, hrvatskih in srbskih žena, za sirote« v Zagrebu. Akcija za nn-meščenje naše dece iz opustošenih krajev na Hrvatskem razširja se vedno bolj ter se približuje pomenu te akcije, rešiti občenafodno vprašanje na način, ki bi bil največjega pomena za naše gospodarsko in kulturno življenje tudi po vojni. V tej misli sc je konstituiral 14. t. m. odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen. Izvoljen je naslednji upravni odbor: predsedništvo: gospe Zlafa Ko-vačičeva. Jelena Ćukova in Pipa - Arko-Tavearjeva; tajništvo: dr. Gjuro Basariček. Jer-ko CuliČ in dr. Vladimir Knaflič; blagajničarki: gospe Krista Giorgievićeva in Jelka Peršičeva: poslovodja: Niko Bnias: nladzorovalni odbor: gospe Emka Krsteljeva. Jelene Basaričkova, Pavla Boškovič-Novakova in g. dr. Ivo Orlić. Odbor šteje 50 članic in članov. Svrha mu je, da kot akcijski odbor Središnjega^ Zemaljskoga Odbora n Zagrebu skrbi za slovensko, hrvatsko in srbsko deco, ki pride na prehrano v Hrvatsko in Slavonijo, ter da dobi kolikor mogoče sredstev zlasti za obleko in obutev dcei. V vzhodni Ganetji poslujejo zopet: poštni uradi Koczanovvka, Kolio\v. Koszlaki. Luka mala. Soro-cko, Stanlslawczvk in Toki za pisemski poštni PTomet; poštna urada Czern:eIo\v Mazo\vieckl in Ostapie za denarni promet in za promet z zavitki; poštni urad Germakowka za promet z denarnimi pismi; poštni nrad Koszylo\vce za promet z zavitki; poštni urad Podkamien pri Brody za poštno-hranilniški promet; poštna urada Ponikwa in Uwin za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki: postni uradi Buczacz, Gwozdziec, Komaro\vka, Nizniow in Wiazownica za zasebni brzojavni promttf. Promet zasebnih vojnopoštnlh zavitkov je ustavljen odslej na sledeče vojnopoštne urade: 120. 260, 290, 298, 365, 369, 379, 386, 391, 403, 407, 419. 421, 421 425, 435, 613 in 627. Slovanskemu učiteljstvu Istre poručuje »Slov. učit. društvo za okraj Kopar«, da če dne 30. VI. 1918 o podne u pučkoj školi na Kozini biti sastanak učiteljstva, na kojem će naš delegat Jos. Đačić Izvjestiti o deputaciji primorskog učiteljstva k g. c. kr. ministara financija in nastave. Posebnih poziva se ne će slati radi poznatih poteškoća, zato neka se kolegice i kolegi medjusobno dogovore i u potpunom broju dodju na sastanak. V avstro-ogrskem upravnem ozemlju v Albaniji sta bila 1. maia 1918 otvorjena zasebni poštni promet c. in kr. etapuo-poštua urada II. razreda v Kavaji In v Bazar Sjaku. PoSIljatl se smejo fia imenovana urada: dopisnice, pisma, tiskovine (časopis?) in blagovni vzorci, od teh uradov pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Vse vrste pisemsko-poštnih pošiljk. ki so dopuščene k prometu*se lahko predajo priporočeno, izvzemši časopisov, ki se razpošiljajo po znižanem časopisnem tarifu in pa ne nujnih tiskovin. Torkova »Gazetta« je objavila pod zaglavjem »In margine- nekako »burlesko^, v kateri pripoveduje, da je na nekem velikem posestvu med velikim številom drugih živali bilo tudi lepo — tele, ki je imelo svoj prostor v najlepšem kotu hleva, le žal, da je bila poleg tega teleta v hlevu tudi — velika,-zelo divja žival, z roparskim* nagoni, ki je vedno hotel ubogemu teletu ugrabiti njegov lepi prostor v "hlevu in njegov odmerek sena. In to še tli bilo dovolj, kajti ta volčja grdoba je hotela celo, da bi tele opustilo svoje mirno materinsko mukahje in tulilo barbarki po volčje. Nekega dne pa je izbruhnil na tem posestvu splošen boj, ki