Slovenska zveza na Švedskem S l o v en sko GL A S I L O S l o v en s k a B L A D E T POLETJE / SOMMAR 2016 ISSN-2000-2173 Št./Nr 55 Letnik/Argang 15 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Junij 2016, Št./Nr 55, Letnik/Argang 15 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 530 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto. Branko Mohorič Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Zvone Podvinski Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD ______________________________________ 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO ________________________________________________ 4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG ...................................................................... 6 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING..................................... 10 ORFEUM - LANDSKRONA ........................................................................... 14 PLANIKA MALMÖ ....................................................................................... 17 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM ......................................... 22 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM ........................................................... 24 SKM NA ŠVEDSKEM .................................................................................... 26 KULTURA - KULTUR ................................................................................... 29 NEKAJ ZA OTROKE - NAGOT FÖR VARA MINSTA......................................... 31 RECEPTI - RECEPT ...................................................................................... 32 SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET.................. 35 JEZIKOVNI KOTIČEK - SPRAKHÖRNA........................................................... 39 OBVESTILA - MEDDELANDEN ..................................................................... 41 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Častna članica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka / Teknisk redaktör & slov. lektura: Danni Strazar Distribucija in sve. lektura / Distribution: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 10. septembra 2016! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 10 september 2016, adressen ovan! 2 UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Čas za zaslužen poletni dopust! Poletje, poletje, poletje! To je čas, ko si veliko ljudi privošči zaslužen dopust po celoletnem delu. Številni odpotujejo in uživajo sončne dneve v drugih krajih, veliko pa jih ostane tudi doma in raje uživajo v švedskem poletju. V tej številki boste našli povabilo na srečanje vseh generacij, ki bo letos izvedeno v pokra­jini Västmanland, ne spreglejte pa tudi poročila praznovanju 100-letnice najstarejše Slo­venke na Švedskem. Morda se boste celo lotili kuhanja po naših receptih. Ne glede na to, ali boste ostali na Švedskem ali odšli v svoj dopustniški rajski kotiček, vam želimo zares enkratno poletje!!! Glavni urednici Nu tar vi ett välförtjänt sommarlov! Sommar, sommar, sommar! En tid da manga av oss tar ut den semester vi gjort oss förtjän­ta av under aret! Manga passar pa att resa och njuta av de soliga dagarna pa annan ort samtidigt som flertalet stannar hemma och njuter av den svenska sommaren istället. I detta nummer hittar vi inbjudan till en flergenerationsträff, som i ar kommer att genom­föras i Västmanland, missa inte läsningen om var fantastiskt pigga 100 aring eller varför inte testa ett av vara recept?! Oavsett om ni stannar i Sverige eller aker till ert semesterparadis: Ha en fin sommar! Huvudredaktörerna 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO Spoštovani člani Slovenski zveze! Spoštovani, najprej vse skupaj najlepše pozdravljam v imenu Slovenske zveze. Znova je čas, da napišem nekaj besed o delovanju Slovenske zveze na Švedskem, ki letos zaznamuje kar veliko zelo pomembnih dogodkov med nami, Slovenci na Švedskem. Društvo Planika je bila na vrhu vseh praznovanj, ko se je pevski zbor Planike zapisal v knjigo obletnic, saj so slavili 40. obletnico delovanja, hkrati smo praznovali 25-obletnico vseslovenskega srečanja, prav tako smo tudi praznovali 25-obletnico delovanja Slovenske zveze. Za vse te lepe obletnice smo vsem čestitali in jim zaželeli še veliko zagona za delo­vanje v prihodnjih letih. Delo v društvih in Slovenski zvezi je že v polnem teku, za nami so tudi občni zbori, razna praznovanja in obiski, ki smo jih letos gostili na različne načine ob dogodkih, ki so se odvi­jali v društvih ter ob raznih srečanjih Delo občnega zbora Slovenske zveze je bilo v mesec aprila uspešno opravljeno, bilo pa nam je tudi v čast, da smo imeli udeleženci občnega zbori v naši sredi možnost pozdraviti goste iz Slovenije. Obiskal nas je minister vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, g. Gorazd Žmavc, ter sekretar g. Primož Ilešič in g. Zvone Žigon, odgovoren za arhivsko ohranjanje. Upravni odbor SZ je ostal nespremenjen. Dobili smo zaupnico za še eno leto, sam pa os­tajam na čelu kot predsednik. Upravnemu odboru želim lepo, uspešno in spoštljivo delo v prihodnjem letu. Vstopili smo v poletni čas, ki se ga vsi skupaj veselimo. Želim vam veliko lepih trenutkov in užitkov v poletnih dneh, lepo poletno praznovanje (Midsommar) ter praznovanje po­membnega praznika: namreč 25-letnice samostojne Slovenije. Novice iz Slovenske zveze so tudi na: www.slovenskazvezanasvedskem.com, kjer objavlja­mo vsa pomembna obvestila glede delovanja SZ. 4 Spoštovani člani zveze, pred nami je tudi čas počitka in dopustov. Vsem vam želim prijeten dopust, vsem, ki se boste podali na pot z avtomobilom, pa želim srečno pot, predvsem pa vsem varno potovanje. Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze na Švedskem 5 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Materinski dan smo praznovali po maši v Astridsalen. Naredili smo kratek program in prebrali o pomembni vlogi naših mamic in staršev, ki so za naše življenje veliko pomenili, nekaterim, ki jih še vedno imajo, pa to pomenijo še vedno. Vse prisotne smo pogostili z narezkom in pecivom in tudi nazdravili slavljencem, ki so godovali. Pesem je zadonela in dobra volja je polepšala dogodek. Mladi so razdelili nageljne in s tem smo pokazali skupno spoštovanje do tega praznika. Letos sva se z možem odločila, da greva zgodaj na dopust. Sredi aprila sva se z avtobusom odpeljala v Slovenijo. Vožnja ni bila naporna, saj sva imela vsak dva sedeža, ker ni bilo veli­ko potnikov, in sva lahko dvignila noge, ki kaj rade zatečejo. Opazovala sva naravo in bliže ko sva bila domu, bolj se je spreminjala. V Göteborgu je bila narava še pusta, potem pa postopoma vedno bolj zelena in cvetoča, doma pa vse v cvetju in zelenju. Uživala sva tudi v toplem vremenu in seveda smo tudi letos z bratom in svakinjo hodili na izlete. Prva ideja za izlet je bila od sestrične Marije. Lepo četrtkovo jutro smo se napotili proti Lendavi, kjer so pred kratkim odprli razgledni stolp, od koder je mogoče videti v štiri različne države. Madžarsko, Austrijo, Hrvaško in Slovenijo. V samem stolpu so takrat tudi imeli razstavo umetnih pisank, ki so prave mojstrovine. V kavarni v pritličju lahko vsak obiskovalec kupi vino okoliških vinogradnikov. Pred samim razglednim stolpom je veliko betonsko ročno porisano jajce, ki ga je Hrvaška podarila Sloveniji. Takih jajc je po vsej Europi okrog 124. Sledil je še krajši ogled Murske So­ bote in nato lepo domov. Marija in Janko kar rada obiščeta razne znamenitosti, zato smo šli na sobo­to spet na izlet do Vinetujeve doline blizu Kidričevega jezera, v katerem plavajo postrvi. Te so nas kar hit­ro zvabile, da smo vzeli v roke prep­roste ribiške palice, kot vabo nataknili kruh ter začeli loviti. Darja je vzela seboj hčerki Saro in Lauro, ki sta tekmovali, katera bo ujela ribo. Bilo nas je sedem, ulovili pa smo šest rib, ki so nam jih tam očistili, stehtali, nato pa smo plačali po 6,90 evrov za kilogram Ribe je Darja nesla domov, mi pa smo se usedli v Vinetujevo hišo, ki je opremljena po indijansko, ter naročili pečene postrvi in pečen krompirček, zraven pa še dober ržen kruh. Tako smo zaključili športni dan. Priporočam, da obiščete ta kraj, saj poleti pečejo na žaru jagenjčke, odojke in še kaj. V Ljutomerski knjižnici so letos ob »Svetu knjige« organizirali nekakšno tekomovanje za stare in mlade za bralno značko. Lani oktobra so objavili seznam petindvajsetih (25) knji­žnih naslovov in od teh naj bi vsak prebral pet knjig ter še eno po lastni izbiri in seveda nekaj kratkega o tem tudi na­pisal. Pred knjižnico so v obliki male hiške postavili »Knji­gobežnico«, kar je lesena škatla, v kateri so knjige. Lahko si jih izposodiš, ko posediš v okrepčevalnici in zraven bereš, ali pa odneseš domov, pozneje pa knjigo vrneš in morda še katero dodaš. Direktorica knjižnice ga. Vesna Laissani nas je povabila v poročno dvorano, kjer sta z županjo Ljutomera gospo Olgo Karba podelili diplome 37 bralkam (samo trije bralci so bili med njimi – in želijo, da bi jih bilo več). Vsak je spregovoril nekaj besed o pomembnosti knjie. Sestrična Marija je po­vedala, da je v Göteborgu leta 2014 lahko brala knjigo ob polnoči zunaj na balkonu, ker je bilo tako svetlo. Tudi njena hčerka Darja je dobila diplomo. Obe radi zanamcem pou­darjata pomen knjige. Sama sem lahko povedala, od kod prihajam, in kar kmalu so starejši povedali, kako se še iz šole spomnijo Pike Nogavičke. Danes imajo na volje prevedene knjige in filme od Astrid Lindgren. Po končani podelitvi so nas pogostili in nam zaželeli ve­liko uspehov pri branju. Sama se spomnim, da smo v osnovni šoli obvezno morali prebrati nekaj knjig in pozneje povedati nekaj vsebine. Morda je ravno to, da sem v zgodnjih letih uživala ob knjigi, razlog, da še danes zelo rada berem. V nedeljo smo šli nazaj v Maribor, Pernico. Sledilo je malo počitka, nato pa smo pripravili kovčke za odhod v Čateške toplice. Že na poti tja so bile med dež pomešane snežinke. Zjutraj v četrtek je bilo 3 ali 4 stopinje pod ničlo in prihajala so poročila o snegu, poledici in toči. Ponekod na Štajerskem je v celoti pomrznila vinska trta, sadovnjaki in na njivah oljčna repica. Pomrznili so tudi orehi in marelice. Kruto je bilo videti črno listje in plodove, saj je bil ves trud zaman. Nekatere poljščine so se