PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini	f f\ i •
Abb. postale I gruppo	(j6Ha OU llF
Leto XXIV. St. 237 (7130)
TRST, torek, 15. oktobra 1968
M. NIKEZIČ V GLA VM SKUPŠČIN/ ZDRUŽENIH NARODOV
Sistem varnosti mora sloneti na spoštovanju listine OZN in načela miroljubnega sožitja
Angleški zunanji minister Stetvart je izjavil, da se morajo nadaljevati napori za zbližanje med vzhodom in zahodom - Indira Gandi je pozvala na iskanje večjega ravnotežja med materialnimi in duhovnimi dobrinami
mednarodnih odnosov. Napori glavnih jedrskih sil po omejitvi tveganja medsebojnih spopadov so po mnenju Nikeziča neobhodni, toda nezadostni _ za ohranitev svetovnega miru, če se ne opustijo metode sile in tlačenja v mednarodnih odnosih. Ob nedavnih dogodkih je postalo še očitnejše, da male in srednje države niso varne niti v okviru paktov. Varnost in mir sta neločljiva. Učinkovit sistem varnosti mora temeljiti na enakopravnosti vseh držav. Stvarna varnost
YORK, 14. — Danes so potrdili, da je glavni tajnik UitN u Tant poslal zunanjim ministrom Francije Velike Britanije ZDA in Sovjetske zveze pismo v zvezi z morebitnim sestankom štirih velesil na visoki ravni, da bi proučili medna rodna vprašanja, ki najbolj ogrožajo mir. Vsebina pisma bo objavljena jutri.
, Kakor ie znano, je U Tant v začetku zasedanja glavne Skupščine OZN 23. septembra poudaril, da bi tako konferenca bila koristna.
Med splošno razpravo v glavni skupščini je državni tajnik za zunanje . zadeve Jugoslavije Marko Nikezič danes izrazil zaskrbljenost zaradi trenutnega položaja na svetu, zaradi kršitve načel listine '-'ZN in uporabi sile pri reševanju mednarodnih sporov. Nadaljevanje vojne v Vietnamu, kriza na Bližnjem vzhodu in zasedba Češkoslovaške niso po mnenju jugoslovanskega državnega tajnika samo žarišča spopadov, temveč ustvarjajo vprašanje same osnove mednarodnega reda. Nikezič je priznal, da so velike sile in druge mdustrijsko razvite države dejavniki ravnotežja, brez katerih ni nuru, toda one ne morejo izpolnjevati svoje vloge samo v okviru Medsebojnega sodelovanja temveč združeno z ostalimi državami delovati pri rešitvi važnih svetovnih vprašanj. Svet ne more za vedno ostati razdeljen na vzhod in zahod, na svet velesil, katerih spori lah-"O spravijo svet na rob vojne. Blokovska politika, je ugotovil Nikezič ne le da ni odstranila sporov in nestabilnosti, temveč je poslabšala mednarodne odnose, povzročila negotovo stanje.
Poraja se nova doktrina, v kateri vodilna sila sodi, da ima zaradi višjih interesov bloka pravi-eo, da intervenira na svojem področju, da vzpostavi tako stanje, ki njej ustreza. Bodočnost Evrope in miru se po mnenju Nikeziča lahko zagotovi samo z enakopravno Udeležbo vseli evropskih držav.
Spoštovanje neodvisnosti in nevme-šavanje v notranje zadeve teh držav so, je poudaril Nikezič pogoji za zaščito miru in stabilizacijo
fciMimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimUiiiiuiiiiiiiiiimiuMiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiii
BRALCEM
Ves čas olimpijskih iger bomo posvečali športu več prostora kakor običajno in zaradi tega bo dnevnik izhajal vsak dan na šestih straneh.
mora temeljiti na spoštovanju načel listine OZN in načela miroljubne koeksistence.
Jugoslavija spada v krog držav pristašev politike nepovezanosti, ki služijo prvenstveno ohranitvi neodvisnosti. Nevezane države odbijajo udeležbo v vseh akcijah, ki podaljšujejo razdelitev sveta in dominacijo večjih sil. Jugoslavija naslanja svojo politiko na dosledno spoštovanje suverenosti, narodne neodvisnosti in pravice vsakega naroda, da odloča o svoji usodi. V skladu s temi načeli je Jugoslavija vedno nastopala proti vsakemu ogrožanju neodvisnosti in svobode narodov. Jugoslavija ne priznava nikomur pravice, da odloča o njej in da se iz katerih koli in-
SEVERNOVIETNAMSKA TISKOVNA KONFERENCA V PARIZU
Za politično rešitev vietnamskega problema
Spravljive izjave Duong Van Minita
PARIZ,
Prenehali
Vietnam,
14. _ Ce bi Američani bombardirati Severni bi to imelo brez dvoma "Pozitivne učinke na postopno iskanje politične rešitve vietnamskega Problema)), je danes dopoldne izjavil glasnik vietnamske delegaci-je na pariških pogajanjih Thanh L® na tiskovni konferenci, ki jo °n navadno priredi vsak ponede-Ijak. Nadalje je Thanh Le spet Poudaril nujnost, da Američani priznajo Fronto narodne osvoboditve in da začnejo z njo pogajanja kot z avtentičnim predstavnikom južno-vietnamskega ljudstva. Ni pa jasno odgovoril na vprašanje, če ima Hanoj pno za edinega predstavnika Južnega Vietnama. Ponovil pa je, da bosta obe stranki lahko razpravljali o drugih vprašanjih, če bi prenehalo bombardiranje in dru-f?e sovražnosti proti Severnemu
Vietnamu.
Po konferenci se je izvedelo, da Je posebni svetovalec hanojske delegacije Le Duc Tho danes odpotoval iz Pariza v Moskvo. Z njim je odšlo še šest njegovih rojakov, M imajo vsi diplomatske potne ,i-kte. Ni znano, kdaj se Le Duc Tho Povrne. Časnikarji so bili sicer nekoliko presenečeni nad tem odhodom, toda glasnik delegacije jim Je dejal, da gre samo za potovanje, kakršnega Le Duc Tho večkrat opravi, ko gre v Hanoj na posvet z vlado. Ni pa povedal, koliko časa bo ostal Le Duc Tho v Vietnamu. Na točno vprašanje, če se bo Le Duc Tho vrnil v Pariz, pa je odgovoril, da tega ne ve. Od 13. n'a.ja, ko so se pričela ameriško-vietnamska pogajanja, je sedanje Potovanje vietnamskega diplomata v Hanoj že tretje.
Medtem ko so ameriški bombniki tudi danes bombardirali Severni Vietnam, so bili na raznih me-atih Južnega Vietnama številni spo-Padi s četami PNO. Američani so metali bombe tudi na Južni Vietnam.
Prvič so danes čete PNO s 149 mm raketami bombardirale mesto Quang Ngai. Prei so se te rakete uporabljale samo proti oporiščem v severnih področjih Južnega Vietnama.
General Duomg Van Minh (zaradi svoje obilnosti imenovan ((Debeli Minh»), ki je bil eden izmed najbolj vplivnih ljudi v Južnem Vietnamu, je dejal, da bi bil za prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, če bi lahko nekateri novi ukrepi v enaki meri ustavili komunistično infiltracijo na jug. "Tako tukaj kot v Severnem Vietnamu smo vsi Vietnamci,)) je dejal "Debeli Minh». ((Karkoli bi moglo olajšati ali končati trpljenje ljud-
stva, je torej dobro. Kmet se ne zanima za politiko; želi samo živeti v miru, da lahko obdeluje svoje zemljo.« — General Minh je vodil državni udar proti režimu predsednika Ngo Dinh Diema 1. 1963, toda že tri mesece kasneje je sam postal žrtev novega državnega udara. Sedaj se je vrnil iz izgnanstva v Tajlandiji.
teresov meša v njene notranje zadeve. Jugoslavija, ki že leta sodeluje v mednarodnih odnosih, je tudi v bodoče pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki spoštujejo njeno suverenost in neodvisnost. Jugoslovanske meje so odprte vsem brez razlike, in Jugoslavija sodi, da se ne more napredovati brez izkoriščanja izkušenj drugih.
Jugoslavija posveča posebno pozornost sodelovanju s svojimi sosedi in z vsemi državami njenega področja in je prepričana, da je ohranitev miru in razvoj dobroso-sednih odnosov v interesu vseh držav. Na koncu svojega govora je Nikezič poudaril, da je v interesu nadaljevanja politike popuščanja napetosti neobhodno potrebno preprečiti vrnitev k hladni vojni, končati vojno v Vietnamu, rešiti krizo na Bližnjem vzhodu _ in odstraniti vse posledice oborožene intervencije na češkoslovaškem.
Darnes sta med splošno razpravo govorila tudi angleški zunanji minister Stevvart in predsednica indijske vlade Indira Gandi.
Stevvart je izjavil, da je sovjet-
a okupacija češkoslovaške po-
ska
vzročila tragičen zastoj pri naporih za pomirjernje med vzhodom in zahodom, toda ti uipori se morajo nadaljevati.
Glede evropskih vprašanj je Stevvart izjavil, da bi tesnejša integracija zahodne Evrope pripeljala svet bliže pomirjen ju, toda pobude v tem smislu so bile do sedaj zaman. «Vsi vemo zakaj«, je dodal Stevvart.
O Srednjem vzhodu je izjavil, da ni konkretne alternative za posredovanje Gunnara Jarringa jn da se politična rešitev ne sme še dalje odlagati. Pripomnil je, da imajo neposredno prizadete države odgovornost, da preidejo od besed k dejanjem, da obrazložijo svoje predloge Jarringu m skupno z njim iščejo sporazum. Dodal je, da je dolžnost vseh članov OZN zastaviti svoj vpliv ne kot zagovorniki ene ali druge strani, temveč kot zagovorniki miru in Jarringovega odposlanstva.
Glede neuspeha angleško - rodezijskih pogajanj je Stevvart iz* javil, da je potrebno nadaljevati odločen gospodarski pritisk vsega sveta na Rodezijo.
Žatem je Stevvart dejal, da govori «kot socialist« in je zavrnil Gromikovo tezo, češ da ima Sovjetska zveza pravico ((vojaške akcije, če bi bili življenjski interesi njenega Commonvvealtha« ogroženi.
Stevvart je dalje izjavil, da bo kljub sovjetski akciji v ČSSR Velika Britanija nadaljevala napore za dobre odnose z državami vzhodne Evrope. Dodal je, da bi najboljši ukrep, ki bi ga države, ki so zasedle češkoslovaško, mogle sprejeti, bil umik čet iz ČSSR.
Indira Gandi je poudarila različnost potreb narodov in dejavnike, ki vplivajo na politične razmere. Poudarila je nujnost ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama. V zvezi s ČSSR je poudarila načelo nevmešavanja In našelo neodvisnosti vseh držav, kar je temeljni kamen politike miroljubnega sožitja. Pozvala je na zavzemanje za rasno enakopravnost
lliliiiiltfiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Smrt štirih padalcev SZ na pobočjih Pic Lenina
in je izrazila dvom v učikovitost pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, dokler ne bodo jedrske države pripravljene izvajati zmernost nad seboj samimi.«
Indira Gandi je protestirala, ker Izraz «zahodni» velja kot sinonim koncepcije civilizacije. Poudarila je, da industrializirane družbe posvečajo mnogo bogastva pripravam in širjenju doktrin jn skušajo vsiliti deželam v razvoju norme in svoje metode. «Tisti, ki nam skušajo svetovati, je dodala Indira Gandi, redko kdaj razumejo, da potrebujemo različne odgovore, rešitve, ki naj bodo primerne našim problemom, in ne potrebujemo tehnik, ki se presajajo iz tujine.« Svetovala je državam, ki dajejo temeljno važnost posesti materialnih dobrin, in kjer so mladi podvrženi naraščajoči nelagodnosti, naj iščejo boljše ravnotežje med materialnimi in duhovnimi dobrinami. Zaključila je: «Naša doba se je označila za vesoljsko dobo, toda jaz bi jo rajši imenovala dobo ljudi, ker množice, in ne samo vlade, zahtevajo besedo.«
U Tant
o atomski nevarnosti
NEW Y0RK, 14. — Generalni tajnik OZN U Tant je danes govoril na univerzi Rockefeller ob podelitvi nagrad «atomi za mir». Nagrade so prejeli: Šved Sigvard Eklund generalni ravnatelj atomske agencije, Američan Henry de Wolf Smith predstavnik ZDA v agenciji in Pakistanec Abdus Salam iz centra za teoretsko fiziko v Trstu.
U Tant je ob tej priložnosti dejal, da je začuden zaradi splošne I na uradni obisk v Moskvo češko-indiferentnosti ob strahovitih per- slovaški ministrski predsednik Cer-spektivah možnega atomskega spo-' n*k, katerega je na letališču Vnu-pada. Svet se je že navadil živeti	sprejel a vymi Matml so-
! senci možnega Maine*, tatič* |
nja. Zato je pozval velesili na po- gencija TASS sporočila, da se bo gajanja o popolnem uničenju atomske oborožitve ter je podčrtal pomen pogodbe o nerazširjanju atomske oborožitve. Izrazil je upanje, da novi politični dogodki ne bodo preprečili ratifikacije pogodbe.
NADALJEVANJE RAZPRAVE NA RAVNI DVEll VLAD
Cenik v Moskvi na razgovorih o sporazumu o prisotnosti čet
Verjetno bodo umaknili pretežno število okupacijskih sovjetskih vojakov do 28. oktobra - V Pragi so se pojavili «stalinisti»
MOSKVA, 14. — Danes je prispel
PARIZ, 14. — Francoski ministrski predsednik Couve De Murville je na kosilu, ki mu ga je priredil tednik «Realite» dejal, da lahko država intervenira, kadar gre za finančne operacije nacionalnega interesa. Dodal je, da so se tega FIAT-Citroen in Michelin zavedale, saj so podredile sporazum odobritvi o-beh vlad. V tej zvezi je dejal, da ne gre za neki zaprti nacionalizem, lemveč za logično obrambo, kot se je na primer že zgodilo, ko je hotela neka francoska petrolejska družba sodelovati v Nemčiji.
Cemik razgovarjal «o nekaterih vprašanjih, ki so povezana z izvajanjem moskovskih sporazumov«.
Po vesteh iz uglednih virov bo černik razpravljal predvsem o sporazumu o delnem umiku sovjetskih čet in ki bo istočasno tudi formalno predvideval zadržanje določenega kontingenta sovjetskih čet ((začasno« na ozemlju ČSSR. V bistvu naj bi šlo za nadaljevanje razgovorov, ki jih ie imel Dubček 3. in 4. oktobra na partijski ravni in ki naj bi se sedaj vršili na ravni obeh vlad.
Govori se, da bi se umaknilo do 28 oktobra, ko bodo proslavili petdeseto obletnico ustanovitve češko-slovanške republike, okrog 90 odstotkov vseh čet. Po drugih vesteh pa naj bi našli kompromis tako. da bi ostalo okrog 70 tisoč sovjetskih vojakov v ČSSR, medtem ko so s češkoslovaške strani vztrajali, da naj bi ostalo samo 50 tisoč, s sovjetske pa so bili mne-
iiiimiiiiimaiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmimiirHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KER NI BILO V ZBORNICI DOVOLJ POSLANCEV VEČINE
Osvojen komunistični popravek o znižanju električnih tarii
25-odslolno /nižanje se nanaša na manjše gospodarske obrale - Danes pogajanja o delovni pogodbi mornarjev PIN
MOSKVA, 14. — Sovjetski list ((Komsomolskaja Pravda« objavlja danes vest o tragični smrti štirih padalcev, ki so se 27. julija ponesrečili na pobočjih Pic Lenina v masivu Pamirja. Med umrlimi je tudi štirikratni svetovni prvak Vladimir Mekae. štirje ponesrečenci so bili člani desetčlanske padalske posadke, ki bi se morala na planoti v višini 7.100 m pod vrhom Pic Lenina sestati s skupino alpinistov. Zaradi izredno slabih vremenskih razmer in močnega vetra so samo trije padalci pristali na planoti, drugih sedem pa je padlo daleč od predvidenega mesta. Tri od njih so rešili alpinisti sami na strmih ledenih pobočjih, ko so bili že na tem, da zdrsnejo v prepad, za ostale štiri pa, ki jih je veter vrgel proti skalam, ni bilo pomoči.
Luebke jc najavil predčasen odstop
BONN, 14. — Predsednik ZR Nemčije Heirich Luebke je danes uradno objavil, da bo 30. junija 1969 zapustil funkcijo državnega poglavarja. Ta odločitev, je dejal Luebke, bo omogočila sklicanje skupščine, ki mora izvoliti predsednika republike že prihodnjo pomlad.
Luebkejeva napoved je naletela na ugoden sprejem pri socialdemokratski stranki, češ da bo s tem mogoče izogniti se istočasno std dvojnih volitev:	predsednika
države in članov Bundestaga. Luebke je sam navedel prav ta razlog za svoj odstop.
Incidenti v Panami
RIM, 14. — Danes je poslanska zbornica sprejela bistveni popravek zakonskega dekreta od 30. avgusta št. 918, ki se nanaša na kreditne, tiskalne in socialno - zavarovalne o-lajšave, da bi se okrepile investicije v industrijo, trgovino in obrtništvo.	'
Med razpravo o petnajstem členu dekreta je komunistom uspelo, da so izglasovali popravek, ki predvideva znižanje električnih tarif za 25 odstotkov za potrošnike za industrijske, trgovske in kmetijske namene, ki imajo vgrajene zmogljivosti do 30 kW vključno za fiksno takso pri dvojnih tarifah. Ta člen se je nanašal na znižanje državnega potrošnega davka na električno energijo.