je obrnil vse narobe. In to zmedo je porabil volk, da je izpremenil svojo taktiko napram teletu, govoreč mu: »Saj ni res, da sva midva sovražnika. Prijatelja sva, zaveznika; in v«š zakaj? Ker sva oba tlačena, ker naju tlači jarem istega gospodarja. Ali si razumelo? Za—vez—ni—k a s^a«. Tele se je silno razveselilo teh besed. Domači pes pa je posvaril tele, da naj ne zaupa volku, Češ da ta roparska žival ni izpremenila v ničemur svojih naklepov. Toda tele je le še dalje občudovalo navidezno ovčjo kožo in glas volkov, ki je govoril o tako plemenitih namenih. Osel, stari filozof med živalmi, pa je zarigal v pomladansko jutro, krohotaje se človeški neumnosti med živa-limi. Lepa bajka, imenitna bajka, popolnoma vredna — psa, ki liže roko svojemu gospodarju, kateri ga je pravkar premikastil z bičem. Nimamo prav nič proti temu, da *Gazzetta« smatra italijanski narod v Avstriji za — tele, a če nas smatra za wolka«, pravimo: pa bodi! Nimamo nič proti temu, da gospodar zakolje ubogo tele, če je samo tako neumno, da se da zaklati, mi. grabežljivi volk, se s svojimi ostrimi zobmi že obranimo i gospodarja i psa i filozofa osla, izjavljamo pa, da nam ni prav nič do teletovega prostora v gospodarjevem hlevu in še manj do nje'govega odmerka sena, ker volk pač ne žre — sena! 29. žrebanje tržaških mestnih obligacij iz leta 1879. se bo vršilo v ponedeljek, 1. julija, od 10 dopoldne v mali dvorani na mestnem magistratu. Izžrebane obligacije se izplačajo tekom 15 dni po iz-žrebaniu in odrezki se izplačajo, kakor običajno, po odbitku 2% rentnega davka z vojno naklado. Voditeljem slov. šel v Trstu in okolici. Današnji sestanek v šoli na Acquedottu je ob 7 in ne ob 5. Iz Skednja. Proslava desetletnice domače podružnice CMD bo 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla. Skupna pevska vaja za mešan zbor bo nocoj ob 9 v veliki dvorani i Gospodarskega društva«. — Odbor. C. M. podružnica št. IV. za SkorkHo In Belve-dere. V soboto ob 8 zvečer V Kosičevi gostilni ponovni sestanek članov in prijateljev podružnice v svrho nje probuienja. Tolminsko učiteljsko društvo sklicuje društveni sestanek v Tolminu dne 29. t. m. ob 10 uri pred-poldne. Pridite vsi, komur so m?ri naše stanovske koristil — Odbor. V nedeljo, 23. t m, bo v svetoivanskem »Narodnem domu« otroška prireditev v korist »Ženskemu prispevanju za slovenske vojne sirote«. Začetek ob 5. »Jugoslovanski železničar«. Ker so se glede izdajanja lista »Jugoslovanski železničar« pojavile težkoČe, prosi osrednji odbor Zveze jugoslovanskih železničarjev tem potom svoje člane, da nekoliko potrpijo, ker se je radi rednega izdajanja že vse potrebno ukrenilo. Mestna zastavljalnica. V soboto, 22. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene na zastavne listke serije 142, popoldne pa nedragocen! predmeti (obleka in perilo), zastavljeni na zastavne listke serije 142 in sicer od št. 35.401 do št. 36.900. Moški zbor Glasbene Matfce ima danes, ob 7 pevsko vajo. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Pevovodja. Razdeljevanje tobaka v mestu. Tukajšnji c. kr. finančni inšpektorat naznanja, da se prične danes, 21. t. m„ osemnajsto razdeljevanje tobaka za mesto Trst. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za 11 kron tobačnih izdelkov in sicer pri naslednjih tobak'arnah. 