popravile, druge pa so morali ponovno pose­jati. V toplicah smo zares uživali v topli vodi, okusni in dobri hrani ter odlični postrežbi. Vsi zaposleni v hotelu so zelo prijazni in želijo na vse načine ustreči gostom. Sprehodi v lepem vremenu so bili dolgi in sproščeni. V nedeljo po maši so v Pernici blagoslovili voznike mo­tornih vozil. Zbralo se je približno 250-300 voznikov motornih vozil, ki so bila v različnih barvah in različnih proizvajalcev. Vozniki so med seboj kramljali in pripovedovali, kaj vse so doživeli na izletih. Na žalost je do sredine maja v Sloveniji umrlo že 8 motoristov. Razlog: prevelika hitrost in premajhna varnostna razdalja. Pozornost je vzbudil rdeč Ferrari, pa tudi ta zgornji nenavadno oranžno-rumen štirikolesnik. Vse,kar je lepo in prijetno vedno hitro mine, in tako se je približal odhod. V soboto sredi maja smo odšli proti Ljubljani. Obiskali smo mojo dolgoletno prijateljico, 91-letno Meri. Leta 1989 je bila v Göteborgu s pevskim zborom Brdo-Vrhovci. S prijateljico Cito sta bili nameščeni pri nas doma in si še vedno piševa po navadni pošti, kadar sem doma v Slove­niji, pa se tudi srečava. Če povzamem misli, so kljub polomiji slovenske politike Slovenci vesel in zabaven narod. Presenečena sem bila, kaj vse znajo različni kraji po vsej Slovenije prirediti za tiste, ki ne sedijo radi doma, če ni nujno. Razstave, gledališki koncerti na prostem in brezplačno v mestnem parku v Mariboru, domače kuhinje, čebelarski dan z razstavo medu in medenih izdelkov, razstava cvetja in seveda pohodi v naravi. Drugič bom dopust podaljšala, da bom utegnila kaj od tega naštetega tudi doživeti. Bili smo tudi na Ptujskem gradu. Ptuj je eno najstarejših mest v Sloveniji. Vodič Zlatko nas je vodil po ulicah in predstavil hiše, ki so bile zgrajene leta 1678 ali še pred tem. Zadnja leta so te hiše prekrili z novo opeko. Tudi pot na grad, da se vidi obzidje, je polepšana, saj so grmovje obrezali in očistili. Na samem gradu so sobe s starinskim pohištvom, slikami in gobelini. Lahko si predstavljam, kako mrzlo je bilo tukaj pozimi. V orožarni smo videli orožje, sulice in meče ter oklepe, ki so jih uporabljali vojaki. Na grad radi prihajajo novop­oročenci za fotografiranje, saj je lep razgled nad mesto. Tokrat so bili na gradu štirje pari. Ptuj ima lepe sprehajalne poti ob umetnem jezeru. Samo mesto je zelo živahno, saj imajo razne trgovine, gostilne, bare in vse kar prebivalci potrebujejo. Toliko o najinih spomladanskih doživetjih v Sloveniji. Naši jubilanti v Göteborgu: Julij Mattias Mikl, 75 let Avgust Zenon Perovič, 70 let September Ivan Horvat, 75 let Toni Sajovic, 65 let Vinko Tomažič, 75 let Pa še kratko voščilo vsem: Ker danes praznuješ rojstni dan, naj sreča k tebi se poda, naj izpolni vse želje tvojega srca, naj v srcu prijateljstvo živi in naj bo ljubezen vodnik vseh poti. Čestitke ob vašem prazniku in lepo praznujte. Upam, da vas moje novice niso dolgočasile in, da ste dobili tudi vi voljo, da kaj lepega doži­vite in obiščite. Junija je konec pouka v šolah in sledijo počitnice, ki vedno prehitro minejo, veliko pa se jih bo odpravilo na želeni dopust v domovino ali kam drugam. Naj vam vsem zaželim prijeten dopust in počitek, naredite kaj zanimivega in oglejte si kaj lepega, da vam bodo spomini greli v mrzli in temni zimi lepi. Za upravni odbor Slovenskega doma: Marija Kolar SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING Binkoštno praznovanje Letošnje srečanje je bilo namreč malce bolj pomembno. Bilo je lepo in veselo za vse nas, ki smo se udeležili srečanja. Vreme nam letos sicer ni bilo naklonjeno, a vseeno ni vplivalo na nepozabno doživetje. Je pa naša udeležba dokaz, da si romarji želimo, da srečanje v Vadsteni za binkoštni praznik ostane še naprej tradicionalno. Letošnji binko­štni prazniki so bili še bolj sve­čani, kajti med nami v Vadste­ni so bili gostje Rafaelove druž­be iz Slovenije. Naslednji dan (v nedeljo) so bili v gosteh pri nas v Köpingu in so si ogleda­ li društvene prostore ter pobrskali po arhivskem gradivu, nad katerim so bili zelo navdušeni. Protokolarni in sprošče­ni del smo zaključili ob dobri kapljici, glasbi in petju domačih pesmi ter ob pečenju na žaru pri družini Macuh. S temi besedami bi se zelo rad zahvalil vsem članom v društvih, torej vsem članom zveze, ki skrbite za dobro sodelovanje in ohranjanje tega zelo pomembnega praznika, ki ga iz leta v leto vedno znova obujamo in se tako srečujemo v sre­dišču dežele, v kateri živimo. VABIMO VAS NA PRAZNOVANJE ZAČETKA POLETJA IN DRŽAVNEGA PRAZNIKA, KI BO NA HUSTI DNE 24. JUNIJA Vsi lepo povabljeni na praznovanje poletnega časa (Midsommar) v petek popoldne od 16.00 ure naprej. Poskrbljeno bo za vse. Dobrodošli, če imate posebne želje glede hrane in pijače, nam sporočite, kot običajno pa bomo pekli na žaru in vse, kar spada k temu. Računamo na vas, če slučajno ne morete priti na praznovanje, nam sporočite po telefonu ali e-pošti. Dobrodošli Hjärtligt välkomna till slovenska föreningens midsommarfirande och firande av slovenska nationaldagen. Välkomna till vart midsommarfirande som kommer att äga rum den 24 juni efter kl. 16.00. Som vanligt kommer vi att ordna med mat och dryck, vänligen