Petnajsti člen so obravnavali takoj v začetku razprave in je bilo prisotnih zelo malo poslancev, odnosno niso bili prisotni poslanci levega centra, tako da so imeli komunisti trenutno večino. Naslednje popravke, ki so jih predlagali komunisti, pa niso več sprejeli. De-mokristjanski načelnik skupine Sul-lo se je v tej zvezi jezil, češ da so danes istočasno z glasovanjem tudi sklicali zasedanje več komisij, kar naj bi bilo po njegovem razlog, da številni demokristjanski poslanci niso bili prisotni > zbornični dvorani.
Za vlado je finančni minister dejal, da vlada sprejema popravek, ker je v duhu celotnega zakonskega dekreta, da pa mora biti časovno omejen za dve leti. Obžaloval pa je tudi, da je zbornica sprejela popravek, katerega predhodno ni proučila posvetovalna komisija CI PE. Komunist Barca pa je ugotovil, da se vlada vedno izgovarja s posvetovalnimi komisijami in tako dejansko odvzer a odgovornost poslanski zbornici. Glede sredstev pa je mnenja, da bo ENEL z lahkoto nadoknadil izgubo, če bo le rahlo zvišal tarife velikim industrijcem, ki sedaj tako uživajo izredno ugodne tarife.
Sprejeti popravek ne zadeva dr žavni proračun temveč dohodke ENEL, ki se bodo po predvidevanjih zmanjšali za 50 milijard lir na leto.
Skupina liberalnih senatorjev je
_	________ _______ vložila zakonski predlog glede _ lo-
ce_ vsega sveta, naj obsodijo novi [ čitve zakona. Osnutek je identičen režim, «ki skuša nadvladati repu- osnutku, ki so g. že vložili liberalni bliko z izdajstvom, zatiranjem in poslanci.
nasiljem«.	| Tajnik KPI Longo in skupina ko-
je danes pozval ljudstvo, naj prirodi splošno stavko z namenom, da strmoglavi vojaško vlado, ki je prevzela oblast po petkovem državnem udaru. Že včeraj je Arias spodbudil Panamce, naj organizirajo protestne demonstracije.
Ponoči je prišlo v mestu do incidentov, pri katerih sta bila ubita dva pripadnika narodne straže.
Skupina štiriindvajsetih poslancev panamske narodne zbornice se je danes sestala na področju prekopa. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo poslan-
munističnih poslancev je vložila resolucijo, s katero pozivajo vlado, da pospeši podpis pogodbe o nerazširjanju atomske oborožitve. Komunistični poslanci polemizirajo z izjavo zunanjega ministra Medici ja, da namerava italijanska vlada odložiti podpis, češ da gre za sla lišče, ki je v nasprotju s sklepi, ki jih je spreje parlament. Poleg tega je treba prav v sedanjem razdobju napeti vse sile, da se napravijo koraki na poti pomirjenja in razorožitve.
Glasilo republikanske stranke «La Voce repubblicana» pa je mnenja, da si je Medici prevzel preveliko odgovornost, ko je poslal torpedo proti pogodbi o nerazširjanju atom ske oborožitve, pri čemer se tudi sklicujejo na parlament.
Jutri se na ministrstvu za trgovinsko mornarico nadaljujejo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za pomorščake štirih državnih pomorskih družb. Sedaj bodo razpravljali o normativnih vprašanjih in o plačah.
Klotz in tovariši obsojeni
DUNAJ, 14. — Georg Klotz je bil danes obsojen na 15 mesecev strogega poostrenega zapora. Z njim je bila obsojena skupina nadaljnjih šestih oseb, zapletenih v razne atentate na Južnem Tirolskem. Tako je bil obsojen Klotzov pomočnik Wolfram Vlasak na 12 mesecev strogega poostrenega zapora, nadalje Wolfgang Brloh na 12 mesecev, Alois Purkarthofer na 8 mesecev, Edmund Emdnger na 7 mesecev, Leopold Harald Engelke tri mesece in Hermine HUtter na dva meseca.
Vsi obtoženci so najavili priziv proti kazni, prav tako pa namerava vložiti priziv tožilec zaradi prenizkih kazni. Po razglasitvi sodbe so vsi obtoženci in del občinstva zapeli himno Andreja Hoferja.
Sodnik je navedel kot olajševalno okolnost patriotski motiv, čeprav je zanikal obstoj stanja nuje in potrebe za dejanja, zaradi katerih so bili obtoženci obsojeni.
Klotzova žena Rosa, ki živi v Bocnu, je zvedela za moževo obsodbo po radiu, vendar je ni komentirala in se sploh nd nikomur prikazala. Zena, ki ima šest otrok, stanuje v centru Boona in ima ne-
nja, da naj bi ostalo 150 tisoč vojakov. Na vsak način pa gre za sedaj samo za razgovore med sovjeti in Cehoslovaki In se uradno ne razpravlja o umiku čet ostalih držav varšavskega pakta. Rešiti bodo morali poleg tega tudi druga vprašanja, ki so povezana z vzdrževanjem in nastavitvijo okupacijskih čet, zaradi česar černika spremljajo vojaški strokovnjaki, ki so bili že prejšnji teden v Moskvi. V ospredje pa stopajo tudi gospodarska vprašanja, o čemer bo razpravljal podpredsednik vlade Ha-mouz.
V Pragi in v nekaterih drugih krajih so dvignili glave stari stalinistični partijski funkcionarji, ki so bili do sedaj povsem izločeni iz javnega življenja, ki nimajo praktično nobenega vpliva in zaslombe pri ljudeh, ki pa nedvomno uživajo odkrito podporo okupacijskih sovjetskih oblasti. Tako jo prišlo na pobudo Jodasa do sestanka v hotelu nasproti tovarne CDK. Jodas je postal znan, ko je junija poslal ((Pravdi« pismo, v katerem je trdil, da so resnični prijatelji Sovjetske zveze žrtve terorja.
Glavni govor je imel Antonin Ka-pek, prijatelj Novotnega in katerega so odstranili iz vodstva podjetja CKD in z mesta namestnika člana prezidija CK v avgustu. Kapek je mnenja, da je položaj v partiji tako resen, kot še nikoli ni bil in to kljub temu, da sa toliko govori o enotnosti. Navedel je konkretne primere pomanjkljivosti uradne politike od januarja dalje in kot glavno napako dejstvo, da se je skušalo odtrgati od Sovjetske zveze. Gleda gospodarstva pa se je po krivici kritiziralo preteklost in pojavile so se nekatere neznanstvene teorije. Med drugim je tudi kritiziral nekatere člane centralnega komiteja in med njimi navedel Smrkovskega in Ota Sika, ki sta «kljub dobrim namenom opogumila proti-socialistične sile«. Tudi Kapek je mnenja, da se je januarja ustvarilo ozračje ((moralnega terorja« in da so partijski voditelji iskali podporo tiska, ki je objavljal ankete o njih popularnosti.
Na sestanku je spregovoril tudi sovjetski polkovnik Korolenko, ki je dejal, da so bili nekateri sovjetski voiaki, že Tukaj 1945. leta in da sedaj vidi ha njih obrazih isto Veselje, isti nasmešek in da je ozračje podohno, kot je bilo i945. Sovjetski polkovnik je dejal, da jim bodo pomagali okrepiti rezultate socializma v ČSSR. Nato je nadaljeval, da so tudi sovjetski državljani za svobodo in demokracijo, da pa dajejo tem izrazom razredni pomen in da so na češkoslovaškem zato, da pomagajo resničnim komunistom.
UBOJI IN ATENTATI V BRAZILIJI
kak hišni pripor. Trikrat na teden se mora prijaviti polioiji, odkar je bila o božiču 1967 izpuščena iz zapora. Obtožena je sodelovanja pri atentatih in bo prišla pred sodišče. Dokler ni bila lani aretirana, je bila učiteljica.
DUNAJ, 14. — Avstrijska agencija APA poroča iz New Yorka, da so se 10. oktobra sestali avstrijski in italijanski strokovnjaki za reševanje južno - tirolskega vprašanja ter da so se ponovno sestali 12. oktobra. Menda so razpravljali o koledarju nadaljnjih razgovorov in da je bil narejen korak naprej, čeprav ostajajo še vedno odprta vprašanja.
Ubit ameriški častnik učitelj tehnike mučenja
RIO DF, JANEIRO, 14. — Vol [v Braziliji nalogo «vzgajati vojne zločinov v Rio de Janeiru in oko- zločince«. Zdi se, da je ameriški lici, ki ga brazilska policija pri- častnik v Braziliji poučeval naj-pisuje skrivnostni «četi smrti«, je novejšo tehniko mučenja, ki so jo v zadnjem letu povzročil smrt 1401 preizkusili v Vietnamu proti pri-
O podobnih sestankih poročajo tudi iz Bratislave, čeških Budjevi« in drugih krajev.
Požar na grški ladji v raškem pristanišču
REKA, 14. -- Grška tovorna 1500-tonska ladja vMichaeb, last družbe Christos bar lis, na kateri je predvčerajšnjim ponoči v reškem pristanišču izuruhnii požar, je sicer rešena, toda je utrpela veliko škodo. Požar je uničil kotie, kabine za posadko in poveljniški most in vse naprave. Požar je izbruhnil v trenutku, ko se je ladja pripravljala, da izkrca tovor. Na ladji je bilo 1000 ton magnezita, 427 ton kalolonije in tri tone bombaža. Požar je, kot kaže, izbruhnil v tanku, kjer je biio 10 ton nafte. Zaradi nevarnosti, da eksplodirajo kotli in da se požar razširi na skladišče kalofonije, so pristaniške oblasti zaradi varnosti drugih ladij sklenile, da se ladja s pomočjo treh vlačilcev odvleče do Omišlia, kjer so jo na ugodnem mestu nasedli in nadaljevali gašenje požara. Sreča je bila, da je bilo vreme mirno in da sta bila v pristanišču dva močna vlačilca, opremljena z najsodobnejšimi vla-čilnimi in gasilnimi napravami. Ladjo so danes pripeljali zopet v pristanišče. Ladijska posadka čaka v reških hotelih na osebje zavarovalne družbe in na lastnika ladje.
Požar v muzeju
vojnem v Londonu
Silovit požar je
V fAinuftaiouiii;, 4AU
gre za obračunavanje med zlo-;kimi organizacijami, v mestu
E
oseb. Na žrtvah je policija često našla začetnice E.M. («Esquadro da morte« v portugalščini). Zdi se, da	'	’	■	■
činsi
pa se širijo govorice, da je uboje zakrivila skupina plačancev, ki naj bi delovala s tiho podporo same mlicije. Policijski načelnik Luis
e Franco je to trditev odločno zavrnil.
Brazilija je v zadnjih dneh tudi prizorišče političnih atentatov. Danes ie pred policijsko centralo v središču Rio de Janeira eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo materialno škodo, medtem ko ni bil nihče ranjen. Bombo so vrgli iz drvečega avtomobila.
V soboto je bil v Sao Paulu v svojem avtomobilu ubit z rafalom iz brzostrelke kapetan ameriške vojske Charles R. Chandler. Poleg trupla je policija našla letake neke brazilske skrajno levičarske organizacije, v katerih obtožujejo Chandlerja, da je v Vietnamu zakrivil vrsto zločinov in da je imel
llllllllllllll■lllllllllllll■lllllllllllllll■llllllllllll||||||||||lll||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||lllll,,„11,l||lll||||lll||||||||||||l|l|l|||||||||||l||||l||||||||||||l|||||||||«|||||||||||||||||l||||||||in„lll,UH,„„,imim,|mm|m|||||||||||||||
Direktni televizijski prenos iz vesoljske ladje
CAPE KENNEDY, 14. — Na milijone ljudi z vsega sveta je danes popoldne lahko prisostvovalo direktnemu televizijskemu prenosu Iz ameriške vesoljske ladje «Apol-lo 7», ki že četrti dan kroži okrog zemlje. Med prenosom, ki je trajal kakih deset minut, je bilo videti Walterja Schirro, Donna Eisela in Walterja Cunninghama, ki so bili oblečeni v lažje obleke za polet, s katerimi so nadomestili tiste, ki so jih nosili ob izstrelitvi, in ki omogočajo kozmonavtom večjo u-dobnost in večjo prostost pri gibanju. Kakovost prenosa je bila zadovoljiva. V začetku oddaje je eden od kozmonavtov pokazal listek z napisom, s katerim se je v šali zahvaljeval za redno dobavo pošte. Poveljnik posadke Schir-ra, ki je bil v preteklih dneh moč-PANAMA, 14. - Odstavljeni pa | ™ Prehlajen, je bil videti zdrav namaski predsednik Arnulfo Arias m dobre volje, prav tako tudi osta-
la člana posadke.
Eden od njih je med drugim vzel aparat za snemanje v roke in ga približal okencu vesoljske ladje — edinemu, ki ga ni zasenčil vesoljski prah — tako da je bilo videti floridski polotok, nad katerim je ladja v tistem trenutku letela v višini preko dvesto km. Zelo jasno je bilo videti obalo in celo jezero Pontchatra, severno od New Orleansa.
Kot je znano, bi moral biti prvi televizijski prenos iz vesoljske ladje že preteklo soboto, pa je odpadel zaradi odpora poveljnika Schir-re, ki da je imel «druge opravke« Ce bo polet trajal celih enajst dni, kot je v načrtu, bo v naslednjih dneh še sedem direktnih prenosov med katerimi bomo baje lahko videli kozmonavte pri kosilu, pri u-pravljanju ladijskih instrumentov in pri drugih opravilih. Vsak pre
nos bo verjetno trajal kakih dvanajst minut, točen čas prenosov pa ni bil še javljen. Vzpostavitev direktnega stika z vesoljsko ladja bo mogoč le enkrat na dan, ko bo «Apollo 7» letel nad postajami «Corpus Christi« v Teicasu in Cape Kennedy v Floridi, ki edini imata dovolj močne priprave za sprejemanje tako šibkih signalov.
Voditelji ameriške vesoljske u-stanove «NASA» so izrazili svoje zadovoljstvo nad kakovostjo današnje oddaje. Glasnik organizacije je dejal, da so bile slike jasnejše, kot Je bilo pričakovati. Treba je upoštevati — so pojasnili tehniki —, da Je bil aparat za snemanje ,ki so ga uporabili kozmonavti, težak le dva kg In zelo majhen, poleg tega pa je snemal le deset fotogramov na sekundo, medtem ko jih normalni aparati snemajo od petindvajset do trideset. Teža-
ve snemanja je še povečalo dejstvo, da je bila vesoljska ladja oddaljena preko dvesto km od zemlje ter je letela s hitrostjo 28.800 km na uro. še posebno pa je bilo težavno filmati zemeljsko površino, ker je moral kozmonavt pri tem držati aparat v rokah, kar je seveda zmanjšalo stabilnost.
Direktni prenos z vesoljske ladje je s pomočjo satelita «ATS 3» oddajala tudi italijanska televizija.
Medtem ko je «Apollo 7» oddajal, je sistem radarjev na zemlji skušal ugotoviti In zabeležiti na svojih ekranih pozicijo vesoljske ladje, toda brez uspeha. Poskus je bil namenjen preizkušnji radarskega sistema, ki bi moral služiti za določitev položaja morebitnih i soljskih ladij.
Prihodnji televizijski prenos iz vesoljske ladje bo jutri ob 10.38 (16.28 po italijanskem času).
padnikom FNO. V letakih je tudi rečeno, da je bil Chandler soudeležen pri umoru «Che» Guevare.
Podpredsednik EGS v Beogradu
BEOGRAD, 14. — Podpredsednik izvršne komisije evropske gospodarske skupnosti prof. Levi Sandri je pričel razgovore v Beogradu o sindikalnih in socialnih vprašanjih Jugoslavije. Med obiskom, ki bo trajal do 19. oktobra, se bo sestal tudi s podpredsednikom skupščine Marjanom Brecljem in državnim tajnikom za zunanjo trgovino Grivčem. Po obisku Slovenije bo predaval na Institutu za zunanje politična preučevanja.
V Bruslju je sedaj jugoslovanska vladna delegacija, ki bo jutri pričela pogajanja za sprejem dolgoročne trgovinske pogodbe z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Neuspešna pogajanja med Britanijo in Rodezijo
GIBRALTAR, 14. — Predsednik britanske vlade Wilson je danes na tiskovni konferenci izjavil, da obstajajo še vedno bistvene razlike v stališčih med britansko vlado in vlado Južne Rodezije. Dodal je, da ni povsem izgubil upanja na kompromis, čeprav je to upanje zelo šibko. Smithu je izroči! kompleksen predlog rešitve celotnega vprašanja in bodo besedilo objavili šele jutri, ko si ga bodo lahko njprej pogledali ministri. Wil-son je tudi povedal, da predstavlja bistveno težavo, kako doseči, da bi Afričani prišli postopoma do dejanske politične oblasti.