1 do 350 post. južne železnice; 351 do 700 V. Valdirivo 27; 701 do 1050 P. d. Borsa 2; 1051 do 1400 P. Pozzo del mare 6; 1401 do 1750 ul. Acqnedotto 2; 1751 do 2100 ul. Ponterosso 1; 2101 do 2450 Ponte d. Fabbra 1; 2451 do 2625 ul. Media 41; 2626 do 2800 ul. Beccherie 23; 2801 do 2975 ul. S. Giacomo in Monte 22; 2976 do 3150 ul Chiozza 13; 3151 do 3325 ul. Navali 47; 3326 do 3500 ul. C. Ghega 2; 3501 do 3675 ul. Conii 40; 3676 do 3850 ul. Scalinata 3; 3851 do 4025 P. vec-cliiu 3; -1026 do 4200 ul. Piccardi 2 A; 4201 do 4375 ul. Istituto 4; 4376 do 4550 ul. Solitario 6; 4551- do 4725 ul. Media 15; 4726 do 4900 ul. Campo roarzio 4; 4901 do 5075 ul. Tigor 10; 5076 do 5250 ul. Far-neto 20; 5251 do 5425 ul. S. S. Martiri 9; 5426 do 5600 ul. Acquedotto 14; 5601 do 5775 ul. Rosseiti 33; 5776 do 5950 ul. Miramar 9; 5951 do 6125 ul. Uoyd 9; 6126 do 63C0 ul. Commerciale 14; 6301 do 6475 ul. Malcanton 14; 6476 do 6650 ul. Sette fontane 14; 6651—6825 ul. Beccherie 9; 6826 do 7000 ul. Carintia 9; 7001 do 7175 nI. Riborgo 1; 7176 do 7350 ul. Fontanone 22; 7351 do 7525 stara prosta luka poni. I.; 7526 do 7760 ul. Amalla 16; 7761 do 7875 ul. Raffineria 9; 7876 do 8050 ul. Co-roneo 7; 8051 do 8225 ul. S. Marco 1; S226 do 8400 ul. Co'.ogna 6 A; 8401 do S575 ul. Piazza pic-cola 2; 8576 do 8750 ul. Coroneo 24; 8751 do 8925 P. S. Francesco 8; S926 do 9100 ul. Boroevič 57; 9101 do 9275 ul. Tesa 3; 9276 do 9450 ul. Geppa 23; 9451 do 9625 ul. Acquedotto 57; 9626 do 9500 ul. Boroevič 3; 9801 do 10033 ul. Montorsino 5; 10034 do 10266 ul. Stazione 3; 10267 do 10499 ul. Mereato vec. 4, 105000 do 107623. ul. L. Bermini 2; 10733 do 10965 Pass. S. Andrea 36; 10966 do 1119S ul. Molingrande 34; 11199 do 11431 ul. S. Caterina 2; 11432 do 11664 ul. Torri 1; 11665 do 11897 ul. S. Michele 43; 11898 do 12130 Campo Belvedere 1; 12131 do 12363 P. Cavana 3; 12364 do 12596 ul. Giulia 34; 12597 do 12829 ul. C. Ghega 8; 12S30 do 13062 Chiarbola sup. 52; 13063*do 13295 P. Giuseppina 4; 13296 do 13528 ul. Miramar 1; 13529 do 13761 P. della legna 3; 13762 do 13994 stara prosta luka pomol II; 13995 do 14227 Chiarbola sup. 181; 14228 do 14460 ul. S. Marco 26; 14461 do 14693 ul. Sette fontane 34; 14694 do 14926 stara prosta luka pomol IV; 14927 do 15159 ul. Solitario 15; 15160 do 15392 ul. Stadion 10; 15393 do 15625 ul. Post* 1; 15626 do 15S58 Chiarbola sup. 582; 15859 do 1609! ul. Barriera vecch. 2; 16092 do 16324 ul. U. Foscolo 15; 16325 do 16557 Riva Grumula 20; 16558 do 16790 ul. Amalia 32; 16791 do 17081 ul. Cassa risparmio 3; 17082 do 17372 ul. Barriera vecchia 38; 17373 do 17663 ul. Stadion 35; 17664 do 17954 kol. drž. železnice; 17955 do 18245 ul. Torrente 15; 18246 do 1S536 ul. Poste 7; 18537 do 18827 P. S. Giovanni 4; 18828 do 19118 ul. Acguedotto 41; 19J19 do 19409 ul. del Rivo 44; 19410 do 19700 ul. Madonnina 1; 19701 do 19991 Passo di Piazza 1; 19992 do 202S2 ul. S. Antonio 7; 20283 do 20573 Corso 15; 20574do 20864 Largo Santorio 4; 20S65 do 21155 ul. Giulia 39; 21156 do 21446 ul. Bosco 1 21447 do 21568 ul. Do-nota 27; 21569 do 21690 ul. Molin a vento 4; 21691 do 21S12 ul. Molin-a vento 66; 21813 do 21934 ul. Massimiliana 11; 21935 do 22056 ul. del!'Ospitale 12; 22057 do 22178 ul. Edmondo de Amicis 9; 22179 do 22300 ul. S. Marco 27. — Takrat ss dobe sledeči tobačni izdelki: a) smotke veržinke po 24 vin., cigarilos po 11 vin.; b) cigarete egiptske po 16 vin., sport po 6% vin., ogerske po 2 K- vin.; cigaretni tobak fini turški po 3 K. V avsirijsko-ogrskem upravnem ozemlju na Poljskem so se s 15. maiem 1918 otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni uradi II. razreda Annopol lubelski, Belzyce, Leczna, Ossyako\v, Silničzka. Skarvszev na Poljskem in Wa*,volnica. Na imenovane urade se smejo pošiljati: poštne dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (častniki), blagovni vzorci in zavitki brez vrednostne označbe do teže 10 kg, od teh uradov pa: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) In blagovni vzorci. !