meddela i god tid innan om ni har nagra speciella önskemal vilket självklart även gar bra att ta med sig. Hjärtligt välkomna ORFEUM - LANDSKRONA Angela Budja, stoletnica Naša draga mamika, babica, prababica in praprababica Angela Budja je bila rojena 28. aprila 1916 v vasi Godemarci. Slavljenka, ki občasno živi na Švedskem pri sorodnikih, je v aprilu slavila 100-letnico. Slavje se je začelo z zahvalno sv. mašo v slovenskem jeziku, ki jo je vodil slovenski duhovnik na Švedskem, g. Zvone Podvinski. Tudi g. Zvonetu iskrene čestitke za njegovih 60 let življenja ter zahvala za 23 let službovanja pri Slovencih na Šved­skem! ji zdravje tega ne dopušča. Zato se je znašla in se vživela na Švedskem, kjer je med svojimi štiridesetimi potomci relativno srečna in zadovoljna. Angela je najstarejša Slovenka na Švedskem in tudi v svoji vasi Mali Nedelji. V življenju je doživela marsikaj zanimivega, med drugim je preživela prvo in drugo svetovno vojno, dve Jugoslaviji in komunistično dobo, ki je v 1960 letih pregnala njeno družino na tuje. Dokler je zmogla, je redno hodila v cerkev, veliko let je bila cerkvena pevka in s tem podpi­rala zdaj že pokojnega moža, Avgusta Budja (1905-87), organista pri Mali Nedelji. S petjem in dobro voljo je navdihovala tudi svoje otroke, vnuke in pravnuke, ki so na Švedskem in v Sloveniji posneli več kot 100 pesmi v švedskem in slovenskem jeziku. Pri slovenski različici skladbe (uglasbila Olga Budja) Oče naš z Zdravo Marijo je tudi sama, takrat stara 88 let, pela sopran. Lastnik studia, Marek, v Helsingborgu je povedal, da je bila Angela Budja dot­lej njegova najstarejša pevka v studiu. Kam le so šla vsa ta leta njenega življenja, se čudi Angela, ko se ob listanju jubilejnega fotoalbuma poglablja v minula leta. V življenju je sicer pogosto žalovala ob boleznih in smrti sorodnikov, še večkrat pa se je veselila novih rodov. V Sloveniji ima 7 potomcev, na Švedskem pa 40. Še vedno jo najbolj umirita molitev in lepa glasba. Nekaj dni pred roj­stnim dnem je prejela telegram švedske kraljeve hiše, s kraljevim podpisom, kar jo je zelo vzradostilo. Ponosna je na glasbene in literarne dosežke svoje družine. Vse nas ima rada in mi imamo radi njo. Mama Angela je kot magnet, ki nas povezuje. Ostani nam zdrava in dobre volje ter še dolgo med nami. To ti kličemo vsi tvoji na Švedskem in v Sloveniji! PLANIKA MALMÖ 16. aprila 2016 je slovensko društvo Planika pripravilo slovesnost ob 40-letnici njihovega pevskega zbora, ki se zdaj imenuje sekstet Planika. Tokrat objavljamo slikovni kolaž foto­grafij z obeležja tega praznovanja in dodajamo nekaj opisov. Kjer ni opisov, pa naj velja tisti stari rek, da slika pove več kot sto besed. V gosteh smo imeli eminente goste, veleposlanika z ambasade v Kopenhagnu, g, Toneta Kajzerja s soprogo Mileno, ministra za Slovence pos vetu, g. Gorazda Žmavca, sekretarja na ministrstvu, in častnega konzula Slovenije v Lundu, gospoda Daria Križa s soprogo in hčerko. Nič več pevski zbor, temveč sekstet Planika Malmö Marjeta Pagon in Danni Stražar med nastopom Skupna fotografija z nastopajočimi in imenitnimi gosti Pevskemu zboru Planika je čestital tudi nj. ekselenca, g. Tone Kajzer, slovenski veleposlanik za Švedsko Ljudje so se dobro naplesali ob zvokih ansambla Zadetek SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM 12. marca je KD Slovenija Olofström imelo občni zbor in hkrati praznovanje Dneva žena. Izvolili smo upravni odbor, ki ga volimo na dve leti, in sprejeli novi program dela. Upravni odbor je ostal tak, kot je bil. Nase žene so dobile rdeč nageljček ob dnevu žena, obenem pa večerjo in dobro kapljico. Zatem smo se prijetno zabavali ob veselih zvokih harmonike Viktorja Semprimožnika. Li­bero je takrat zbolel in ni mogel biti med nami. Prepevali smo in se veselili, kajti leta tečejo in sam bog ve, kako bo v prihodnosti, zato moramo izkoristiti priliko, ko so naši godci še vedno med nami. 16. aprila se je KD Slovenija udeležilo občnega zbora Slovenske zveze v Malmöju. Na sre­ SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Dogodki v letu 201 marec – maj 2016 Dejavnosti so se nadaljevale … Praznovali smo 8. marec v prijetni restavraciji Moldau, kjer nas že dolgo poznajo. Vzdušje je bilo kot vedno prijazno in veselo. Seveda smo nadaljevali tudi z badmintonom, ki ga pod okvirom društva organizira naša članica Meta. Srečali smo se enkrat na mesec, igrali, tekmovali in uživali v družbi ob kavici in soku. Izvedli smo tri otroške delavnice s temami: velika noč s pirhi, pomlad ter poletje in s tem tudi počitnice. Andreja in Renata sta pripravili in izvedli te dejavnosti v veliko veselje naših malih. Seveda smo tudi sodelovali pri Dnevu Evrope na Mossebacke torg, kjer je naša ambasada iz Ko­penhagna predstavila Slovenijo na samostojni stojnici – pomagali smo tako, da so prijazne Slovenke stale na stojnici, delile informa­cije in stregle z izvrstno domačo potico. Vsak zadnji petek v mesecu so se naši mladi in mladi po srcu dobili tudi na večernem druženju ob pivu, kjer se vedno zbere pisana druščina nasmejanih ob­razov. Pivo Slovencev v Stockholmu je na sporedu vsak konec meseca že skoraj leto dni, informacije o dogodku pa