V poslanski zbornici so danes pričeli obravnavati vladni zakonski predlog, ki predvideva znižanje let potrebnih za glasovanje od 21 na 18. Notranji minister Callahnan je dejal, da so medstrankarski konferenci sicer predlagali, da bi se znižala starost na 20 tet. da pa le vlada sklenila predlagati drastlč-nejši ukreo, ker sedaj mladina hitreje dozori in da bi se v politično življenje vključile mlade idealistične sile. S kolikor bo sprejet vladni zakonski predlog, se bo število volivcev zvišalo za tri milijone.
LONDON, 14. izbruhnil danes v prvih jutranjih urah v londonskem vojnem muzeju, v katerem je ohranjen dokumentarni material iz obeh svetovnih vojn. Zdi se, da je bil požar namerno povzročen. Preiskovalci Scotland Yarda so namreč našli v pritličju ogromne stavbe, kjer je sedež muzeja, majhno in grob- izdelano bombo, ki so jo neznanci verjetno s ceste vrgli skozi okno v notranjost.
Požara sta bila pravzaprav dva: prvega so gasilci, ki so nemudoma prihiteli, v kratkem pogasili, drugi pa je izbruhnil, ko so gasilci že zapuščali poslopje. Ta je bil izredno silovit, takojšen nastop čuvajev in gasilcev pa je preprečil, da bi povzročil veliko škodo. Močno je poškodovanih le kakih sto knjig in več časopisov iz dobe druge svetovne vojne.
V muzeju. Ki je bil ustanovljen leta 1917, je bilo med drugim ohranjenih kakih 91 tisoč knjig, nad štiri milijone slik iz obeh vojn in na tisoče metrov filma iz druge svetovne vojne. Med dokumenti, ki so najbolj privlačevali obiskovalce, je tudi listina o predaji nacistov, ki so jo podpisal 4. maja 1945 pod vojaškim šotorom v Luneburgu.
Osvobojeni trije od štirih ugrabljencev
CAGLIARI, 14. — Banditi, ki so v petek ugrabili podjetnika Ticco, njegovega knjigovodjo Sardija ter brata in sestro Fancello, so preteklo noč izpustili Sardija ter Rai-monda in Angelo Fancello. Preiskovalni organi so že računali, da se bo to zgodilo. Banditi so bili očitno presenečeni, ko so podjetnika dobili v družbi s knjigovodjo, medtem ko so računali, da ga bodo srečali samega. In ker sta v tistem času prišla tam mimo brat in sestra Fancello, so morali banditi ugrabiti še njiju. Vendar se jima ni nič hudega zgodilo, Angela Fancello je celo povedala, da so bili z njo zelo prijazni. Pridržali so samo podjetnika Ticco.
Ciinther Grass Nobelov nagrajenec?
STOCKHOLM. 14 — Današnji popoldanski «Aftonbladet» piše, da ie mnogo verjetnosti, da letos osvoji Nobelovo nagrado za književnost pisatelj iz Zahodne Nemčije Gun-ther Grass. Nagrada bo dodeljena v četrtek. Vsekakor bo nagrado dobil najbrž kak pisatelj mlade generacije, dostavlja list. ki omenja kot nadaljnja kandidata pesmica Jevgenija Jevtušenka, ki ima 35 let. ter ameriškega pisatelja Normana Mailerja, ki jih pa ima že 45. Končno navaja list seznam še devetih možnih kandidatov, ki so: Angleži Robert Graves, Graham Greene in W. H. Auden, Irec Samuel Beckett. Francoz Claude Simon. Italijan Alberto Moravia, Čilenec Pablo Neruda. Južnoafričan Ezekile Mphahlale ter Japonec Ya-sunari Kaivabata.
AREZZO, 14. - Od 22. do 26. oktobra bodo v Arezzu nastopile gledališke skupine iz 11 evropskih držav na mednarodnem festivalu enodejank. Udeležbo so prijavile skupine iz Holandske, Anglije, Švedske, Francije, Jugoslavije, Španije, Romunije, ZR Nemčije, Švice, C S SR in seveda Italije. Iz Jugoslavije bo gostoval Dramski atelje Doma omladine Vratar.
— 2 —
15. oktobra 1961
Vmnc včeraj: Najviija temperatura t*.8, naj nižja 15.9, ob 19. uri 18.1 stopinje, zračni tlak 1019,9 stanoviten, veter 2 lem zahodni k, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 20.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 15. oktobra
TEREZIJA
Sonce vzide ob 6,21 in zatone o« 17.20 — Dolžina dneva 11.59 — Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 14.43 Jutrt, SREDA, 16. oktobra JADVIGA
V PRISOTNOST! MINISTRA ZA PROMET IN CIVILNO LETALSTVO SCALFARA
Začetek XX. vsedržavne konference o turističnih avtobusnih zvezah
Zupan Spaccini poudaril potrebo po miru, ki utrjujejo poznanstva med narodi in izmenjavo turistov • Varisco o prizudevanjih dežele zu razvoj turističnih prometnih zvez - Minister Scaifaro o vladni pomoči zasebnim avtobusnim upravljavcem
Minister za promet in civilno letalstvo O.L. Scaifaro je včeraj do poldne v glavni dvorani Tržaškega kulturnega in umetnostnega krožka odprl XX. vsedržavno konferenco o turističnih avtobusnih zvezah,
Slovesnosti so se udeležili predsednik deželnega sveta dr. Ribezzi, deželni odbornik za prevoze Varisco, župan ing. Spaccini, predsednik tržaške pokrajine dr. Savona, generalni vladni komisar dr. Cappelli-ni, zastopnik trgovinske zbornice, italijanskih dežel s posebnim statutom, ministrstva za promet in civilno letalstvo in drugih ministrstev, splošne direkcije civilne motorizacije in koncesijskih prevozov, italijanskih avtomobilskih klubov, državnih turističnih združenj, številni strokovnjaki s področja prevozov.
Ing. Spaccini je v pozdravnem govoru omenil, da imajo številna zasedanja in kongresi, ki se organizirajo v Trstu ob netdesetlenici prihoda Italije v naše kraje živahen odjek v mestu, ki se je vedno ogrevalo za dokončno združitev z italijansko državo, pa čeprav je to terjalo žrtve v gospodarstvu. Zdaj, da so dane Trstu osnove za nov gospodarski polet, je nadalje dejal župan, pri čemer je mislil zadnje ukrepe medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ta pa bo toliko lažji in temeljitejši, če bodo državni organi in zasebni pobudniki tesno sodelovali na vseh področjih, tako tudi na področju prevozov. Za ponoven polet tukajšnjega gospodarstva pa je poleg tega potreben mir, je zaključil ing. Spaccini, tisti mir, ki se poraja iz dobrega poznanstva s tujimi narodi, in ki se najbolj utrjuje z izmenjavo turistov.
Deželni odbornik za promet Va-riso je pozdravil konferenco v imenu deželne uprave ter navedel u-krepe, ki jih je ta doslej prevzela, in ki jih namerava prevzeti še v prihodnje za razvoj prometnih zvez in turizma. Govornik je naglasil, da igra zlasti v turističnem pogledu naša dežela specifično vlogo povezovalnega mostu s srednjo in vzhodno Evropo. Ta vloga je toliko bolj pomembna zaradi tega ker se s postopnim navezovanjem turističnih stikov s sosednimi in bolj oddaljenimi deželami krepijo tudi socialni in gospodarski odnosi.
Nato so kratko pozdravili konferenco zastopnik oddelka za umetnost in spomeniško varstvo pri ministrstvu za javno vzgojo dr. G.
Tropea, zastopnik italijanske zveze
turističnih uradov in agencij FIA.	_____ _________ ____
VE De Albori in drugi. V vrsti | vseh italijanskih pokrajin in dežel: govornikov se je oglasil k besedi za Furlanijo - Julijsko krajino bo tudi predsednik italijanske zveze * nastopil ing. L. Balsamo.
MiiiHiiniimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO SE JE KONČAL KONGRES PSU
izvolili so pokrajinsko vodstvo z večino avtonomistične struje
Sinoči so izvolili za novega tajnika Ober-
dana Pierandreia, tajnika bivše PSDI
avtobusnih storitev v koncesiji profesor G. Vedovato, ki je zavzel izrazito odklonilno stališče do dežel z rednim in izrednim statutom v Italiji, češ da poskušajo voditi lastno in everzivno gospodarsko politiko, kar pride še najbolj do izraza pri urejanju avtobusnih zvez. Govornik je nadalje zahteval od države bolj proste roke za zasebne upravljavce prometnih uslug.
Glavni ravnatelj civilne motorizacije prof. P. Carlucc je naglasil, na država priznava pomen in vlogo zasebnih pobudnikov na področju prometa in jim je pripravljena iti kolikor mogoče na roko. Tako jim namerava podeliti tudi v novi poslovni dobi prispevek v višini 4 milijard lir, in še drugače pomagati, vendar pa mora država nadzorovati tudi problem tarif, voznih redov itd.
Zadnji je spregovoril minister Scaifaro, ki je pozdravil konferenco in prisotne predstavnike oblasti, nato pa_ nakazal nekaj problemov s področja prevozov. Tako je omenil problem zatiranja aktivnosti »črnih.? avtoprevoznikov, ki se vključujejo v promet, ne da bi zato imeli potrebno dovoljenje, dalje problem uskladitve zasebnih in javnih pristojnosti na codroč.ju prevozov in turizma. Minister je dejal, da morajo imeti tako zasebniki kakor tudi državni organi vedno pred očmi končen cilj skupnega prizadevanja, namreč cilj obče koristi za ves narod. Obžaloval je, da pride včasih v osrednjih krogih v Rimu do sklepov, ki so sad prizadevanj posameznih ministrov ali struj, in ne skupne volje parlamenta.
Glede sodelovanja države z zasebnimi upravljavci avtobusnih podjetij, ki vzdržujejo koncesijske zveze, je minister Scaifaro omenil, da je njegovo ministrstvo predložilo vladi zakonski osnutek, ki predvideva ponovno podelitev prispevka 4 milijarde lir za te dejavnosti v drugem šestmesečju letošnjega leta. V tej zvezi je dejal, da je njegovo ministrstvo sprejelo sklep kljub temu, da se je položaj v av-toprevozništvu v zadnjem času znatno izboljšal v primeri s preteklimi leti.
Na koncu je minister omenil zadnje vladne ukrepe v korist tržaškemu gospodarstvu ter podčrtal zlasti pomen položitve drugega tira na železniški progi Trst-Benetke, ter ukrepov za pristanišče in ron-ško letališče. Nato je minister Scaifaro uradno odprl konferenco, ki se bo nadaljevala ves teden. V teh dneh bodo nastopili predstavniki
2. sobotni večer slov. srednješolcev
Srednješolci živahno nadaljujejo prejšnjo soboto začeto dejavnost. Po prvem večeru, ki so ga posvetili gledališki sezoni in našemu gostu, režiserju Stupici, so tokrat organizirali srečanje z literati, ki prihajajo prav iz njihove srede.
Na literarnem večeru, ki je bil dobro obiskan, so Filip Fischer, Sergij Verč, Primož Možina, Samo Sancin in Igor Tuta brali dela, povečini pesmi, ki so jih napisali v zadnjih treh letih. Nekateri izmed njih so nam znani iz ((Literarnih vaj», druge objavljajo celo osred nje leposlovne revije v Ljubljani. Pesniki, ki jih je predstavila Neva Lukeš, so podali svet, v katerem živijo, čutenje mladine, ki je razprta v svetu, kjer se v duševnosti prepletajo Sancinov ((Vietnam« in Fischerjeva «Lepa Vida«, Tutove ljubezenske lirike in Možinova hudomušna, domača smešnica.
Po programu je že tradicija, da se mladi zavrtijo. To soboto so rade volje odložili ples in si še ogledali dokumentarni film o skladatelju Jaoobusu Gallusu - Petelinu, ki ga je za ljubitelje glasbe vrtel filmski servis SPZ.
Kljub pozni uri pa le ni manjkalo družabnega razpoloženja. Zaenkrat je to začetek, toda namen organizatorjev iz ZDS je, da bi ti sobotni kulturni večeri postali u-staljena tradicija.
Danes ob 12. uri pred podjetjem ((Stabilimenti Me-talmeccanici Triestini« zborovanje KPI o sedanjem gospodarskem položaju in ,	zadnjem zasedanju CIPE. Govoril
Minister Scaifaro govori na konferenci	bo Claudio Tonel.
ZAGOTOVILO UPRA VNECA SVETA ZDRUŽENIH BOLNIŠNIC
V letošnjem akademskem letu odprtje univerzitetne klinike
Zveza za borbo proti tuberkulozi nasprotuje, da bi za potrebe klinike ukinili oddelek za tbc pri Magdaleni
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Sezona 1 968 — 69
OTVORITVENA PREDSTAVA
ANTON PAVLOVIČ CEHOV
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
Prevod: dr. Avgust Pirjevec
Kostumograf: Anja Dolenčeva
Režiser in scenograf: BOJAN STUPICA
Osebe: Pozorov, Andrej Sergejevič — Alojz Milič: Natalija Iva nova, njegova nevesta, pozneje žena — Miranda Caharija; Olga Maša in Irina, njegove sestre — Zlata Rodoškova, Mira Sardo čeva in Lidija Kozlovičeva; Kuligin, Fjodor Iijič, gimnazijski uči tel j, Mašin mož — Rado Nakrst; Veršinin, Aleksander Ignatjevič podpolkovnik, baterijski poveljnik — Stane Starešinič: Tuzen bach, Nikolaj Ljvovič, baron, poročnik — Livio Bogateč; Saljoni Vasilij Vasiljevič, štabni kapetan — Edvard Martinuzzi; Cebut kin, Ivan Romanovič, vojni zdravnik — Jožko Lukeš; Fedotik Aleksej Petrovič, podporočnik — Dušan Jazbec; Rode, Vladimir Karlovič, podporočnik — Silvij Kobal; Ferapont, sluga deželne uprave, starec — Stane Raztresen; Anfisa, dojilja, sedemdesetletna starka — Leli Nakrstova.
V	soboto, 19. oktobra ob 21. uri
V	nedeljo, 20. oktobra ob 16. uri
V	sredo, 23. oktobra ob 20. uri
V	netek, 25. oktobra ob 20.30
V	soboto, 26. oktobra ob 20.30
V	nedeljo, 27. oktobra ob 16. uri
V	četrtek, 31. oktobra ob 20.30
RED PREMIERSKI RED B (prva nedelja po premieri)
RED DIJAŠKI RED ŠPORTNI
RED A (prva sobota po premieri)
RED OKOLIŠKI RED D (predstava na predpražnik)
Snočd se je sestalo novo vodstvo tržaške federacije PSU, ki je izvolilo za tajnika Oberdama Fleran-dreda, bivšega tajnika PSDl in so-tajndka stranke, odkar sta se pred dvema letoma PSI in PSDI združili. Dobil je 14 glasov članov vodstva svoje struje (autonomia socialista), ker se je sam vzdržal, dva člana struje pa sta bila odsotna. Belih glasovnic pa je bilo 13 in so Jih oddali člani vodstva drugih treh struj.
Po treh dneh zasedanja se je v nedeljo končal pokrajinski kongres Združene socialistične stranke. Na njem so izvolili tudi novo vodstvo, ki je sestavljeno iz 31 članov. Na podlagi rezultatov volitev na predkongresnih skupščinah sekcij so določili, da bo pripadalo struji »autonomia socialista* 17 članov, struji »riscossa e unita socialista* 7 članov, struji «impegm socialista* 3 člani in struji »levice* (Lombardi) 4 člani.
Za prvo strujo so bili izvoljeni: Berce, Cesare, De Gioia, Del Zio, Elleri, Fogher, Giacomini, Giraldi, Gruden, Lonza, Lovero, Menguzza-to, Miani, Minca, Mocchi, Padovani in Pierandrei.
Za strujo »Riscossa e unita*: A-pih, Giuricin, Laurenti, Pesante, Pittoni, Romano in Volk. Za «impe-gno socialista*: Boniciolli, Piša in Teiner. Za »levico*; Balzano, Dreos-si, Ghersi in Giacchetti.
Kot vidimo, ima za razliko s položajem v vsedržavnem merilu »avtonomistična* to je Mancinijeva in Pretijeva skupina v Trstu absolutno število glasov in s tem tudi absolutno večino v pokrajinskem vodstvu, to je 17 članov od skupnih 31. V vsedržavnem obsegu ima avtonomistična struja tudi večino, a le relativno. Za delegata za vsedržavni kongres so tudi izvolili predstavnika večine, to e prof. Lonzo.
V nedeljo so me drugimi resolucijami sprejeli tudi resolucijo o pravicah Slovencev, ki so jo predložili kongresu v soboto zvečer in ki so jo podpisali predstavniki vseh struj. To resolucijo objavljamo na drugem mestu.
Spričo štirih struj je bila seveda razprava na kongresu zelo živahna in včasih tudi polemična. Nakazati je bilo namreč treba pot tudi za reševanje raznih krajevnih vprašanj. ki so zelo pereča, zlasti če pomislimo na resni gospodarski položaj.	—
Vrsta hudih padcev s telesnim! poškodbami
Včaraj oh 19.40 so sprejeli na
pljU&MHumrilu oddelek bolnišnice
V	letošnjem akademskem letu 1968-69 se začne na tržaški univerzi četrti letnik nove medicinske fakultete. To zahteva tudi prilagoditev nekaterih oddelkov glavne bolnišnice v univerzitetno kliniko s svojimi neodvisnimi oddelki, z bolniki, laboratoriji, in vsemi potrebnimi didaktičnimi pripomočki. S prihodnjim akademskim letom bodo morali imeti študenti tretjega in četrtega na razpolago univerzitetno kliniko v glavni bolnišnici, ker bodo morali biti neposredno prisotni v posameznih bolnišniških oddelkih ter začeti s praktičnim zdravstvenim in kirurškim poučevanjem.