€riIiže¥nost ymetnosl. Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. — Ob ta- korekoč prenapolnjenem gledališču se je pel snoči prvikrat »Rigoletto«, najznanejše in vsaj tu doli pri nas na jugu, bi rekli, tudi najpriljubljenejše Verdijevo delo, saj ga menda ni človeka tu. ki bi ne poznal one »La dona č mobile----« Uloge so bile razdeljene kar najbolje in tako je tudi opera dosegla popoln uspeh. Rigoletta je pel g. Vusko-vić, ki je enako izrazito v kretnji, mimiki in pevski podal ta dvojni značaj dvorskega norca ter ljubečega očeta in krutega maščevalca oskrunjene časti svoje hčere. Vsekakor pa se nam je zdel v drugi polovici znatno boljši, nego v prvi. Oildo je v vsakem pogledu £ar najizborneje ustvarila gdč. Sari, ki je imela v g. Rijavcu druga, kateri je pel vojvodo tako božajoče lahno in mehko, da je opetovano žel žiuahno odobravanje ob odprtem odru in moral ponoviti zgoraj imenovano arijo. Vsem trem so izročili vet šopkov cvetlic. Prvikrat pa smo snoči imeli priliko čuti zopet našega dobrega znanca iz boljših časov našega tržaškega slovenskega gledališča, g'* Križala. v sicer majhni ulogi »brava«, ki pa mu je zadostovala, da se je kar najbolje uvedel pri širšem tržaškem občinstvu Ogromen silen materijal, ki pa ob vsej svoji tehto-vitosti ostaja čist in iasen v vseh legah, vedno lep, doneč in tudi v najnižji globini poln in krepko izrazen. G. Križaj, obdarjen s tem izrednim glasovnim zakladom. Je v letih, kar 'ga nismo čuli oči-vidno še znatno pridobil, zlasti kar se tiče pevske tehnike, in Ie želimo, da bi ga Čim prej čuli v večji ulogl, kjer bodo njegove neobične vrline mogle priti do polne veljave, kar se pač že zgodi v Mozartovi »Figarovi svatbi«, a prav posebno gotovo v eni njegovih najsijajnejših, če ne najboljši, ulogi — Kecalu v ^Prodani nevesti«, katera se bo pela v drugi polovici gostovanjskega sporeda. Vse hva-lei vredno družico je imel g. Križaj v Maddaleni gce. Pospišil-Ivanove, ki razpolaga v razsežnim, zgoraj in spodaj enako -*.blo polnim, močnim, ble-stečim altom. Za oba skupaj pa velja, da je njuna Izreka najjasnejša, razumljiv vsak zlog, kar se pri vseh drugih le prečesto pogreša. Ostale manjše uloge, ki so hile v rokah gdč. 2ličarjeve ter gg. Pisarevića, Jurašiča, Biničkega -in drugih, so bile izvedene najprimerneje celoti. Med skupnimi nastopi naj posebej omenimo izborno izvajani kvartet v četrtem dejanju (Gilda. Maddalena, vojvoda in Rigoletto) ter zbor v velikem dvoranskem prizoru v drugem dejanju in fino niansirano izvajanje zborne točke v tretjem dejanju. Vse priznanje gre zopet orkestru, ki ga je kar naispretneje vodil g. Baranovič, ter izvrstni režiji g. Prejca. Oprema najdostojnejša. Pripomnimo naj še, da sta gca. Sari in g. Vuškovič pela svoji ulogi izključno italijanski, g. Rijavec pa večino arij, dočim so ostali peli hrvatski. V tolažbo tovarišu »Ecu* naj končno še povemo, da se gledališče ni podrlo vsted zbo-rovega »Dobro juiro. Rigoletto«! —r. * * s Večeras u 8 sati četvrta