lahko najdete na naši FB strani – Slo­venci v Stockholmu. Andreja je vestna organizator­ka teh srečanj. Trudimo se, da s svojimi dogodki dajemo priložnost medgeneracijskemu sodelovanju, zato vabimo vse, ki si želite slovenskega druženja, da se nam pridruži­te pri naših aktivnostih. Veselimo se srečanja z vami! Pripravila Viki Lindblad SKM NA ŠVEDSKEM Binkoštno romanje v Vadsteno Rojaki z vse Švedske so letos že 43. prišli na romanje k sveti Brigiti Švedski v Vadsteno. Gostje letošnjega srečanja so bili nadškof Ivan Jurkovič, nekdanji nuncij v Rusiji, zdaj pa predstavnik Svetega Očeta v Ženevi; veleposlanik Slovenije v Kopenhagnu Tone Kajzer z družino; predsednik Slovenske zveze na Švedskem, ki povezuje vsa slovenska društva in predsednik slovenskega društva v Köpingu, Alojz Macuh; ansambel Lunca iz Sloveni­je, prijatelji Rafaelove družbe in Višarskih dnevov mladih, Jožefa Javornik, organistka iz Slovenije. Matere božje, obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji in se spomnili na slovenska krščanska izročila. »Obletnica državnosti nam mora biti nov navdih za delo za skupno dobro. S svojo drža­vo nismo izgubili kakovosti bivanja, temveč smo s tem pridobili,« je rekel nadškof Ivan Jurkovič. Nadškof Jurkovič je v nagovoru spomnil, da smo kot ljudje in kot kristjani vedno del večje skupnosti, širšega okolja. Spregovoril je o binkoštnem prazniku in rojstvu Cerkve ter pou­daril, da je vera zahtevna naloga. Večino nagovora je nadškof Jurkovič namenil domovini ter vse vprašal: Kaj nam je dalo 25 let države? Ali imamo to državo po svojih zaslugah ali po božji dobroti? Po nadškofovih besedah nam mora biti obletnica nov navdih za delo za skupno dobro. S svojo državo nam ni upadla kakovosti bivanja, temveč smo s tem pri­dobili. Dejal je še, da nas je 20. stoletje potisnilo v velike stiske in skupaj smo poklicani, da živimo v skupnosti evropskih narodov, ki je zelo raznolika. Želimo in upamo, da bo to drugačno stoletje, kot je bilo 20. stoletje. Da imam domovino, ni dovolj. Potrebne so kreposti, da smo boljši, da smo bolj odgovorni, da smo pripravljeni na velike žrtve. Samo narodi, ki so pripravljeni na velike žrtve, imajo domovino, je še razvijal svoje misli nadškof Jurkovič in se vprašal: Kaj so te velike domo­vinske kreposti? Na prvo mesto je postavil premislek našega odnosa do družine: Vsi na­rodi, ki znajo pravilno razumeti odnos do družine, so uspešni narodi - morda ne na kratek čas, a dolgoročno gotovo. Družina je naloga, ki jo imamo pred Bogom in pred narodom. Spomnil je še, da je domovina možna v okviru pravične in prave države in tu nas čaka ve­lika odgovornost. Ob koncu je še dejal, da naj živimo iz navdiha vere in Svetega Duha, da bi znali razumeti ak­tualno veliko stisko naših narodov in kontinenta - šok krize beguncev. Zbrani je položil na srce, naj ne pozabijo, da so bili tudi sami migranti in begunci, ne le zaradi preganjanja, am­pak tudi zato, ker so iskali boljši svet. »Naš bližnji človek ima pravico do naše ljubezni, do naše gostoljubnosti. Človek v potrebah in stiskah ima pravico do naše radodarnosti,« je še dejal nadškof Jurkovič. (Povzeto po radiu Ognjišče, Matjaž Merljak, pripravil Z. Podvinski) Pri tej slovesnosti je bila med nami tudi družina Jurca iz Stockholma, katere hčerka Eliza je tudi na Švedskem v Vadsteni prvič prejela sv. obhajilo, na katerega se je pripravljala dve leti na Ledinah v Spodnji Idriji, zadnje leto pa v Stockholmu in s pomočjo Skypa. Slovenski dušni pastir je staršem hvaležen za vso pomoč in podporo. Veseli se s prvoobhajanko in njeno družino, ki so skupaj z njihovo domačo župnijo v Sloveniji praznovali prvo sv. ob­hajilo in se potem vrnili nazaj na Švedsko ter z rojaki z vse Švedske praznovali binkoštni dogodek v Vadsteni, kamor so romali z rojaki iz Stockholma. Bog vas vse blagoslovi in hvala za lep vzgled ter spodbudo, da se tudi na takšen način da pomagati pri pripravi na sv. zak­ramente, kadar smo drug od drugega daleč narazen. (fotografiji za prvoobhajanko je prispevala Brigita Zemljarič, Foto Viktor Žiri) KULTURA - KULTUR PREDSTAVITEV SLOVENIJE, SLOVENSKE KULINARIKE IN SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI NA PRAZNOVANJU DNEVA EVROPE V STOCKHOLMU Na Dan Evrope, ki ga obeležujemo 9. maja, se je Slovenija skupaj z drugimi državami EU predstavila s stojnico na trgu Mosebacke torg v središču Stockholma. Predstavitev je organiziralo Veleposlaništvo RS v Kopenhagnu, ki je nerezidenčno akredi­tirano za Švedsko, v sodelovanju s slovensko skupnostjo v Stockholmu. Na sončen in vroč dan smo na stojnici obiskovalcem predstavili Slovenijo in njene turistične znamenitosti, priredili nagradni kviz ter jim postregli z orehovo potico. društva. Vodi ga Danni Stražar, živeča v Stockholmu, na odru pa ste se ji pridružili tudi Olga in Dana. SPREJEM SLOVENSKE PREDSTAVNICE NA EUROSONG-u 2016 Dne 10. maja 2016 je v prostorih slovenskega konzulata v Stockholmu na Švedskem, ki ga vodi g. Tomas Öhman, potekal sprejem za slovensko predstavnico na 61. tekmovanju Pesmi Evrovizije 2016 ManuEllo in njeno ekipo. Na dogodku, ki je potekal v soorganizaciji Veleposlaništva RS v Kopenhagnu, je ManuElla zbranim gostom, predstavnikom