V	fakulteto za medicino- na' tr>-žaški univerzi se je v prvi tečaj tata 1965 vpisalo 103 študentje, leto pozneje 115, leta 1967 se jih Je vpisalo 137, letos pa pričakujejo, da jih bo več kot 150. Iz tega sledi, da bo štela medicinska fakulteta v Trstu z letošnjim akademskim letom nad 500 študentov.
Ob ustanovitvi fakultete je bilo tudi zagotovljeno, da bo ta v doglednem času, ko bo to potrebno, dobila tudi univerzitetno kliniko v prostorih glavne bolnišnice. S tem se je strinjal tudi upravni svet splošnih bolnišnic, ki je hkrati obljubil, da bo dal na razpolago potrebne bolnišniške oddelke, ki pa morajo biti seveda tudi primemo opremljeni, že svoj čas smo pisali, da so dodelili splošnim bolnišnicam lz «Sfclada za Trst« 3,3 milijarde lir za preureditev oddelkov glavne bolnišnice v univerzitetno kliniko.
Ta preureditev ni tako enostavna stvar, da se jo lahko naredi kar čez noč. Pri tem je treba upoštevati predvsem pomanjkanje prostora v tržaških bolnišnicah, vprašanje zaposlitve zdravniškega in ostalega bolnišniškega osebja itd. Dokler ne bo zgrajena nova bolnišnica na Ka-tlnari (nekateri napovedujejo, da bo nared do konca leta 1974, drugi pa ni-so takšni optimisti in pravijo, da bo treba čakati najmanj še osem let preden bodo novo bolnišnico zgradili in opremili da bo lahko sprejela prve bolnike), ne morejo v glavni bolnišnici zmanjšati števila postelj, kot to določa novi zakon o reformi bolnišnic.
Upravni svet splošnin bolnišnic, ki že dlje časa razpravlja z zdravniki bolnišnice, profesorji medicinske fakultete in občinskimi upravitelji o rešitvi tega osnovnega vprašanja za medicinsko fakulteto, zagotavlja, da sedaj lahko poskrbi za naprave univerzitetne klinike v glavni bolnišnici. Hkrati pa zagotavlja, da bo bolnišnica še naprej redno poslovala, da se ne bo zmanjšalo število postelj in da je zagotovljeno mesto vsem sedanjim zdravnikom in ostalemu osebju v bolnišnici. Prav taiko bo zagotovljeno študentom, da bodo našli v u-niverzitetni kliniki vse naprave in pripomočke, da bodo lahiko dokončali študij na tržaški medicinski fakulteti.
V	zvezi s tem vprašanjem smo dobili pismo tržaškega pokrajinskega odbora Zveze za borbo proti tu-
IIIMIIIIIimillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIimillllllMIIIMHIIIIIIiiuIllIllllllllllllIllIMIIIIIIIIIIIIUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIII
OB DESETLETNICI PODJETJA
89-letnega upokojenca Antonia De-nicha iz Trga Popovich 1.
Kot je povedal njegov 47-letni sin Giorgio, ki ga je spremil z rešilnim avtom RK v bolnišnico, je moški prejšnjo soboto okoli 12.30 komaj vstal s postelje in hotel stopiti v stranišče. Nenadoma pa je zdrsnil in padel na tla. Pri padcu si je močno poškodoval prsni koš in dihalne organe.
Zdravniki so si pridržali prognozo.
Včeraj nekaj pred 20. uro se je 63-letna Antonija Zahar iz Boršta št. 63 spotaknila ob železni klin, ki je molel iz zemlje in padla.
Z rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma desnega komolca in desne noge sprejeli na ortopedski oddelek sprognozo okrevanja v 40 dneh.
Včeraj ob 18.30 je na ortopedskem oddeli.u bolnišnice preminila 78-letna upokojenka Angela Siega stanujoča v občinski ubožnici.
Žensko so pripeljali v bolnišnico prejšnjo soboto okoli 20.45, ker se je malo prej v bližini srednje šole v Ul. Parini spotaknila in si pri padcu zlomila levo stegnenico. Prognoza okrevanja je bila od 20 do 90 dni.
V štivanski papirnici odlikovali prve delavce
V prihodnjih letih bo podjetje močno povečalo svoje zmogljivosti, da bo lahko kos velikemu povpraševanju
V štivanski papirnici so včeraj slavili desetletnico začetka proiz-
vodnje; ob tel priložnosti je predsednik ing. Ferrero podelil spominske kolajne skupini delavcev, ki so stregli prvemu stroju leta 1958. Pred 10 leti so namreč v papirnici pognali prvi stroj za proizvodnjo časopisnega papirja. Zmogljivost stroja .je znašala 30 tisoč ton letno. Kakor je naglasil ing Ferrero, pa znaša proizvodna zmogljivost štivanske papirnice skupno s podružnico v Arbataxu na Sardiniji desetkrat toliko. Papirnica proizvaja poleg časopisnega papirja tudi drugo izdelke, tako
fin pisarniški papir in podobne proizvode. Svoje izdelke izvaža v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, v številne dežele ob Sredozemlju, v Južno Afriko, po nekaj ton na leto pa tudi v Avstralijo in v Ameriko. Ti tržišči bi bili pripravljeni sprejemati večje količine papirja, vendar ni tovarna dovolj velika, da bi temu povpraševanju zadostila. Izvoz v Ameriko nameravajo povečati v prihodnjih letih, ko bodo pognali nove zmogljivosti v načrtu. Kot surovino uporablja papirnica predvsem topolovino iz sovjetske Karelije,
berkulozi, v katerem nam sporočajo, da nameravajo spremeniti VIII. oddelek bolnišnice pri Magdaleni v univerzitetno kliniko. Zveza odločno nasprotuje temu načrtu. «ki bi odvzel Tržačanom enega najvažnejših bolnišniških oddelkov za borbo proti tuberkulozi« Proti temu načrtu so svoj čas nastanili tudi bolniki omenjenega oddelka. Zveza za borbo proti tuberkulozi pravi, da je treba preprečiti omenjeno preureditev zlasti sedaj, ko se stalno večajo primeri obolenja za tbc. Poleg tega je treba tudi upoštevati dejstvo, je rečeno v pismu, da je v Trstu veliko število občanov, ki niso zavarovani proti tbc pri zavodu INPS in ki se morajo nujno zateči za zdravljenje v bolnišnico prj'Magdaleni.
Zveza za borbo proti tuberkulozi meni, da univerzitetna klinika ne sme biti ustanovljena v Škodo prebivalstva, z ukinitvijo nujnih bolnišn'šk!h oddelkov
Obnovljeni prostori Centra za strokovno usposabljanje mladine
Finančni ministei Ferrari Aggra-di je v nedeljo dopoldne odprl obnovljene prostore Centra za strokovno usposabljanje mladine ENAIP, ki spada v organizacijo krščanskih delavcev ACLI. Na obnovljenem sedežu se bo zdaj šolalo 840 mladih ljudi, ki so se prijavili za posamezne tečaje na sporedu Otvoritvene slovesnosti so s. udeležili predstavniki najvišjih deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti, predstavniki ACLI in ENAIP L. Labor in pokrajinski predsednik organizacije Pa-ron.
Minister Ferrari Aggradi, ki je prinesel pozdrav vlade, je v krajšem priložnostnei i govoru naglasil, da zasleduje vlad? politiko polne zaposlitve, vendar ne na nekvalificirani ravni, tern ve' na ravni čim višje strokovnosti. Zato bo skušala v prihodnje voditi tudi ustrezno investicijsko politiko, usklajevati povpraševanje in ponudbo kvalificirane delovne sile 1: zainteresirati same delavce za njihovo lastno strokovno izobraževanje
Glede Trsta je minister dejal, da šteje naše mesto danes več nerešenih vprašanj, vendar pa da je med njimi najvažnejše tisto, ki se nanaša na ponoven gospodarski razvoj področja. Za to pa mu niso potrebni posegi podporne narave, temveč polnokrvni posegi v proizvajalno tkivo, je zaključil minister. Samo tako bo Trst lahko ponovno postal trden gospodarski steber v tem delu Evrope in most med Italijo in vzhodnoevropskimi državami.
Seja gospodarsko socialnega odbora
Pod predsedstvom dir. Giacomet-tija se bo sestal danes ob 15.30 deželni gospodarski socialni odbor, ki bo razpravljal o osnutku državnega zakona za uveljavljenje člena 50 deželnega statuta. Ta važni osnutek, s katerim se zahtevajo izredni državni prispevki za Furlanijo - Julijsko krajino, je na zadnji seji odbora orisal deželni odbornik za načrtovanje Stopper.
Ob 15.30 pa se sestane v Vidmu upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). Na sestanku bodo razpravljali o prodaji kmetijskih pridelkov.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo, 20. oktobra Izlet na Svete Vlšarje in v Kranjsko goro, Vpisovanje na sedežu društva.
SPDT priredi 3. - 4. novemura Izlet na Cres in Mali Lošinj z vso oskrbo v prvorazrednem hotelu, kjer bo Izletnikom na razpolago tudi zimski bazen. Vpisovanje in informacije v Ut. Geppa 9 do 27. t.m,
Gostovanje p. d. Prosek - Kontovel
Osem zensk» v Nabrežini
Prosvetno društvo Prosek ■ Kontovel je v soboto 12. oktobra gostovalo s kriminalno komedijo v treh dejanjih «Osem žensk» v dvorani prosvetnega društva sigo Gruden« v Nabrežini. Vaščani, ki so aa to priložnost napolnili društveno dvorano, so z velikim zanimanjem sledili izvajanju na odru ter ž zanimanjem pričakovali razplet komedije. Vseh osem nastopajočih je zelo dobro podalo svoje vloge, za kar gre vsekakor zasluga tudi požrtvovalnemu režiserju Stanetu Raztresenu. Na koncu predstave sv vsi prisotni z res iskrenim aplavzom nagradili mlade igralke. Ko je aplavz ponehal je prišel na oder predstavnik prosvetnega društva «Igo Gruden». ki se je zahvalil vsem nastopajočim ter izrazil željo, da bi se ponovno srečali ob takih prijetnih večerih, in poklonil nastopajočim lep šop rdečih nageljnov.
T. N.
Abonmaji so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. Pohitite!
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734-265.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so na kateri koli način prispevali za ganljivo in slovesno praznovanje mojega rojstnega dne.
Posebna zahvala SKGZ za lepo darilo in prijeten sprejem v Bazovici, prosvetnemu društvu Ivan Cankar, stranki PSU, darovalcem cvetja in daril ter številnim znancem in prijateljem za pismene čestitke.
Valerija Kocjančič - Spela
Zahvala P. d. «Slavec»
Vsem, ki so požrtvovalno sodelovali na slavju ob sRazvitju društvenega prapora», 6.10.1968, zlasti gostujočim pevskim zborom, Triu Bordon, godbi «Par-ma», Sergiju Gardeliču za prireditveni prostor, Mirki Žerjal za pripravo folklornih skupin in Prosvetni zvezi za vsestransko pomoč, ter tako pripomogli, da je TMša prireditev lepo uspela, se prosvetno društvo «Slavec« najtopleje zahvaljuje. Posebna zahvala tudi botroma Olgi Demark in Mirku Komarju, ki sta se rade volje odzvala vabilu ter poklonila bogato darilo.
Op. ur. Zadnji odstavek je v naši nedeljski objavi po pomoti izpadel, za kar se opravičujemo.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. Košir, bo imel v sredo, 16. oktobra t.l. >ed-ni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba. Ul. del Montecchi 6 Sestanki so redno vsako prvo In tretjo sredo v mesecu. Člani bodo prejeli vse zadnje novosti. Na vsakem sestanku se sprejemajo novi čla. ni In dobrodošli vsi filatelisti.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. mame učiteljice Viktorije Skok darujejo učenci II. razreda slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni 6000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki praznovanja 100-letntce čitalnice na Opčinah, darujeta za slovensko prosvetno društvo «Tabor« prof. Ivo Vidau (In ne Daneu kot že objavljeno) in sestra Jožica 5000 lir.
V spomin Marja Pertota darujejo prijatelji 6000 lir za S.D. Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Pav. le Glavina daruje Antonija Barovina 1000 Ur za Dijaško matico.
POPRAVEK
Na željo družine popravljamo našo vest z dne 9. t.m., da 76-letna gospodinja Antonija Stavandč, po-r. Jankovič z Opčin, ni umrla zaradi zastrupitve s plinom, kot nam je bilo sporočeno, pač pa zaradi srčne kapi, kar so ugotovili tudi v bolnišnici.
V proslavo stoletnice čitalnice v Skednju
je do 20. oktobra t. I.
v prostorih prosvetnega društva. Skedenlska ulica št 124
Umetniška
razstava
domačih likovnikov Razstavljajo;
MARJAN ČERNE SILVESTER GODINA MARJAN KRAVOS AVRELIJ LUKEZIC EDO MARTINUZZI
Razstava Je odprta ob delavnikih od 17. do' 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure.
VSTOP PROSTI
Gledališča
V	soboto nastop filipinske baletne skupine «Bayanihan» s folklornimi plesi, katerih glavne teme so verski obredi, ljudske legende in življenjski običaji. Balet prihaja v Trst po dolgi turneji po številnih državah na vseh celinah.
Predstavi bosta v soboto ob 21. in v nedeljo ob 17. uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča (tel. 23-988).
Teatro stabile
V	Avditoriju se nadaljujejo predstave Goldonijeve komedije «Eden izmed zadnjih karnevalskin večerov« v izvedbi Teatra Stabile Iz Genove in v režiji Luigija Squarzi-ne. Predstava se začne ob 20.30, vstopnice so na prodaj v galeriji Pro-ttl (tel. 36372).
Kulturni dom
V	soboto otvoritev sezone SG s premiersko predstavo A. Čehova «Tri sestre« v režiji Bojana Stupice. Vstopnice in abonmaji so v prodaji pri blagajni Kulturnega doma vsak dan Od 12. do 14. ure (tel. 734.265).
V	Nemškem Inštitutu
nastopi v petek, |8. t.m. Komorni orkester tz Mainza (Mainzner Kam-merorchester)) s skladbami Johanna Sebasti ana Bacha, Friedemanna Bacha, Johanna Christiana Bacha in Carla Phi-llppa Emanuela Bacha. Drugi del koncerta bodo izpolnila dela treh Tržačanov: Glulia Viozzija, Fa-bia Vidatija in Alessandra Mirta ter W. A. Mozarta. Orkester vodi Giinter Kehr, vseučillški docent muzikologije. ki nastopa kot violinist tudi s samostojnimi koncerti ali v Triu Kehr. Obenem Je dirigent in ravnatelj konservatorija v Mainzu.
Nazionale 15.30 «La volpe«. Sandy Dennis, Kriv Dullea. Techulcolor.
Grattacielo 16.00 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti, S. Baker. Technicolor.
Eden 15.30 «11 oervello da un miiliar-do di dollari«. M. Corine. Karl Ma-1-den. Technicolor.
Fenlce 15.30 «Viva Vitla«. Yul Bryn-ner, R. Mltchum. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelslor 16.00 «Ruba al tuo prossl-mo». C. Cardina-le. Technicolor.
Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Svezia, Interno o Paradi-so?». Eastmancolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «C>tcc!o perdona, lo no«. Clcoio, lngrassla. Technicolor,
Moderno 16.30 «Grazle zla«. Lisa Ga-stoni. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30« «Les amants«. Jeanne Moreau, A. Cuny. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «La corsa del secolo«. Bournie, R. Hirsch.
Crlstallo 15.30 (dnehiesta pericolosa«. Frank Sinatra Technicolor.
Capltol 16.00 ((Diabolicamente tua«. A. Delon, Senta Berger. Technicolor.
Impero 16.30 ((Banditi a Milano«. — Film o sodobni temi.
Vlttorio Venelo 16.00 «GU occhi del-la notte«. A. Hepburn. Technicolor.
Garibaldi 16.00 «317 battagllone d’as-salto«. Technicolor.
Astra 16.30 «Jim, 1’lrresistiblle detec-tlve«. K. Douglas. S. Koščina. Technicolor.
Ideale 15.45 (dmplccalo plu tn alto«. Ollnt Eastvvood.
Abbazia 16.00 «L'Harem«. C. Baker. Prepovedano mladini pod 16, letom.
Slovenski klub valji
vse svoje člane na
/. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 15. oktobra 1968 ob 20 uri v Gregorčičevi dvorani Ulica Geopa 9
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo blagajnika
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Volitve novega odbora
5.	Razno
Vabilo na občni zbor velja tudi za predstavnike osrednjih kulturno - prosvetnih ustanov, prosvetnih društev in tiska.
Po občnem zboru se bo za navzoče predvajal prvikrat v Trstu kratkometražni film Ja-cobus Gallus.