predstava opere »To-sca« sa gdiicom Ogrodzkom u naslovnoj ulozi, sa g. Markom Vuškovićem kao Scarpia i g. Ja-strzebskim kao Cavaradossiem. Dirigent Milan Sachs. » * • Sutra, u sobotu, druga predstva »Rigoletto« sa g. Vuškovićem u naslovnoj ulozi, sa gdjicom Sari kao Gildom. te g. Rijavcem. Dirigent g. Baranovič. * * * U nedjelju dvije predstave: popodne uz snižene cijene u prvom reda za okolicu grada Trsta izvad-jati će se »Nikola Šubić Zrinjskl«. — Na večer treća i zadnja predstave opere »Lucia dl Lammer-moor«. DAROVI. m — V počeščenje spomina pok. Dušana Cotiča daruje.^. Jakob Parčina za moško podružnico CMD K 50'—. Denar hrani uprava. — V počastitev spomina pok. Dušana Cotiča daruje dr. RybSF K 50'— Sokolu v Trstu. Denar hrani uprava. — V isti namen daruje Cin K 20'— Sokolu v Trstu. Der.ar hrani uprava. — V počastitev spomina g. Dušana Cotiča daruje g. Ante Bogdanovič za šentvinsko šolo K 50. Denar hrani uprava. — Gospa Biček-Razbornikova daruje K 10*— za šentvidsko šolo, namesto cvetja na grob pokojnemu g. Dušanu Cotiču. V isti namen daruje K 6'-gdč.-Pavla Gregoričeva. Denar hrani g. Biček-Razbornikova. — Za svetoivansko podružnico CMD Je darovala. v znak hvaležnosti, ga. D. iz Sv. Ivana K 5. — Za isto podružnico kot preostanek nabranega med malimi součenci za venec Davorinu Baretto K 10'—. — Za šentvidsko šolo so darovali: Prodajalna kat. tisk. dr. 3 K, Ivan Keček 2 K, Ema Kerže 2 K, Bečan 4 K, Ant. Gustin 2 K in naslednji po 1 krono: Milan, Lina, Ka.roiina Zadnik, Turko Lidija, Josip Cink, Kravos Franc, Boris Zadnik. Da- nilo Zadnik, Helena Bassa, Peter Kaber^a. M. Kovačević, don Giuseppe Jurizza. župnik. Marko Batistič, umir. župnik. Godec, Giussi, Kattn:^, Godnič, Karolina Zadnik in Karolina Zobec. Denar hrani tajnik. —"Za podružnico CMD pri Sv. Jakobu: Na sestanku Hrvatov in Slovencev v Čitalnici pri Sv. Jakobu, v spomin, imendana največjega Hrvata Ante Starčevića na predlog g. Madla, člana kr. hrv. gledališča v Trstu, nabrali K 30'—. Iskrena hvala. Denar izročen blagajničarju. — Za škedenjsko podružnico CMD: Marica Sti-pančič K 10'— in Dragica Rosenberg K 5'— za razglednici dr. Korošca. N. N. po Ivanki Rošotovi K 5*—, ker se ne bo mogel udeležiti proslave desetletnice podružnice 29. t. m. Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu (za Dijaški dom) daruje namesto cveija na grob pok. g. Šusteršiča družina Peric K 20. Denar izročen tajniku. K«-.' - JIH Češko Budjevička Restavraciia (Bosd-feova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Sk>venska ix?strežba in slovenski jedilni listi. M&U OCiLASI. lf?OH1 sobo z dvema posteljama ter s uporabo lalVfll kuhinje s plinom in vodo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. " 2324 IFtftetlffrf nau£i govoriti nemško in italijan-UllIćajElU sko v treh mesecih. Ulica Maiolica 17, II. 2340 „LfQiiore Godina" matizmu, skrnini in protini) so prodaja v vaeh lekarnah. D 16 |2Xf) služkinja za vsa dela. proti dobri plači ijiu Jw in hrani. Predstaviti se v ni. Michelangelo 648, Mahne. 2274 ^lipUjG^n Vre^e' vrv"i m rabljeno po Skladišče. hištvo. Degrassi uL S. Caterina S. 2311 čQ kg modre galice za škropljerye trt. Pismene ponudbe pod „Galica* na Ius. odd. Edinosti. 2334 se IJADBArBKA BAiiKA i Trst, Via Cassa di Risparmio 9 !k (Lastno poslopja) Kapital In rezerva K 23,500.090.- FILIJALKE: Dua ij Tegethofstiasse 7-9 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 o; a o o