slovenske skupnosti v Stockholmu, predstavnikom šved­skega Ministrstva za zunanje zadeve in drugim švedskim gostom, predstavila svojo pesem »Blue and red«, s katero je nastopila v drugem polfinalu, ki je potekal 12. maja 2016. Vir fotografij: Facebook, EMA/EVROVIZIJA Prispevek pripravila: Tina Lampelj, ambasada Republike Slovenije v Kopenhagnu NEKAJ ZA OTROKE -NAGOT FÖR VARA MINSTA Metuljček cekinček Metuljček cekinček ti potepinček kje si pa bil. Pri majceni cvetki drobni marjetki medek sem pil. Potem pa želodček poln kot sodček bil je nalit. Sem rekel marjetki drobceni cvetki zdaj sem pa sit. RECEPTI - RECEPT Juha iz kopriv Sestavine za 4 osebe: 500 g kopriv 1 por 2 stroka česna 30 g masla 8 dl zelenjavne jušne osnove 1,5 dl smetane 1 ščepec soli 1 ščepec popra 1. Osmukamo in operemo koprive. Za pet minut jih namočimo v vrelo slano vodo in jih odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in ožamemo. Ožete sesekljamo in shranimo na toplo. Očistimo por in ga sesekljamo na drobne koščke. 2. V večji posodi razpustimo maslo in na njem približno pet minut pražimo por. Nato do­damo koprive in jih med stalnim mešanjem dušimo še deset minut. Zalijemo s toplo jušno osnovo in na šibkem ognju kuhamo še približno 10 minut. 3. S paličnim mešalnikom zmešamo sestavine v gladko kremno juho. Dodamo smetano, poper in sol. Rižota z beluši in grahom Sestavine za 4 osebe: 800 g belušev sol 1 čebula 2 žlici oljčnega olja 500 g riža za rižote 250 ml belega vina (ali belušne osnove in 2 žlici limoninega soka) 150 g zamrznjenega graha poper 2 žlici masla 4 žlice sveže naribanega parmezana 1. Beluše očistimo. Stebla narežemo na primerno velike kose in jih v 2 litrih osoljene vode blanširamo približno 3 minute, da so na ugriz še čvrsti. Nato jih vzamemo iz vode in posta­vimo na stran. Olupke belušev stresemo v slano vodo in iz njih skuhamo belušno osnovo. (stresemo bele olupke v vodo, v kateri so se kuhali beluši. Kuhamo na šibkem ognju prib­ližno 30 minut. Precedimo.) 2. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V posodi segrejemo oljčno olje in na njem popra­žimo sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo riž in dušimo na zmernem ognju približno 2 minuti, da riž postekleni. Zalijemo z belim vinom in pustimo, da vino izpari. Nato dodamo približno 500 ml vroče belušne osnove, zmanjšamo ogenj in kuhamo na šibkem ognju še 15 minut. Pri tem pogosto premešamo in postopoma zalivamo s preostalo belušno osnovo. 3. V rižoto zamešamo beluše in grah, popopramo in kuhamo še približno 5 minut. Dodamo maslo in parmezan ter takoj postrežemo. Riž naj bo kuhan al dente, rižota pa naj bo mokra, vendar ne preredka. Jagodni karpačo z jogurtom Sestavine za 4 osebe: 200 g smetane 600 g navadnega jogurta 2 žlici sladkorja 1 strok vanilje 400 g velikih jagod 4 žlice cointreauja ali pomarančnega soka 50 g temnega čokoladnega obliva lističi melise za dekoracijo 1. Dan poprej kremasto stepemo smetano (ne pretrdo) V posodo stresemo jogurt in do­damo sladkor. Vaniljev strok podolžno prerežemo, izpraskamo stržen in ga primešamo jogurtu. Gladko zmešamo in dodamo stepeno smetano. 2. Kuhinjsko cedilo obložimo s kuhinjsko krpo iz blaga, napolnimo z mešanico jogurta in smetane ter prekrijemo z vogali krpe. Cedilo položimo na posodo in ga postavimo za 12 ur v hladilnik, da lahko sirotka odteče in ostane le zračna jogurtna krema. 3. Jagode operemo in odstranimo peclje, jih narežemo na rezine in jih v obliki strešni­kov razporedimo po krožniku. Vsako plast pokapamo z žlico cointreauja ali pomarančnega soka. Čokoladni obliv nalomimo in raztopimo v vodni kopeli. 4. Veliko žlico za trenutek potopimo v hladno vodo in nato z njo naredimo cmočke iz jo­gurtne kreme. Na vsak jagodni karpačo položimo 2 cmočka. Stopljeno čokolado pokapa­mo v tankih prečnih in vzdolžnih črtah po karpaču (najlažje nam to uspe s segreto žličko) in okrasimo z lističi melise. Recepte pripravil: Boštjan Pristovnik SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET Mali Janezek vpraša svojo učiteljico, ali se lahko pogovori z njo po uri. Ona pristane. Učiteljica: »Kaj si mi želel povedati, Janezek?« Janezek: »Mislim, da sem preveč pameten, da bi ostal v tem razredu, dolgočasim se. Želel bi preiti naravnost v gimnazijo.« Ker je o tem obveščen tudi ravnatelj, vpraša Janezka, ali bi želel narediti test. Janezek sprejme brez oklevanja in ravnatelj začne s testom. Ravnatelj: »Prav, Janezek, da vidimo, 3x4?« Janezek: »12!« Ravnatelj: »6x6?« Janezek: »36, gospod ravnatelj.« Ravnatelj: »Glavno mesto Japonske?« Janezek: »Tokio.« Test se nadaljuje naslednje pol ure, Janezek pa ne naredi nobenih napak. Na koncu testa je ravnatelj zadovoljen, učiteljica pa vpraša, ali bi lahko zdaj ona postavila nekaj vprašanj. Oba pristaneta in ona začne: Učiteljica: »Dobro, Janezek. Krava ima 4, jaz pa 2, kaj je to?« Janezek: »Noge, gospa.« Učiteljica: »Točno. Kaj se lahko najde v tvojih hlačah, v mojih jih pa ni?« Ravnatelja preseneti vprašanje. Janezek: »Žepi, gospa.« Učiteljica: »Dobro Janezek. Kje imajo ženske najbolj kodraste dlake?« Ravnatelj se pripravlja, da bi ukrepal, ko Janezek odgovori: »V Afriki, gospa.