ODBOR
K?!
s
KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek novembra. Vpisovanje in informacije vsak dan od 14. do 16. ure na številki telefona 740018
»KRAŠKA 0HCET» NA TV LJUBLJANA
Dr.nes, 15. oktobra ob 18.35 do 19.95 bo ljubljanska televizija oddajala polurno reportažo ki jo je ekipa TV Ljubljana posnela ob otvoritvi kraškega muzeja in ob kraški ohceti « Velikem Repnu. Skoraj zanesljivo pa bo ista oddaja vnovič na programu v nedeljo, 20. oktobra v dopoldanskem času, tako da jo bodo lahko videli tudi tisti, za katere je čas oddaje danes prezgodaj. Točen datum in čas ponovitve bomo objavili pozneje.
Ljudska prosveta
Folklorna skupina BREG obvešča člane skupine, da bo v četrtek, 17, oktobra ob 20.30 redna vaja (v občinski hiši v Borštu). Na vajo so vljudno vabljeni tudi novi plesalci iz, vseh breških vasi.
* * »
Prosvetno društvo v Skednju ima v
prodaji abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69. Interesenti jih lahko dobijo v društvenih prostorih vsak dan od 17. do 20. ure. Ob nedeljah pa od 9. do 13. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne H. oktobra 1968 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 19 oseb.
UMRLI SO: 75-letni Giovanni Trento, 86-letna Maria Biaggi vd. Polos, 724etni Carlo Toscan, 46-letnl Antonio Dazzara, 88-letni Lulgi Presti, 74-letna Glsetla Janzso por. Del Ne-gro, 53-letna Rina Dussi por, Arming, 62-letni Marcello Zavuta, 55-letni Ro. mano Scheriam, 79-letna Maria Scoc-chi, 75-letni Giovanni Bruno, 88-letna Antonia Baruca vd. Gracogna, 68-letnl Angelo Sansebastiano, 60-letna Elfriede Langhammer, 85-letna Tere-sa Bronbara vd. Cebochln, 58.1etna Mira Mirlanl por. Calabrese, 70-letni Giuseppe Morgan, 85-letnl Giovanni Borme, 41-letna Lina Furlan por. Ca-priotl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1. Grl-golon, Trg Virgllio Giotti 1. Al Due Mori, Trg UnitA dTtalia 4, N-icoll, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
VOZNI
RED
VLAKOV
NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU
BENETKE - MILAN . PARIZ - RIM • BARI
ODHODI
5,50 A 6,10 R
6,52 D
9,05 R
9,32
10,25
13,10
13,35
14,55
DD
A
R
A
DD
16,35 A 18,01 DD
18,06 A 19,22 A
20.30	D (
22.30	DD
Portogruaro
Benetke - Bologna - Milan - Genova (*) Benetke - Milan - Turin • Rim
Benetke • Rim (za Rim obvezno prednaročilo) Benetke - Milan . Pariz Portogruaro Benetke
Portogruaro - Benetke Benetke - Milan (od 29. 9. 1968 do 31. 5. 1969) Tržič Portogruaro (•*) (Simplon Express) Benetke - Milan - Pariz -Rim - Bari Portogruaro Portogruaro Benetke
Benetke • Milan • Turin-Genova - Ventimiglia • Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst -Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Rim)
18,10 A 18,38 R 19,13 A
21,10 R 22,55 A
(*) Ne vozi ob nedeljah (**) Samo I, razred
VIDEM - DUNAJ -SALZBURG - MUNCHEN
	O D h	1 O I) 1
3,53 A	Videm	• Trbiž
5,20 A	Videm	
6,15 D	Videm	- Trbiž
6,21 A	Videm	
10,00 A	Videm	- Trbiž
12,25 D	Videm	
12,40 A	Videm	
14,18 A	Videm	
16,45 A	Vid^m	• Trbiž
17,45 A	Videm	
19,10 D	Videm	
20.00 A	Videm	
20,50 D	Videm	- Trbiž . D,
	chen •	Dunaj
21,55 A	Videm	
	P K 1 1	HODI
0,40 A	Videm	
6,55 A	Videm	
7,45 A	Videm	
8,18 D	Videm	
9,10 A	Videm	
9,23 D	Duna)	Miinchen ■
	biž	Videm
12,00 A	Trbiž	Videm
15,06 A	Videm	
17,44 A	Videm	
18,55 DD Trbiž		Videm
20,10 A	Videm	
20,57 A	Videm	
22,20 A	Videm	
Miin-
OPČINE LJUBLJANA -BUDIMPEŠTA - BEOGRAD
O u u U U I
0,25 D Opčine - Ljubljana-Beograd - Zagreb 7,00 A Opčine (*)
10,58 DD (Simplon Express) Op-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. CommerclaJe 26. Dr. Rossettl, Ul. Combi 19. Dr. Sl-gnori. Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. rl, Ul. Dante 2,
	čine	Ljubljana - Za- greb - Beograd - Reka -Budimpešta
14,05 A	Opčine
18,54 A	Opčine
19,05 D	Ljubljana
20,09 D	ODčine Lfubljana ■ Beograd • Atene - Istanbul
20,20 A	Opčine
(•) Ne	vozi ob nedeljah
	PRIHODI
5,25 D	Beograd - Budimpešta • Zagreb • Ljubljana - Opčine
7,10 A	Opčine
8,27 D	(Direct Orient) Istan-
	bul Sofija - Ljubija? na - Opčine
9,00 D	Ljubljana (*)
17,08 A	Opčine (*) (od 30. 9. 68 do 31. 5. 69)
17,37 D	(Simplon Express) Bu-
21,40 A (*) Ne
dimpešta • Beograd * Zagreb - Ljubljana - Reka (od 22. do 28. 9. 68)
—	(WL Moskva • Rim
—	ob sredah ln sobotah spalni pogradi Zagreb • Pariz)
Opčine
vozi ob nedeljah
(*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom.
(**) Ne vozi ob nedeljah
PRIHODI
6.25	A Cervinjan . Tržič (•)
7.25	A Portogruaro • Tržič 8,00 DD Turin - Milan . Benetke
- Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim Trst Marseille - Genova)
9,17 D Benetke - Rim
10.40	DD (Simplon Express) Pa-
riz • Benetke 11,42 R Benetke 13,30 D Bar: - Benetke • Bologna
13,58 A Cervinjan - Tržič 15,12 DD Benetke - Milan - Pariz 17,28 ri Benetke ■ Portogruaro -Cervinjan Tržič (*•)
Bologna - Benetke (*•) Benetke Portogruaro Tržič
19.40	DD (Dlrect Orient) Pariz • Milan • Benetke Milan-Rim-Benetke (*•) Benetke - Tržič
23.40	DD Turir Milan - Genova
(II) Rim - Bologna * Benetke
IB ZADNJEM OBISKU V RIMU
Predstavniki iz dežele obravnavali z Andreottijem vprašanja industrije
Zagotovilo, da bodo čimprej izdali odlok o podaljšanju zakona o industrijskem pristanišču
Deželna uprava sporoča, da so sa pretekli petek sestali z ministrom za trgovino in industrijo Andreottijem v Rimu predsednik deželnega odbora Berzanti, odbornik za trgovino in industrijo Dulci'. poslanec KD Belci in predsednik industrijskega pristanišča v Trstu odv. Sacerdotii. Z ministrom so govorili o raznih industrijskih vprašanjih. Minister jim je zagotovil, da bodo čimprej izdali odlok o podaljšanju zakona o industrijskem pristanišču v Trstu in o davčnih olajšavah. Minister jim je tudi zagotovil, da bodo zgradili v Trstu novo rafinerijo, ki bo lahko predelala na leto en milijon ton surovine. Odbornik Dulci je orisal ministru položaj v podjetju Sol-vay v Tržiču. V imenu deželnega odbora je zahteval, naj se dejavnost podjetja ne prekine, dokler ne bodo začeli druge nadomestne dejavnosti. Minister je obljubil svojo podporo in je dejal, da bo sklical sestanek, katerega se bodo u-deležili predstavniki ministrstva, podjetja in sindikatov.
Zatem so obravnavali vprašanja zapore tovarne sladkorja v červi-njanu. Minister je dejal, da je podjetje že zanikalo glasove o tej zapori, da pa so res nastale težave v industrijski panogi, odkar je začela popolnoma veljati pogodba EGS. Minister je zagotovil, da bodo
storili vse, da se bo proizvodnja izplačala ter da se prepreči kopičenje zalog. Ministra so zatem opozorili na podjetje Gaslini v Trstu in je zagotovil, da bo posredoval, da se spremenijo predpisi EGS o proizvodnji jedilnega olja. Ce ne bi dosegli ničesar na ravni EGS, bo pa vlada skušala izdati ukrepe, da se položaj v industriji olja normalizira.
Odbornik Dulci je opozoril ministra na resni položaj, ki Je nastal v industriji živilskih konserv zaradi prestrogega izvajanja zdravstvenih predpisov
Ukrepi proti povzročevalcem škode v kraški okolici
Občinski odbornik za mestno policijo prof Romano je odgovoril na vprašanja komunističnih svetovalcev Grbčeve in Gombača v zvezi s stalnimi pritožbami kmetov in lastnikov zemljišč v zgornji mestni okolici proti škodi, ki jo povzročajo nedeljski izletniki.
Odbornik pravi, da so mestni redarji na Opčinah od 27. oktobra 1984 do letošnjega septembra 102-
II......,■■■■.................
NEDELJSKI PROMETNI NESREČI
Mati in sin sta se ranila na ovinku pri Konkonelu
Na dopustu iz poboljševalnice ukradel avto, za-spal za volanom in se v Sesljanju zaletel v drog
V nedeljo nekaj pred 3. uro se je pripetila pri Konkonelu precej Huda prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve osebi — mati m ein.	_
Ob tisti uri je Claudla Damino, Por. Milič, vozila svoj komaj kupljeni avto «daf» z Opčin proti Trstu, poleg nje pa je sedel njen 19-letni sin Sergio. Mirna vožnja Pa se je v trenutku spremenila v Pretresljiv cikcak.	... ,
Pred širokim ovinkom v višini cestarske hiše pri Konkonelu jo je Iz nepojasnjenih vzrokov zaneslo ha desno stran cestišča ji obrni o vozilo za 180 stopinj, jo spet vrglo ha skrajno levo stran cestišča, kjer se je avto ves razbit končno le u-stavil v majhnem obcestnem zemeljskem usadu.
Na telefonski poziv so prihiteli ha kraj nesreče karabinjerji in o-sebje RK. Z rešilnim avtom RK so oba ranjenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ju zaradi raznih poškodb Po levi nogi, obrazu in možganskega pretresa sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v Približno 10 dneh.
Osebje podjetja Zarnpa je pozne-Je poskrbelo za odstranitev razibi-tega avtomobila.
* * *
17-letni dijak Ezio Sabbadini iz Roiale dl Tricesimo je zelo nespretno izrabil dopust, ki mu ga Je izdala poboljševalnlca v Pesa-rii, v katero bi se moral vrniti da hes. Fant je ukradel avto, potem Pa se ranil pri slikoviti prometni hesreči.	,	,	,
Do nesreče je prišlo v soboto, ko Je Sabbadini v Vidmu ukradel avto fiat 600 z videmsko registracijo, last 42-letnega Azelia Gabatta iz furlanske prestolnice. Sedel je za volan in se podal proti Trstu. Ko Pa je privozil do sesljanskega razpotja, se ga je nenadoma lotil spa-hec. To je bilo usodno, kajti avto je zavozil na skrajno desno ? ran cestišča in se nato zaletel v obcestni drog.
Trčenje je bilo tako silovito, da se je avto napol razbil, medtem ko se je fant lažje ranil. Na kraj nesreča so prihiteli karabinjerji iz Devina, rešilni avto RK pa je poskrbel za prevoz ranjenca v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo o-krevpnja v 1 tednu. Ker je dobil biočsn možganski pretres, ga niso hiogij zasl'Sati. Vendar je gotovo, da je tatič izrabil ugodno priložnost, ker je bil že prej v armatur-hi plošči vtaknlen ključ.
Odgovor odbornik« Romana glede avtobusnih tarif
Odbornik Romano je odgovoril ha VDrašanle komunističnega občin-s.kc°:a svetovalca Crevatina. ki je nanj naslovil vprašanje v zvezi s Povišanjem tarif avtobusnih prevodov na progah v koncesiii. Odbor h% se sklicuje na dovoljenje, KI Pa je izdalo ministrstvo za prevoda še 19S5, Dovolienje velja do Id odst. tarife «V Trstu pa je povrhnja tarif dovolil župan in no dosega 20 odst., temveč navadno le io lir za navaden listek. Ker je h 'a cena Ustka že prej višja od 80 Lir, je bil povišek manjši.« pravi odbornik za mestno polirajo .n Prehrano V svojem odgovoru trdi odbornik Romano tudi. da niso višje tarife prizadele običajnih pot hikov teh zasebnih prog, ki oskrbujejo predvsem medkrajevne v-• ze, ker so koncesijske družbe ohra tole posebne vozovnice za delavce in dijake, za katere velja še staia tarifa, ki so jo v nekaterih primerih le lahno povišali.
Žrtvi oastl divjega lovca?
žrtvi nevsakdanje zasede sta bl->a dva mlada fanta, 22-letni kurir Latko Pečar lz Ul. Conti 10 ter
krat. poklicali gasilce zaradi nastalih požarov v gozdovih in ogradah, ter da so tudi sodelovali pri gašenju.
Poleg tega so v tem obdobju mestni radarji, pravi odbornik, prijavili pristojnim oblastem 27 oseb, 'ki so odlagale razni material in odpadke na nedovoljenih mestih, hkrati pa so naložili 595 glob kršiteljem raznih predpisov. Redarji na Opčinah so tudi kaznovali 72 oseh na osnovi odloka o varstvu kraške flore in poslali 40 pismenih opominov staršem otrok, ki so nabirali ali uničevali zaščitene rastline. Odbornik pravi v svojem odgovoru, da so mestni redarji poslali Kmečki zvezi 35 imen lastnikov avtomobilov, ki so zavozili na zasebne njive, da lahko vloži proti njim prijave zaradi povzročene škode. V omenjenem obdobju so mestni redarji odstranili na tisoče izletnikov z zasebnih zemljišč v okolici.
20-letnl težak Vojko Balde iz Ul. deiTEdera 6.
Fanta sta se v nedeljo nekaj pred peto uro odpravila z motorjem proti Razklanemu hribu pri-Bazovici. Nič hudega sluteč sta se cikcakasto vozila po gmajni, ko sta se nenadoma zaletela v meter visoko žico, nategnjeno med dvema drevesoma. Sunek je vrgel Pečarja In Baldeja na tla, da sta le s težavo vstala in se okoli 10. ure napotila v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Pečar se je ranil po obrazu. Balde pa se močno ranil po nozdrvi.
Karabinjerjem iz Bazovice, ki so Uvedli preiskavo o nesreči, je Pečar povedal, da je v soboto okoli 19.30 šel prav po tisti cesti in ni opazil nobene bodeče žice. Zato se postavlja vprašanje, ali je neznanec. ki je nategnil bodečp žico, nameraval preprečiti nadaljnjo pot morebitnim šoferjem ali pa pripraviti past srnjakom.
Delo komisij in deželnega sveta
Deželni svet se zopet sestane jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku, ki dopušča nadaljnje izdatke na podlagi zakona štev.' 12 iz lanskega leta v urbanistične namene. Splošna razprava o tem zakonskem osnutku se je končala na zadnji seji, jutri pa bosta odgovorila svetovalcem poročevalca večine in manjšine, nakar bo sledil odgovor pristojnega odbornika. Kakor po navadi bo prva ura seje posvečena vprašanjem in interpelacijam.
Danes ob 11. uri pa se sestane predsedstveni urad deželnega sveta.
Prav tako se bodo danes sestale druga, četrta in peta komisija deželnega sveta, ki bodo izrekle svoje mnenje o zakonskem osnutku za izredno finansiranje javnih pobud. V četrtek pa se bo izrekla o zakonskem osnutku prva komisija. Prav tako bo danes zjutraj seja deželnega odbora, ki ji bo predsedoval dr. Berzanti.
Oddelek za zdravstvo in higieno v septembru
V septembru je občinski oddelek za zdravstvo in higieno opravil, poleg svojega običajnega nadzorstva v proizvajalnih obratih, skladiščih in trgovinah z živili in pijačami, še mnogo dela pri nadzorstvu lahko pokvarljivih živil in pijač. Tehnično osebje oddelka pa je v septembru opravilo 37 ogledov starih stanovanj, za katera je izdalo ustrezna potrdila.
Funkcionarji zdravstvenega oddelka so v prejšnjem mesecu opravili skupno 3746 ogledov v raznih industrijskih in trgovskih obratih, ter so vzeli 152 vzorcev živil in pijač, ki so jih jMslali v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za zdravstvo in higieno; 125 vzorcev pa so poslali v analizo zdravstveno-mikrografskemu oddelku nokra.jinskega laboratorija. V seutembru so funkcionarji naložili 44 glob za kršitev občinskega higienskega pravilnika ter izroči'! 9 prijav sodnim oblastem za kršitev zakonov in zakonskih odlokov.
Prekop grobsv
Županstvo sjooroča, da bodo na pokopališču pri Sv. Ani preuredili za nove pokope kripto XXIV z desetletnimi žarami na plačilo (polje IV.), kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih od 10. oktobra 1968 do 2. decembra istega leta.
Osebe, ki želijo ohraniti in pokopati na drugo mesto posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se
zglasijo od 9. do 18. decembra letos pri čuvaju pokopališča ali v uradih sekcije za pokopališča občinskega oddelka za javna dela, — Pasaža Costanzi štev. 2/V. nad soba 536.
Začetek sezone v Nemškem inštitutu
Nemški inštitut (Ul. Coroneo 15) bo pričel svojo letošnjo prireditveno dejavnost z lepim koncertom, na katerem bo nastopil Komorni orkester iz Mainza pod vodstvom Guni -rja Kehra. Igral bo dela štirih Bachov in Mozarta ter Tržača nov Alessandra Mirta Giulia Vioz-zipa in Fabia Vidalija. Koncert bo v petek 18. t.m. ob 21. uri.
V petek 25. oktobra bo prireditev pantomime v izvedbi Helfrieda Forona. Germanist in pisatelj prof. Gnido Devescovi bo 6. nov. ob 19. uri v knjižnični dvorani predaval o novejši nemški liriki. V ponedeljek 11. nov. bodo predvajali štiri nove kratkometražne filme. Glasbi bo spet posvečen večer 15. novembra, ko bo nastopil niirnber-ški Jazz-Collegium s programom «Komorna glasba in jazz*.
AVTO CESTA VILLESSE-GORICA
Traso naj bi speljali tako da ne bo preseka Sovodenj
V tem smislu so predlagali domačini rešitev problema prefektu in na pokrajinski upravi
Z gradnjo priključka na avtocesto Trst-Beneitke postaja tudi povezava do Gorice vedno bolj aktualna. Zato je povsem razumljivo, da se zanimajo za to cesto tudi vaščani iz Sovodenj, saj bo cesta vzela vsai 24 metrov širok pas tudi na njihovem področju vzdolž vse cestne trase od Soče pa do mejnika z gariško občino
Fo nekaterih meritvah, ki pa menda še niso dokončne, naj bi šla cesta skozn Sovodmje južno od poslopja obnovne šole ter bi presekala vas na dvoje. Domačini, vštevši njihovo občinsko upravo, se nikakor ne strinjajo s takim potekom cestne trase, ki bd jim prinesla večjo škodo ter bi ne bila niti najbolj racionalna. Po njihovem mnenju bi bilo mnogo bolje, če bi šla nova cesta bolj severno, se pravi od Soče v smeri proti Gorici, pri «kamnu» kjer je mejnik med go-riško in sovodenjeko občino, naj bi prešla pokrajinsko cesto ter se usmerila proti bodočemu mejnemu prehodu in tovornemu pristanišču. Na tak način bi cestna trasa potekala bolj ravno, ker bi ublažila kar dva ovinka blizu železnice in obenem bi domačim zemljiškim posestnikom povzročila manjšo škodo ob razlastitvi potrebnega zemljišča.
Pa tudi po splošnih prometnih načelih velja kot osnovno pravilo, da se morajo prometne ceste izogibati naselij, ker so ista v ovira prometu.
V tem smislu so predložili svoje stališče občinski upravitelji tudi goriškemu prefektu ob njegovem zadnjem obisku na županstvu v So vodnijah in g. prefekt je obljubil, da se bo v tem smislu tudi on pozanimal. Prav tako je bil občinski tajnik dr. Bukovec na pokrajinski upravi v Gorici in govoril o tem problemu s pristojnimi organi, ki so tudi vzeli na znanje stališče domačinov iz Sovodenj.
Vsekakor je nujno, da se temeljito prouči potek trase nove avtoceste in da se pri tem upošteva tudi Interese prizadetih domačinov ter občine kot take. To bo treba storiti brez odlašanja, da ne bo potem prišlo do takega nesporazuma, da ne rečemo spora, kot je prišlo pri trasi pokrajinske . cest? med Sovodnjami in štandrežem, kjer so marali potem ustaviti cestna dela in so še ustavljena, ker merodajni krogi iščejo ustrezno ie šitev, ki naj bi v manjši meri pri-
zadela slovensko zemljo in njene lastnike.--------------
Jutri za SoIvayu stavka v Tržiču
Včeraj so se sestali v Tržiču predstavniki sindikatov delavcev kemijske industrije CISL, CGIL in UIL in sprejeli sklep, da bodo proglasili za jutri, 16. oktobra splošno stavko v vsem tr’i-škem okraju. Stavka bo od 10. do 12. ure ter bodo povabili tudi trgovce, naj v tem času zaprejo trgovine in lokale.
Stavka velja kot podpora delavcem kemične tovarne Solvay v zvezi s ponovnimi razgovori, ki bodo o tej tovarni dne 17. t. m. v Rimu. Med stavko bo ob 10.45 sindikalno zborovanje na Trgu republike v Tržiču.
Izžrebane številke loterije v Števerjanu
Slovensko katoliško prosv. društvo »Frančišek B. Sedej* iz Šte-verjana nam je poslalo v objavo izžrebane številke prve loterije. Lastniki spodaj navedenih izžreba nih listkov naj se v času enega meseca zglasijo na sedežu društva. Po enem mesecu bo rok za dvig nagrad zapadel.
Izžrebane so bile naslednje številke:
931 _ 146 - 89 - 645 - 3726 -2361 - 1270 - 373 - 684 - 421 -760 - 1239 — 3292 - 2435 - 3996 - 549 - 2090 - 1947 - 3194 -1061 — 2019 — 1306 - 2190 - 303 _ 1556 — 3732 — 3751 — 1137 -
PRIHODNJO NEDELJO NA VEUKI OTAVI
PROSLAVA 100-LETNICE ŠEMPAŠKEGA TABORA
Vrsta prireditev od petka dalje - Pozdravni nagovor bo imel akademik Josip Vidmar, glavni govor pa dr. Joža Vilfan
Prihodnje dni, od petka do nedelje, bo v Novi Gorici ter v Šempasu vrsta prireditev v počastitev tabora, prvega na Primorskem in tretjega v Sloveniji. Osrednja proslava bo v nedeljo 20. oktobra. Ob 10. uri bo počastitev spomina padlih partizanskih borcev pred spomenikom v Ozeljanu, ob 11. uri bo odkritje spominske plošče šefnpaš-kemu taboru na Veliki Otavi pod Ozeljanom, na kraju, kjer je bil tabor, hkrati bo slovesno odprta nova cesta Ozeljan - Velika Otava.
Poglavitni del svečanosti bo popoldne -ob 14. uri pred zadružnim domom v Šempasu, kjer bo imel pozdravni nagovor predsednik pripravljalnega odbora Milo Vižintin, podpredsednik SZDL Nova Gorica, sledil bo nastop združenih pevskih zborov in godbe na pihala, pozdravni govor pokrovitelja proslave akademika Josipa Vidmarja, in osrednji govor predsednika republiškega zbora skupščine SRS dr. Jo-
3976 — 609.
iiiiitMiiiimmiiiiiMiiHiiiiiMiiiMitiiiMiiitiiiiimiitiMiiifiiiMimiiiiiniiiiiiMmimiiiH
IHIHMIIIIimilUMIIH mulil IIMIIIItItIMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllMIIHIIIIIIIttlllll
ZARADI MIKLUŠEVEGA ZLOČINA 26. SEPTEMBRA NA OSLAVJU
Direktor goriške umobolnice obdolžen nenamernega umora
Povzročil naj bi ga z dovoljenjem, ki ga je dajal Miklušu za obisk svojcem
Sodna oblast gre svojo pot in I no in odv. Cesara Devetaga, pri | jasnila. Tečaj bo zelo koristen zla prof. Basaglia, direktor goriške u- j katerem ima prof. Basaglia svoj »tl za tiste, ki imajo poslovne in
mobolnice. bo prišel pred sodišče. Zagovarjati se bo moral zaradi ne namernega umora, ki ga je povzročil s tem, da je Albertu Miklušu dovolil obisk družine in bil posredno kriv za umor njegove žene 26. septembra letos. Možnost takšnega zapleta dogajanj okoli krvavega dogodka na Oslavju smo nakazali v našem članku v nedeljo po pogrebu, ko so bile vse njegove okolno-sti dognane in se je pred nami odpiralo edinole vprašanje, kako _se bo razvijal s pravnega gledišča, zakaj — tako smo zapisali — konec koncev je bil umor vendarle izvršen.
Profesorja Basaglio je pred dne-“vi zaslišal preiskovalni sodnik ter baje akte izročil državnemu prokuratorju, ki je vložil tožbo. Obdolženec je nadalje imenoval tudi svoja zagovornika odv. Lorisa Fortu-
.................................................»m.........
UPOKOJENCI TAKŠNEGA RAVNANJA NISO ZASLUŽILI
Ali je potrebno na dežju in v mrazu čakati na izplačilo pokojnine INPS?
Na voljo je dosti možnosti izplačila pokojnine, le odločiti se je treba, kakšna je najbolj primerna za priletne in čestokrat bolne ljudi
Prispeva j!c zn
DIJAŠKO MAHI«!
Hud padec
Včeraj ob 15.25 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 86-letno upokojenko Paolino Gennaro vet Sidericudi lz Ul. s. Vito 14.
V bolnišnici, kamor so jo Popeljali z rešilnim avtom RK, je povedala, da je v nedeljo zvečer okoli 21.15 v svojem stanovanju nerodno stopila ln padla na tla.
Zaradi zloma stegnenice se bo morala zdraviti dobre 3 mesece.
ril NO .ibis-pbosek
Včeraj ni bilo mraza in tudi dežja ne, zato čakanje v vrsti na izplačilo pokojnine INPS pred poštnim uradom v Carduccijevi ulici ni bilo tako nevšečno, toda zavoljo slučajnosti vprašanje izplačevanja pokojnin ni nič manj važno in nujno, da ga čimprej drugače rešijo.
Ob vrsti, ki je bila včeraj pred poštnim uradom, v kateri je bilo nekaj desetin priletnih oseb, smo se spomnili na prav takšne vrste, ki jih videvamo pozimi, v najhujšem mrazu in dežju. Upokojenci se že navsezgodaj, čestokrat se postavijo pred vhod v poštni urad še preden ga odprejo, čakajo tudi po celo uro ali še več, preden pridejo na vrsto. Še za mlajšega in zdravega človeka je postajanje na mrazu in v dežju neprijetno ter lahko povzroči prehlade in druge bolezni, kaj šele za starejše ljudi, med katerimi jili je prav gotovo precej, ki so si z leti nakopali bolezen.
In končno je takšno čakanje na pločniku pred uradom tudi žaljivo Ali so zares ljudje, ki so vse življenje pregarali na takšnem ali drugačnem delovnem mestu, na stara leta zaslužili takšno ravnanje? Ko smo jih videli stati na pločniku in čakati, kdaj pride vrsta nanje, da bodo vstopili, smo se postavili v njihovo kožo ter imeli občutek, kot da prosimo miloščino.
Takšen odnos, ki ni značilen samo za naše mesto, ampak za vso državo in za vse upokojence INPS, e nujno potrebno čimprej spremeniti. Potrebno je do upokojencev uvesti bolj človeški odnos, ker so družbi dali svoj delež v obliki dela in ker so priletni, pogostoma bolni ljudje. Najbolje bi bilo, če bi izplačevali pokojnine na domu. Lahko bi upokojencem naročili, naj jih dvignejo v bankah, in sicer v razdobju nekaj dni Danes ljudje do bank nimajo več tistih predsodkov, ki so jih imeli še po tej vojni,
dalje v uveljavljanju človeških odnosov, ki jih ravno v tem primeru na moč pogrešamo.
Zdi se nam potrebno, da pristojne ustanove na to vprašanje izrecno opozorimo, da b; kot v drugih primerih tudi tokrat pokazale posluh za odnose z občinstvom, ki so zadnjem času večkrat v ospredju poslovanja javnih ustanov.
Iz tržiške bolnišnice
Dva mladeniča iz Trsta sta s skuterjem od zadaj trčila v Ul. Bolto v Tržiču v fiat 124, ki je bil parkiran v omenjeni ulici. Luigi Ongaro, 25 let, iz Trsta, Ul. Fre-
pravni domicil, Izvedelo se je na dalje, da je bil prejšnje dneve odv. Fortuna večkrat v Gorici prav zavoljo pogovorov s prof. Basaglio.
S tem v zvezi bi kazalo omeniti, da je neki goriški dnevnik vodil proti metodam prof. Basaglie dokaj ostro gonjo, s katero je postavljal v dvome način zdravljenja, ki je našel ravno v direktorju goriške umobolnice najbolj vnetega zagovornika.
Direktor bolnišnice nam je takoj po krvavem dogodku dejal, da noče imeti jetnišnice, ampak bolnišnico in da noče zdraviti jetnikov, ampak bolnike. V teh kratkih besedah je dejansko opisal svojo metodo zdravljenja, ki jo uspešno zagovarja pri nas ter v svetu in ki jo je opisal tudi v knjigi, za kate ro je prejel nagrado Viareggio. Njegova metoda zdravljenja predvideva možnosti svobodnega kreta-nja bolnikov. Če gre za primere lažjega obolenja, jih pošiljajo po mestu v spremstvu bolničarjev. Ta ko jih je bilo kakih deset tudi na pevskem tekmovanju Seghizzi. Mi-kluš je prišel domov na podlagi dovoljenja zdravnikov Nesreča na Oslavju se je zgodila zaradi tega, ker se je cela vrsta okolnosti, prav kot v kakšnem romanu Dostojevskega, pojavila v trenutku, ko je Mikluš koval v sebi svoj zli namen. Kot ni mogoče vseh bolnikov obravnavati na splošno, tako in še manj je takšno merilo moč uporabljati v zdravljenju umoboinih, kjer je potrebnega velik-', individualnega
.	^	i dela in tudi individualnega nadzor-
scobaildi 18, ki je sedel od zadaj na stva
skuterju, se bo moral zdraviti v Mi'kiuša ^ zaslisanjih v 'bolnišnici 20 dni za rane na de.\ni -l	v ppcrc-;n pmii;,,
nogi z verjetnim zlomom. Drugi 21- ”h ^ psihiaS nreSi sno letni UmbertoMichelazzi iz Trsta, 1^ njePgOVo tprištevnS ter ?ga
lažj e poškodoval na desni noi ter«**«™	P»
v boku in so mu nudili samo prvo £ . . , skora.I zagotovo poslali v pomoč; okreval bo v nekaj Sneh-M™"1™ Platneno bolmsmco,
' kar je na moc podobno dosmrtni
druge stike s Slovenci na tej ati na drugi strani meje.
Izlet iz Tržiča v Ljubljano
ENAL iz Panzana v Tržiču priredi dne 3. in 4. novembra avtobusni izlet v Ljubljano. Vpisovanje pri Enal v Ul. Dandolo do 20. oktobra. Pri vpisu je treba predložiti potni list ali prepustnico z o-sebno izkaznico.
že Vilfana.
Prireditve v okviru pravoslav 100-letnice šempaškega tabora bodo tudi poprej. V petek dopoldne bodo v šemipasu športne igre učencev krajevne šole, ob 20. uri bo Goriško gledališče v kino dvorant «Soča» v Novi Gorici priredilo »Besedo«. V soboto ob 16. url bodo ob Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkrili spomenik dr. Karlu Lavriču, buditelju primorskih Slovencev, ob 150-letnici rojstva. Lavrič je pokopan na pokopališču ob mirenski cesti v Gorici ter sta svetovalca odv. Sfiligoj in prof. Bratuž predlagala, naj bi postal spomenik in kot takšen prost plačevanja pristojbin, zavoljo katerih Je sedaj v nevarnosti, da ga bodo prekopali. Zvečer ob 19.30 bo Goriško gledališče ponovilo «Besedo» tudi v dvorani zadružnega doma v Šempasu.
Odbor za 100-letnico šempaškega tabora je natisnil nadvse zatomive lepake in priročne programe. Lepaki so natisnjeni v obliki s'oven tke trobojnice; na belem polju je celotno besedilo programa, ki im? na začetku rdeče srce, element naj še folklore.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili., dve rojstvi in dve smrti;
ROJSTVI: Leonardo Fain in Martina Medeot.
SMRTI: G9 letini Angelo' Razza in 60-letna Romilda Cosattini, poročena Rossato.
Tri tedne po nesreči je podlegla poškodbam
V nedeljo je umrla v splošni bolnišnici v Gorici 82-letna Angela Hvalič iz Gorice, Ul. D’Aosta 38, ki jo je 23. septembra blizu njenega doma podrla na cesta 23-letna kolesarska Margherita Liubig, ki stanuje v UL Pitteri 7.
Ko so jo po nesreči pripeljan v bolnišnico so zdravniki menili, da bo ozidravela v 4 dneh. Pozneje pa so, tudi zaradi starosti, nastopile komplikacije in talko je ženica umrla.
iiiiuimiiiiiiiuiii iiiiiiiiiiiiiiiumii iiiiiiii iniiiiiiiii n im um u mm iiiiiiui iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiimiiiiip
KROŽNA NAPAJALNA LINIJA
Za izboljšanje oddaj TV preko pretvornika na Vrhu
ENEL obljublja izvedbo dela v šestih mesecih
Avto, ki je last 30-letnega Alcea Alpina je utrpel nekaj škode.