« Učiteljica: »Kaj je mehko, a na ženskih rokah postane trdo?« Ravnatelj razširi oči, Janezek pa: »Lak za nohte, gospa.« Učiteljica: »Kaj imajo moški in mi ženske na sredi nog?« Janezek: »Kolena!« Učiteljica: »Dobro. Kaj ima poročena ženska širše od neporočene?« Ravnatelj ne more verjeti svojim ušesom. Janezek: »Posteljo, gospa.« Učiteljica: »Kateri del mojega telesa je pogosto najbolj vlažen?« Janezek: »Vaš jezik, gospa.« Učiteljica: »Katera beseda se začne s črko »P«, a pomeni nekaj, kar je lahko vlažno ali suho in kar moški radi gledajo?« Janezek: »Pot.« Ravnatelj brez zraka in ves moker od znoja prekine test in vzklikne: »Ne bom te poslal na gimnazijo, temveč naravnost na faks! Celo jaz bi odgovoril napačno na vsa vprašanja iz testa!« Slovenska delegacija je obiskala farmo v Rusiji, kjer so jim razkazali manjši kolohoz. Med ogledom kolohoza so Slovenci opazili, da so vsi Rusi ostriženi na balin. Ko so jih vprašali, kaj se je zgodilo, so pojasnili, da kolohoz ni izpolnil plana odkupa volne, ker je med ovcami razsajala bolezen. Da bi bil plan izpolnjen, so žrtvovali svoje lase. Kljub temu pa so se vsi smejali. »Zakaj so se smejali?« »Ker so pomislili na sosednji kolohoz, ki ni izpolnil plana prodaje jajc.« Na vasi so prenovili celo kmetijo. Oče je na koncu skednja zagledal star WC. Pokliče druži­no, da jim pokaže, kako bo njihov WC s pomočjo ročne granate zletel v zrak. Bum! Deske letijo na vse strani. Na deski, ki je bila na sredi, pa sedi dedek in reče: »To pa je bilo hudo. Še sreča, da ga nisem spustil v kuhinji!« Med predavanjem je profesor opazil, da Sabina spi. Zato je rekel njeni sosedi v klopi: »Ro­mana, prebudi Sabino!« »Zakaj pa jaz? Saj ste jo vi uspavali!« V psihiatrični bolnici so tudi norčki praznovali pust. Oblekli so se v kostume in nastopili na odru. Prvi je prišel na oder pacient, ki je rekel, da je atomska bomba, in požel velik aplavz. Naslednji je prišel na oder norček, ki je bil popolnoma gol in rekel: »Jaz sem dinamit!« Vsi gledalci so se v trenutku razbežali iz dvorane, v kateri je potekalo slavje. Eden od psihi­atrov je ustavil enega pacienta in ga vprašal: »Zakaj ste pa zbežali iz dvorane?« »On je dinamit. Pa ste videli, kako kratko vžigalno vrvico ima?« Kmečko dekle se poroči z mestnim fantom. Odločita se za življenje na kmetiji. Ona je dela­la doma, on pa hodil v službo. Nekega dne ona zboli in naroči možu: »Pojdi v hlev. Za vrati boš našel stol in pomolzi kravo.« Mož uboga, odide, vendar ga ni in ni nazaj. Žena je v skrbeh, kljub bolezni vstane in gre proti hlevu, kjer najde obupanega moža: »Kaj pa je narobe?« »Poglej, prinesel sem stol, pa se krava noče in noče usesti nanj!« »Kaj je to estetika?« Je vprašal profesor. »To je učenje o lepem!« je odgovorila Darja. »In kaj je to estet?« »To je lep učitelj!« se je oglasila Mateja. PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV Zanimivosti o Sloveniji in Slovencih Ali ste vedeli ... ... da je slovenski jezik eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, poleg tega pa ima največ narečnih skupin in narečij glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo kot svoj materni jezik. ... da je imel Slovenec običajno manj kot 1 % možnosti, da bo umrl kot državljan države, v kateri se je rodil? Tako vsaj govori statistika in izročilo zadnjih stopetdesetih let. ... da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in dob narodno­zabavni ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč, še vedno pa ima tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju - več kot 300 večerov zapored? Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja! ... da je Avsenikova skladba Na Golici, največkrat predvajana instrumentalna skladba dvajsetega stoletja? ... da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obsegu presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi poznejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v avstroogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje, Red Marije Terezije. ... da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rim­skega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja, do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine – Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Šta­jerska, vojvodina Kranjska. ... da je bil starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred ustoli­čevanja knezov in vojvod na Gosposvetskem polju temelj za nastanek pogodbene ali kon­traktualne teorije prava, in sicer o prenosu oblasti z ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je vladar ljudstvo, ki pa ima pravico, da med seboj izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in še posebej njegov opis ustoličevanja tudi navdih za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, kateri je s svojimi za­četnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu ustoličevanja. ... da je ustoličevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju vselej potekalo izključ­no v slovenskem jeziku, vse do leta 1414, ko je bil ustoličen zadnji knez – Ernest Železni. Pozneje je do leta 1651 je potekal poklon deželnih stanov vladarju na vojvodskem prestolu v slovenščini, nato pa do 1728 v deželni hiši v Celovcu. Tudi