Delavec lz Fogliana, 52-letn! E-gidio Boscolo se je ponesrečil na delu v ladjedelnici, kjer ga je zadela cev, ki so Jo nenadoma spustili s škripcem navzdol. Pridržali so ga za teden dni na zdravljenju.
ječi. Mikluša bo uradno branil odv. Carlo Pedroni.
predvaja danes. 15. t. m. * začetkom barvni fantastični film:
ob 19.30 Clnemascope
L’astronave degli esseri perduti
(Vesoljska ladja izgubljenih bitij)
Igrajo: R. BAKER, J. DONAIiD in drugi
ampak hodijo vanje za najrazličnejša opravila. Hitro pa bi bilo moč stvari odpomoči na takšen način, da bi upokojencem dali na voljo več dni za dvig pokojnine, morda tudi ves teden. Lahko bi jih razdelili po dnevih, da ne bi bilo navala. Vse to ne predstavlja po našem mišljenju nobenih težkoč. Pre-I pričani smo, da bi jim zelo ustregli, obrnem pa b. bi’- storjen korak
Vodstvo ustanove ENEL za področje naše dežele je sporočilo goriški prefekturi, da so na osnovi sporazuma z vodstvom RAI sprejeli načrt za gradnjo nove krožne električne napeljave za televizijski pretvornik na Vrhu. Če ne bo kakšnih posebnih zamud pri dobavi potrebnega materiala ali zamud zaradi ureditve problema služnosti, računajo, da bode z delom gotovi v šestih mesecih.
S tem delom se bo izboljšalo de-
Tečaj za slovenščino v železničarskem krožku
Danes 15. oktobra ob 20.30 uri se bo začel v prostih železničarskega krožba na železniški postaji v Gorici tečaj za slovenščino. Pouk bo ob torkih in četrtkih od 20.30 dio 22. ure ter po trajal šest mesecev.
Interesenti naj se vpišejo pri tajniku krožka na sedežu, kjer bodo dobili tudi vsa potrebna po-
imiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiniiiiimiiiiiiiiiiiviii
V GORICI IN NA MflJNICl
Pet avtov poškodovanih v dveh prometnih nesrečah
Vzrok: neupoštevanje prednosti in premajhna previdnost
KLUB «SIMON GREGORČIČ* GORICA
vabi na otvoritveno predavanje sezone 1968-69, ki bo v petek 18. oktobra ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13.
O taborih na Slovenskem in o njihovem pomenu za slovensko narodnostno idejo bo govoril
dr. JOŽA VILFAN
predsednik republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Številni avtomobilisti, ki priba j a-I jo iz stranskih ulic na Korzo Italija v Gorici često pozabljajo, da ima Korzo prednost, kar je ve S-kirat vzrok za prometne nesreč i. Tako se je primerila v nedel. o tudi 62-letnemu Silviu Chiaronu i z U!. Rossini, ki je privozil od sv< -jega doma z avtom ter hotel pri -ko Korza v Ul. Pitteri. V tisti trenutku pa je privozil po torzu smeri prot železniški postaji fiatom 1100 tudi lO-letni Joži Jurettč iz Steverjana, ščedno 1( ki se je zanesel na svojo prednosl ter trčil ob Ghiariniov avto, ki mil je presekal pot. Na sirečo nobeden od obeh vozačev ni bil ranjen, pač pa sita obe vozili utrpeli pre-i
Okoli polovice meseca je moč opaziti pred poštnim uradom v Car- I cejšnjo škodo, duccijevi ulici vrsto upokojencev, ki čakajo na izplačilo pokojnine. | Prav tako ni bil nihče ranjen tudi I Ali se ne bi
so trčila kar tri vozila. Prejšnji ve čer okrog 21. ure je na Majnici 39-letni Danilo Bogar, ki stanuje v Ul. Mocohetta 36, zaustavil svoj av to NSU sredi ceste, da bi potem zavil proti svojemu domu na levo. Za njim je vozil Volkswagen 40-letni Ludano Graniti iz Gorice, Ul. Morelli 36, ki je prepozno opazil Bogarjev manever ter zadel od zadaj v njegovo vozilo. NSU je nato trčila v drag Voltavvagen, ki je prihajal iz nasprotne strani, ter ga je vozil 57-letnd Rdnaldo Staffuzza iz Cervignana. Sprva so očividci meni-ld, da so vozači ranjeni ter so poklicali rešilni voz Zelenega križa. Na srečo pa ni bil nihče poškodovan in rešilni voz se je vračal prazen. Pač pa so vsa trd vozila utrpela precejšnjo škodo,
lovanje pretvornika, ker je sedanja napajalna napeljava podvržena pogostim okvaram zaradi prenapetosti v ozračju. Upamo, da potem ne bo več tako pogostih motenj pri sprejemanju TV programa na enem ali drugem kanalu. S tem se bodo nehale tudi številne pritožbe televizijskih naročnikov zaradi takih motenj v zadnjih mesecih, ki so bile posebno pogoste zlasti na drugem kanalu ter smo o pritožbah v tem smislu pisali tudi v našem časopisu. Škoda ker bomo morali čakati na obljubljeno izboljšavo tja do spomladi, ker so ravno pozira take motnje najbolj pogoste.
Gorica
CORSO. 17.15—22:	«Le pipe*, W.
Geller in G. Haenning, nem ki kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI. 17.00: «Inchiesta pericolo-sa», P. Sinatra in L. Remich. A-meriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18 letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.45-22: «Io... mio figlio e la fidanzata«, L. De Funes in D. Lebrun. Francoski film.
VITTOR1A. 17—21.30:	«Weekend
proibito«, Christine Hankol in Kris Wallace, skandinavski film prepovedan mladini pod 18. le tom.
CENTRALE. 17.15: «11 gigante buo-no«, Weaver bi V. Miles. Ameriški kinemaskope v barvah.
/ rzic
AZZURRO. Zaprto.
EXCELSIOR. 16.00: «La maledizio-ne dei Frankenstein«, P. Cushing. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «Les biches« (L*
cerbiatte), j l. Trmtignant in J. Sassard. Barvni film.
vrsto Up„K„,H „UeV, KI I O.KHJU 11»	I -	---J—....-
dalo pokojnine izplačati na kakšen drugačen način? Ipri diru# prometni nesreči, kjer 1 kot je ugotovila cestna policija.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijet korzo 57 — tel. 28-79.
TR2IC
Danes Je v Tržiču odprta lekarna S. NICOLO — dr. Olivetti — Ul. Primo maggio 94 — tal. 793-19. RONKE
Danes je odprta lekarna »AT.T.A STAŽ IONE* — dr. Matitti. Vam» gliano. Ul. Garibaldi 3 — tal..7*7444
— 4 —
15. oktobra 1968
Amaldo Pittoni govori na pokrajinskem kongresu PSU
...................ni,......................m....„11111,1,..
Na kongresu tržaške federacije socialistične stranke
Resolucija o vprašanjih Slovencev v Italiji
V soboto zvečer so na kongresu tržaške federacije socialistične stranke predložili resolucijo o vprašanjih slovenske narodne manjšine v Italiji s predlogi za njihovo rešitev. Resolucijo so podpisale vse štiri struje, in se glasi:
Združena socialistična stranka, stranka delavcev, zagovornica svobode, enakopravnosti, demokracije in socialne pravičnosti državljanov, ne more spregledati vprašanja narodnih manjšin, ki živijo in delujejo v okviru italijanskih meja.
Medtem ko se na pobudo in s sodelovanjem Združene socialistične stranke začenja reševati vprašanje državljanov nemške narodnosti v Gornjem Poadižju, ni mogoče mimo dejstva, da slovenska narodna manjšina v deželi Furla-niji-Julijski krajini ni še doživela, da bi bile odstranjene politične, pravne in moralne ovire, ki ji preprečujejo stvarne perspektive svobodnega in demokratičnega razvoja skupnosti kot take, s svojimi izrecnimi narodnostnimi, kulturnimi in šolskimi, krajevnimi in zgodovinskimi značilnostmi.
Združena socialistična stranka je upoštevala obstoj teh še nerešenih vprašanj slovenske narodne manjšine in je ta vprašanja vključila v okvir svoje vsakodnevne praktične politične dejavnosti na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Smatrati je treba kot pozitivno vrsto praktičnih dosežkov, katere je socialistom v Trstu in Gorici uspelo pridobiti za Slovence v teh zadnjih letih, z nenehnim bojem proti nacionalističnim in konservativnim silam, ki vztrajajo na šovinističnih stališčih.	*' '
Predvsem je treba upoštevati zelo pozitivno dejstvo, da so se nasproti tržaškim in goriškim Slovencem delno ublažili, čeprav ne popolnoma izginili, nacionalistični in šovinistični predsodki, ostanek žalostne preteklosti, v zvezi z njihovim vključevanjem v krajevne, pokrajinske in občinske vladne organe. Prekinila se je tako ločenost, v katero so potisnile tržaške in goriške Slovence že v preteklih stoletjih politične in gospodarske sile, ki so imele hegemonijo nad krajevnim javnim življenjem. Z druge strani je pozitivna cela druga vrsta pridobitev ki so jih socialisti izbojevali za tržaške in goriške Slovence: določena vključitev pripadnikov slovenske manjšine v javne urade, delno pri poznanje njihovega jezika, stvarna, čeprav še omejena pomoč slovenskim kulturnim ustanovam, teoretsko priznanje potrebe, da jim je treba priznati vse pravice na podlagi načel in ustavnih predpisov italijanske republike.
Toda Združena socialistična stranka, stranka delavcev, ki se bori za uresničenje socializma, ki temelji na demokraciji, svobodi in človečanskem sožitju med narodi, ne more tajiti dejstva, da to, kar je bilo doseženo v korist Slovencev v Italiji, še ne more zadovoljiti niti socialistov niti Slovencev.
Združena socialistična stranka je kot stranka delavcev mnenja, da v družbi, katere poglavitna temelja morata biti svoboda in demokracija, mora biti enakopravnost državljanov zajamčena vsem in v vsakem trenutku. V svobodni in demokratični družbi morajo državljani bodisi kot posamezniki ali kot skupnost uživati vse pravice — ker pač izpolnjujejo tudi vse dolžnosti — brez kakršnihkoli omejitev. Vse ovire, ki bi pri tem nastale, je treba nemudoma odstraniti, ker je vsaka posredno ali neposredno teptana pravica napad na demokracijo in svobodo.
S temi predpostavkami je neovrgljivo dejstvo, da državljani slovenske narodnosti v deželi Furla-niji-Julijski krajini, čeprav se je dejansko stanje po zaslugi socialistov v zadnjih letih izboljšalo, ne uživajo pravic, ki jim pritičejo.
Predvsem se ao Slovencev ne izvaja popolnoma člen 6. republiške ustave; člen 3. Posebnega statuta dežele Furlani je-Julijske krajine pa nekateri osrednji in obrobni državni organi smatraj’ samo za načelno izjavo, katero omejuje že utesnjeno tolmačenje, ki se nanaša samo na odnose med posamezniki in ne priznava združevalnih odnosov posameznikov z javnimi. organi in ustanovami in obratno.
O vprašanju slovenskega jezika prevladuje prepričanje, da je to zasebna zadeva posameznikov, javni organi in ustanove pa ga uradno ignorirajo, ker v teh ustanovah, javnih in izvoljenih organih zahtevajo izključno uporabo uradnega jezika. Poleg tega še vedno veljajo zakonske določbe, ki strogo prepo-
vedujejo uporabo slovenskega jezika.
V javnih organih in ustanovah, ki delujejo na ozemlju, kjer živijo Slovenci, je težko, razen v redkih primerih, najti vodilne funkcionarje. ki bi bili odprte miselnosti, še težje pa je najti funkcionarje, ki bi znali ali govorili slovenski jezik.
Ureditev slovenske šole še ni popolna, čeprav je zakon o slovenski šoli začel veljati že pred več kot petimi leti. Stalež slovenske šole še vedno ni določen in šolska leta si sledijo, ne da bi bili razpisani natečaji. Toda najhujše je to, da zakon o slovenski šoli izrecno predvideva obstoj slovenskih šol sanib v tržaški in goriški pokrajini, ne pa v videmski, kjer je znano, da živi precejšnje število Slovencev, ki doslej niso imeli nobenih možnosti, da bi razvili svoje narodne značilnosti in organske odnose z ostalim delom slovenske skupnosti v tržaški in goriški pokrajini. Poleg tega, tako kot je zasnovan, zakon o slovenski šoli ne daje nobenih možnosti dinamičnega razvoja same šole v skladu s potrebami sodobne družbe. Že nekaj let namreč Slovenci zahtevajo ustanovitev strokovnih šol. To ustanovitev pa odreka, sklicujoč se na protiutež, ki jo italijanska država zahteva od tuje države, iz česar se poraja dvom, ali so Slovenci v Italiji res polnopravni državljani.
Nerešena vprašanja slovenske narodne manjšine v Italiji pa z druge strani ni mogoče omejiti samo na uporabo materinega jezika, na udeležbo v ustanovah in javnih organih in na šolo. Tu gre predvsem za vse to, kar v sodobni družbi pritiče manjšinski. narodni skupnosti, ki živi v državi s skoraj enonacionalno značilnostjo. Združena socialistična stranka ne more in ne sme prepustiti tega vprašanja čustveni spontanosti, katero so žalostni zgodovinski dogodki, daljni in žal tudi bližnji, zagrenili z nevarnimi težnjami po starem pravilu pravice močnejšega. Združena socialistična stranka sama ne prikriva dejstva, da še vedno obstajajo subjektivne sile in objektivni položaj, ki delujejo v smislu raznarodovanja n asimilacije Slovencev. Proti temu stanju se mora Združena socialistična stranka upreti za ohranitev obstoja in za razvoj Slovencev kot posameznikov in kot skupnosti.
Zaradi tega je neovrgljivo, da je treba poleg jezikovnih vprašanj in vključevanja v javno življenje in šole, ustvarit' za Slovence tudi ugodne pogoje za popoln narodnostni, politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj.
Slovenci se morajo čutiti svobodne in enakopravne kot posamezniki in kot skupnost. Samo tako se bodo lahko s polno avtoriteto vključili v dejavnost države, se čutili nanjo navezani in je ne bodo smatrali kot začasno bivališče, temveč kot dom, katerega so skupno s sodržavljani italijanske narodnosti pomagali, pomagajo in bodo pomagali graditi ter prispevati, da bo vedno bolj napreden in omikan. Da se to doseže, pa je treba Slovencem zagotoviti možnost in sredstva, ki jim bodo omogočila organski razvoj. V tem smislu je treba urediti zadevo o uporabi jezika. ODPRAVITI VSE ZAKONE, ki Slovence postavljajo na raven drugorazrednih državljanov, po potrebi jih vključevati na ozemlju, na katerem živijo, na odgovorna mesta državnih, poldržavnih, deželnih in krajevnih ustanov, urediti njih šolske zadeve v vsej deželi, pomagati in podpirati njihovo kulturno dejavnost, podpreti tudi pobude gospodarskega značaja, spodbujati modernizacijo njihovega kmetijstva, pospeševati njihove stike z življenjem in kulturo sonarodnjakov onstran meje, ker je še vsaka skupnost obsojena na izkrvavitev, če jo meja za vedno odtrga od življenja naroda kateremu pripada. Treba je poudariti voljo in v okviru človeških vrednot, na katere se sklicuje socializem ter v duhovnem humusu, ki ga bogati enakovrednost najbolj občutljive kulture na meji, kjer živijo Slovenci in Italijani, poiskati dialog in skupni jezik, ki naj bi obsegal hotenje po združitvi raznih rasnih in razrednih ovir, ki jih je vsilila razmejitev, po odpravi lokalnega patriotizma na ravni gospodarskih interesov, po odpravi predsodkov in pokrajinskih kompleksov. Toda predvsem je treba ne samo s sredstvi pomoči in obrambe ampak tudi s političnimi metodami, preprečiti vsakršen poskus nasilstva, raznarodovanja in asimilacije.
Za stvarno uresničenje navedenih misli pa se Združena sociali-
stična stranka ne more omejiti samo na navajanje abstraktnih načel in na to, kar je bilo doslej doseženega, ampak mora stvarno delovati bodisi kot stranka v vladi bodisi kot stranka v opoziciji.
Stvarni predlogi, ki jih namerava Združena socialistična stranka pripraviti za rešitev teh izredno važnih vprašanj demokracije in svobode, so sledeči:
1.	Predložitev zakonskega osnutka za ustanovitev parlamentarne študijske komisije za vprašanja slovenske narodne manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
2.	Predložitev zakonskega osnutka parlamentu za uradno priznanje uporabe slovenskega jezika v pokrajinah, kjer živijo Slovenci.
3.	Zahteva, naj se določijo pristojnosti o slovenski narodni manjšini med državo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
4.	Predložitev zakonskega osnutka za odpravo vseh zakonskih ukrepov, ki so jih sestavili in odobrili v predfašistični in še bolj v fašistični dobi, v nasprotju s svobodnim, demokratskim in enakopravnim razvojem Slovencev ter prilagoditev sedanje zadevne zakonske ureditve v smislu členov 3. in 6. republiške ustave.
Z delom v tem smislu in z vsemi potrebnimi posegi v korist Slovencev v Italiji, da se bodo čutili bolj svobodne, Združena socialistična stranka poudarja svoj socialistični in demokratski značaj in svoja najbolj veljavna načela v borbi za razredni internacionali-zem. S tem ima tudi priliko, da dokaže svojo vero v bratstvo med narodi in ljudstvi. S tem v veliki meri prispeva k utrditvi demokratične družbe v Italiji in k ugodnemu razvoju odnosov med bližnjimi državami, ker bo tako bolj moderna in svobodna slovenska narodna manjšina postala eden najvažnejših členov za dosego miru in bolj gotovega in krepkega sodelovanja na vzhodni meji Italije.