tam je potekalo v slovenščini! ... da je Slovenec, Herman Koroški oziroma Herman iz Karintinije, prevedel Koran v latinščino sredi 12. stoletja? ...da je Slovenec Herman Potočnik, vojak in inženir - specialist za raketno tehniko – v svoji knjigi Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, ki jo je v Berlinu izdal konec leta 1928, že takrat do potankosti načrtoval in opisal človekov prodor v vesolje in njegovo tamkajšnje bivanje? V svoji knjigi je med drugim do podrobnosti opisal vesoljsko postajo, ki bi jo sam namestil v geostacionarno orbito. Zaradi te knjige in v njej zajetih številnih prodornih idej Hermana Potočnika danes uvrščajo med same utemeljitelje kozmonavtike! ... da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameri­ška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, ki se jima je januarja 2007 pri­družila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), ki je s seboj v vesolje vzela slovenske kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki? ... da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis katerega od slovanskih jezikov? To so tri obredna besedila z versko vsebi­no, ki so nastala v tej obliki že v 7. in 8. stoletju, originali pa zagotovo še prej. Hranijo jih Bavarskem muzeju v Münchnu, leta 2004 pa so bili izjemoma predstavljeni tudi v Sloveniji. Vir: Internet Pripravila Avgustina Budja JEZIKOVNI KOTIČEK - SPRAKHÖRNA Tudi tokrat smo si jezikovne nasvete izposodili pri Damjanu Zorcu, prevajalcu, bralcu, gle­dalcu in piscu (kot opisuje sam sebe). Tokrat lahko preizkusite svoje znanje in rešitve pre-verite na koncu vaj. 1) Ah, te vejice »kikokerdače«. V katerem stavku so zapisane pravilno? a) Kregala sta se, kot dva stara zakonca. b) Odprl je usta kot bi želel nekaj povedati. c) Medtem, ko se je pripravljala na izpit, je popila hektolitre kave. d) Ali boš šel z nami, ali boš počakal? e) Slovar je, oziroma naj bi bil, odličen pripomoček pri prevajanju. f) Na poroko so prišli sorodniki, prijatelji, znanci, … g) Kljub ostremu nasprotovanju, so po več urah le sprejeli zakon. 2) Ah, ti odvečni presledki. Kateri primeri so pravilni? a) šolsko leto 2015 / 16 b) 37o C c) 16 : 9 d) 23. 11. – 5. 12. 1973 e) Kamniško – Savinjske Alpe 3) Ah, ti zvijačni zaimki. V katerih primerih so zapisani pravilno? a) Na poti domov se je ustavila še pri njemu na kavi. b) Pri vam v službi je vedno zabavno. c) K njegovemu predlogu ni bilo prav nobenih pripomb. 4) Prepoznaj vsiljivce! a) V kolikor bo deževalo, bo tekma odpadla. b) Tekom časa bodo vsi izvedeli. c) Pri naslednjem neplačilu ji bodo zasegli avto. d) Te predpise se običajno sprejme v nekaj dneh. 5) Določno in nedoločno. Kaj je prav? a) zasebni tožilec b) dežuren zdravnik c) Na sebi je imel dežen plašč. d) kemičen inštitut e) pralen stroj f) ves preklet dan 6) V katerih primerih vas bo pisec teh besed gledal postrani? a) V pristanišče je zaplula letalonosilka. Le-ta je bila ameriška. b) Domačini se tega kraja dobro spominjajo. Le-tu je namreč nekoč stala pivovarna. c) Objavili so novi glasbeni spot Justina Bieberja (oziroma parodijo le-tega). OBVESTILA - MEDDELANDEN Sporočilo: Ne pozabite nas obvestiti o novih članih, ki naj bi dobivali naše glasilo, in o morebitnih spremembah naslovov in tudi o naslovih ljudi, ki ne bodo več prejemali glasila na dom, zato da jih odstranimo iz svoje evidence. Lahko nam pošljete tudi elektronsko pismo na: slovenskoglasilo@gmail.com. Hvala vnaprej! Uredništvo Meddelande: Glöm inte att meddela oss om nya föreningsmedlemmar som ska fa vart blad, om eventu­ella adressändringar och även adresser till dem som inte längre ska fa tidningen hemskic­kad sa att vi kan ta bort dem ur vart register. Det gar bra att maila till: slovenskoglasilo@ gmail.com Tack pa förhand redaktionen **** KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ IN KOMORNEGA ZBORA HÄGERSTEN IZ STOCKHOLMA Na naslednji strani objavljamo vabilo za koncert slovenskega in švedskega zbora. APZ Tone Tomšič vodi Jerica Gregorc Zabukovec, ki je pred leti živela in delovala na Švedskem. Vsi tisti, ki boste v tistem času v Sloveniji (ali tam živite), vljudno vabljeni. Akademski pevski zbor Tone TomšičUL dirigentka Jerica Gregorc Bukovec Hägersten Kammarkör (Stockholm, Švedska) dirigentka Kerstin Börjeson PREPLETANJA SAMMANFLÄTNING Četrtek, 30. junija 2016, ob 19.30, cerkev sv. Jakoba v Ljubljani Petek, 01. julija 2016, ob 20.00, cerkev sv. Bassa v Kopru JAVNI  SKLAD  REPUBLIKE  SLOVENIJE ZAKULTURNE  DEJAVNOSTI 42 Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping Predesednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORČIC Preds. Alojz Macuh, 0221-185 44 Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupančič, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 84 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö belec54@gmail.com SD STOCKHOLM Preds. Vika Lindblad, 08-89 74 96 C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna vikilindblad@gmail.com PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona budja@bredband.net SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031-711 54 21 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien 43