POSLEDICE MOTORIZACIJE
Stockholm se spreminja v mesto 21. stoletja
Polemike med urbanisti o «satelitskem» Skaerholmenu
Številne spremembe dokazujejo, da se švedska prestolnica Stockholm nahaja že na pragu 21. stoletja. To se opaža povsod, kjer se načrtno rušijo stare stanovanjske hiše in cele četrti. Po načrtih in zamislih strokovnjakov za načrtovanje, bo moral Stockholm leta 2.000 popolnoma spremeniti svoje lice in vzdušje. Statistiki predvidevajo, da bo mesto štelo tedaj 2,3 milijona prebivalcev, se pravi še enkrat toliko kot dane;.
Rastejo nova stanovanjska naselja. Po urbanističnem načrtu se gradijo vile in družinske hiše po gozdnatih bregovih, kjer jih zakrivajo brezovi in borovi gozdički. Nastajajo nova stanovanjska naselja in »satelitska* mesteca. Visoko proti nebu štrlijo samo stanovanjski «samotarji» in nebotičniki.
V verigi zadnjih stanovanjskih naselij je »satelitsko* mestece Skaerholmen. V zvezi z njegovo izgradnjo se je razvnela ogorčena načelna polemika. Proti arhitektom in urbanistom, ki so pripravili načrte, so se dvignili strokovnjaki s tradicionalno usmeritvijo, ki so pozvali Švede v boj za obrambo starega Stockholma.
Stari zamerijo mladim največ zato, ker gradbena mrzlica u-stvarja puščavo in ker se upoštevajo samo prometne in tehnične zahteve, zanemarja pa se funkcionalnost velemesta kot gospodarske in kulturne skupnosti. Cena takega načrtovanja je po mnenju tradicionalistov zelo visoka: to pomeni razpadanje skladno zraslega Stockholma na njegove sestavne dele, na razdvojene četrti, to pomeni izgubo urbanistične skladnosti.
Svoje trditve dekazujejo s primerom Skaerholmena. Zdi se, da je mestece izgrajeno izključno za šoferje avtomobilov. Razpolaga že s 4.000 parkirnimi mesti, toda potrebno bi jih bilo zgraditi še 1.000. Kdor stanuje v Skaerholmenu se mora odreči iluziji da je prebivalec Stockholma. Med »satelitskim* mestecem in pravo prestolnico sploh ne delujejo javni mestni prevozi.
Kritiki Indijo, da gre v tem primeru za abstraktno načrtovanje, ki je bilo opravljeno za »zeleno mizo* in da je nedemokrat-sko.
Vse te kritike pa ne najdejo odmeva med prebivalci satelitske četrti, kjer ni, sodeč po videzu •človeka, ki ne bi' imel avtomobila.
Zato si mnogi zamišljajo Stockholm v bodočnosti kot mesto, kjer velika in široka avtocesta reže mestno celoto na zasebne četrti. Podlaga tej miselnosti so ocene o sedanjem in bodočem stanju motorizacije. Tradicionalisti se za obrambo starega Stockholma sklicujejo na večino prebivalstva, toda prav pri tem ne najdejo nobene opore. Na nedavnem zborovanju skandinavskih arhitek-
tov v Reykiaviku je danski arhitekt Arctander pojasnil to stanje z dejstvom, da si danes številne družine ne morejo privoščiti boljšega stanovanja. Zato brez oklevanja namenijo denar za nakup avtomobila, za počitnice in za druge potrebe. Take družine že prevladujejo na Švedskem. Sc motorizirane ter se zato zadovoljijo s cenejšim stanovanjem v »satelitskem* naselju, pa čeprav to povzroča razpad starega mestnega središča.
iiiiiimiHimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Urejeno valovanje nemira narave
Giulio Celotto, ki razstavlja v galeriji ENDAS, živi in ustvarja v kraju Montebelluna nedaleč od Trevisa. Udeležil se je kot slikar že nekaterih deželnih in drugih razstav, ima pa za seboj študij arhitekture, kar je važno vedeti za pravilnejše razumevanje njegovih del. Izvršuje jih namreč na velikih listih s posebnim načinom tempere, tako da niza in polaga, kot kamen na kamen pri gradnji stavbe, barvne dotike ploskega čopiča tesno drugega k drugemu.
Ne gre pa ta postopek zamenjati z divizionizmom početnika te struje, Parižana Serauta, ali našega Groharja ki sta nizala čiste osnovne barve, da bi se šele optično združile v želene odtenke, kajti Celotto, v nasprotju z njima, nanaša le odtenke barv, da tako iz njih optične združitve pričara nove učinke bolj migljajočega bleska. V tem pa gre tako daleč, da navidezno gibljivost barvnih peg uporablja za ponazarjanje valujočih ljudskih množic Potemtakem je v tem malo slikarsko odkritje, ki mu dovoljuje pristneje poustvarjati valovanje urejenega nemira narave v površinah svojih listov.
Zategadelj so poleg omenjenih slik množic, tudi podobe zelenja, travnikov in gozdov. Ponekod iz sredine teh barvnih mozaikov pridušenih a svetlih odtenkov zele-no-rumenih barv, pa šine igriva črtna krivulja, ki se združi v lik mlade žene, da tako podčrta kontrast razdrobljenosti in nasprot-stvo obeh oblik žive narave. Kako se da izkoriščati navedena izraznost, dokazuje podoba z znamenitim okroglim in poševno stoječim zvonikom iz mesta Piše, ki v obdajajočem ga valovanju barv utemeljuje njegovo statično nestalnost. Da pa je Giulio Celotto do tega likovnega izražanja dospel po ovinkih, o tem pričajo nekatere barvno živahnejše podobe, kot npr. ona clzvor cvetlic* v kateri se že nakazuje, čeprav v širokih barvnih ploskvah, zdajšnji slikarjev način.
MILKO BAMBIČ
T—1 n i B
r ui
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 11.35 Slov. narodne - 12.00 Bednarik: «Pratika» - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Pacchiorijev ansambel - 17.35 Plošče - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Pianist Gherbitz - 19.10 I. Cankar: «Na peči* - 19.20 Južnoameriška glasba - 19.45 Moški vok. kvintet »Zarja* - 20.00 Šport - 20.35 Gluck: »Amida*.
TRST
12.05 Trio Boschetti - 12.25 Tretja stran - 13.25 Juke box - 13.40 Koncert.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Vesela glasba
-	12.00 in 12.50 Glasba po željah -14.10 Za mlade poslušalce - 14.30 Glasbene šole - 15.30 Iz operetnega sveta - 17.00 Tretja stran -17.15 Poje M. Mathieu - 17.40 Ital. narodne - 18.00 in 19.30 Prenos RL
-	19.00 J. Dorelli - 22.10 Orkester.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.25 Klub Adriano -14.45 in 15.10 Nove popevke - 16.00 Program za najmlajše - 17.05 Glasba za mladino - 19.13 Roman
TOREK, 15. OKTOBRA 1968
-	20.25 Rossini: «Semiramide».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi -11.00 Filmske novosti - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Program z V. Gassmanom - 13.35 Brez naslova - 15.15 Violinist Leonid Kogan
-	16.00 Popoldanski spored - 16.35 F. Liszt, koncert - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Radio Olimpia -20.11 Orient-Express - 21.10 Radijska priredba - 22.10 Radio O-limpia.
III.	PROGRAM
10.00	G. Faurč' Tre notturni -10.20 Čajkovski: 3. simfonija -11.05 Cherubini, Poulenc in Bloch
12.20 Satie in Bartok - 14.30 R. Leoncavallo: «Boheme» - 15.30 Plošče - 16.00 Sodobni skladatelji -17.45 Stravinski, koncert - 18.30 Lahka glasba 19.15 Koncert -20.30 Klavičembalo.
FILODIFUZIJA
8.00	Operna glasba - 8.40 Gustav Mahler - 11.00 Koncert - 12.30 Mezzosopranistka Maria Teresa Mandalari.
SLOVENIJA
7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Po ročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Informativna oddaj; - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola
-	9.25 Zabavne melodije 10.15 Pri vas doma - 12.10 Sopranistka Vilma Bukovec - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slovenske narodne pesmi - 13.30 Priporočajo vam...
. 14.05 Glasbeno ustvarjanje mladih - 14.25 Koncert lahke glasbe
-	15.45 Jezikovni pogovori - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester - 18.00 Aktualnosti - 18.15 V torek na svidenje - 18.45 Družba in čas - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15	Poje Stane Mancini - 20.00 Tom Stoppard: Albertov most -
21.15	Deset melodij — deset pev-
cev	glasbena tribuna
-	23.05 Literarni nokturno - 23.15 Orkestri in ansambli.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Planet Zemlja - 13.00 Slikanice - 13.30 in 17.30 Dnevnik -
14.00	in 17.00 XIX. olimpijske igre . 16.30 Spored za najmlajše - 18.45 Spored za mladino - 19.445 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 0’Neill: »Svegliatl e canta* -
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevni.. 21.15 Dokumenti zgodovine in kronike - 22.10 XIX. olimpijske igre.
JUG. TELEVIZIJA
14.25, 20.00 in 22.30 Poročila -9,35 TV v šoli - 10.30 Angleščina . 11.00 Osnove splošne izobrazbe
-	14.30 in 16.30 Olimpiada - 18.20 Risanka
18.35 PRAZNIK NA KRASU
19.05 Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu — oddaja iz cikla V središču pozornosti ■ 20.30 Vijava-ja - 20.40 Druščina prevarantov — film - 22-05 Vizija: baletna oddaja.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pri svojem delu ne računajte na kdove kakšna zadoščenja. Odpravili boste spore, ki so v nasprotju z vašim načrtom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Obstajajo imenitne možnosti, da si zagotovite podporo zelo vplivne osebe. Večer je primeren za prijateljska srečanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Program, ki ste si ga postavili, je dober in pravilen. Vznemirjenost zaradi odnosov z ljubljeno osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo u-spešno boste izkoristili svojo domiselnost in tehnično pripravljenost. Ne bodite preveč gospodovalni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Osredotočite svoje napore, da bi končno ven
HOROSKOP
darle izpolnili program, ki ste si ga postavili. Ne povzročajte nepotrebnih spopadov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če je v vaših načrtih neko potovanje, bodite na njem zelo previdni. Prenehajte kar najhitreje z nekaterimi brezplodnimi razpravljanji.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes lahko ukrepate, ne da bi pri tem bili izpostavljeni kakim posebnim nevarnostim.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite pripravljeni in budni, zakaj
utegnilo bi priti do nekega presene-
CeSTRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne računajte na pomoč drugih, oprite se predvsem na lastne pobude in zdrav razum, ki so povsem zadostni. Skušajte se odpočiti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove okoliščine vam bodo omogočile uresničitev zanimivega načrta. V čustvenih zadevah bodite bolj previdni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zapravljajte po nepotrebnem svojih energij, usmerite jih proti enemu samemu cilju. Utrujeni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte napredovati postopno, zagotovljen vam je zanimiv uspeh. Vaša trenutna sreča je le bolj krhkega značaja.
Jozli o Oininlt:
Med beneškimi partizani onstran Matajurja
Komisar čete Mihelič Zmago me je poprosil, naj ga pospremim na njegov dom v bližino Trsta, kjer ga čaka žena in otroci, ki jih ni videl skoraj dve leti. Uslišal sem njegovo prošnjo, vzel neki star avto, kar smo pač imeli, in se odpeljali s šoferjem vred proti njegovemu domu.
Ta pot mi bo ostala v grozljivem spominu. Vzdolž vse poti na območju tržaškega o-zemlja so ob kraju ceste ležala še nepokopana trupla, čelade, zapuščeni topovi, tanki, vozovi konji, mule — vse pomešano med seboj, vse to je nemo pričalo o grozotah preteklih dni. Bitka za Trst je terjala ogromno žrtev in nadčloveških naporov. Pogled na vse to razdejanje je vzbudilo v meni grozoto, čeprav sem bil priča prenekaterim bitkam. Sedaj sem šele spoznal, koliko nas je stala osvoboditev tega obmorskega mesta. Vsi trije smo ostali nemi, brez besed. Tiho smo nadaljevali pot v samo mesto in od tod na Zmagov dom. Srečanje moža in očeta z družino se ne da opisati. Bile so solze veselja in radosti. Vse je navalilo na tega partizana, ki se je vrnil živ in zdrav k svoji družini. Tako je bilo ganljivo, da sem se moral umakniti, čez nekaj časa so se pomirili in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Tam smo prespali in drugo jutro smo se vrnili zopet v Videm, kjer smo imeli komando.
Točnega datuma se ne spominjam, zdi pa se mi, da je bilo zadnje dni maja, ko smo morali po navodilih vrhovnega štaba Jugoslovanske armade zapustiti zasedeno področje ter se umakniti v dolino Soče — na črto med Tolminom in Kanalom. Beneški bataljon je bil nastanjen v Avčah pri Kanalu, medtem ko je imel operativni štab svoj sedež v Kanalu. Matija Butala je tukaj prevzel komando I. bataljona, komandant in komisar tega bataljona pa sta prevzela dolžnosti namestnikov komandanta oziroma komisarja pri o-perativnem štabu za zap. Primorsko. Za namestnika komandanta Beneškega bataljona je bil imenovan Ivan Juk, za komisarja pa Čoš Stane. Prejšnji komisar Srečke Bernard, s katerim sva dolgo časa skupaj delala, je bil določen na drugo dolžnost. V juniju se jc Beneški bataljon na ukaz operativnega štaba premestil v Gorico, kjer je ostal vse do formiranja odreda Jugoslovanske armade za Istro, Trst in Slovensko Primorje, s sedežem v Trstu. S sestavo tega.odreda je bil vključen tudi del enot operativnega štaba, ostali del pa v druge enote Jugoslovanske armade.
Na odredu sem delal kot oficir na propagandnem odseku.
Menda v juliju 1945 leta se je štab odreda premestil iz Trsta v Kostanjevico na Kras in odtod v Opatje selo.
Partizana v anqloameri-ških zaporih — obisk
Nekega dne v poletju 1945 sem se pogovarjal z načelnikom štaba odreda in mojim bivšim komandantom OŠZP majorjem Bavcem Franjem — Brankom, ki mi je najprej povedal, da je angl. vojaška obveščevalna služba v Čedadu aretirala in zaprla tovariša Zdravljiča Marjana, bivšega komisarja OŠZP in Podreka Ivana — Giovanina, bivšega načelnika gospodarske komisije za Benečijo in Kobariško. Za trenutek sem ostal brez besed. Moram reči, da me je ta vest hudo prizadela. «Saj sta bila oba borca, saj smo vendar zavezniki, to je absolutno nerazumljivo)), sem dejal. «Kakor vidiš, oni tega ne upoštevajo, zanje to ni več važno)), mi je odvrnil Branko in pristavil, da bo zaradi tega štab odreda in on osebno po-
sredoval pri štabu angloame-riškega korpusa v Trstu, pod katero upravo je spadal tudi naš odred.
Naslednji dan sem srečal na štabu odreda Zdravi j ičevo ženo, ki mi je jokaje, z vso bolečino v srcu pripovedovala o tem žalostnem primeru. Povedala mi je, da so ga zaprli, ne da bi mu pojasnili vzroke za to in da ga je že obiskala v zaporu. Ko sem se poslovil od nje in ji na njeno prošnjo obljubil v mejah možnosti svoje posredovanje, sem neprestano razmišljal o mojih dveh soborcih, ki so ju sedaj, namesto da bi ju zavezniki odlikovali in izrekli zasluženo priznanje za njuno sodelovanje v borbi proti skupnemu sovražniku, aretirali in jima odvzeli svobodo.
«Kje je pri tem kaj logike?« sem si dejal in zopet mislil nanju. Zdelo se mi je, kot da ju vidim v ločenih celicah in da z njima prenašam duševni nemir, ki je zdaj postal njun edini spremljevalec. Potolažil sem se šele takrat, ko sem o tem primeru govoril s prijateljem Milanom na odredu. Le-ta me je namreč prepričal, da bosta oba spuščena iz zapora v trenutku, ko bodo zavezniki po opravljenih poizvedbah ugotovili, da sta pripadala Titovi vojski. Ta najin razgovor me je opogumil, nakar sem brž sklenil, da obiščem oba zapornika in da posredujem zanju pri angl. guvernerju v Čedadu.
Na prošnjo mi je načelnik odreda preskrbel dovolilnico pri štabu zavezniškega korpusa in ko sem dobil štiri dni izrednega dopusta, sem sklenil, da že takoj naslednji dan odpotujem v Čedad. V ta namen sem si dal očistiti in zlikati uniformo, da bi vsakomur onemogočil morebitne pripombe na račun mojega zunanjega videza. Se pred tem sem se dogovoril s šoferjem štaba odreda tov. Vijčičkim Karlom, da me odpelje do Gorice, kamor je češče potoval privatno in službeno. Z njim sem se torej odpeljal do Gorice in od tukaj naprej z avtobusom do Čedada. Nekako ob desetih dopoldne sem prispel v to mesto na Stolni trg. Bila je sobota. Nebo je bilo jasno, brez najmanjšega oblaka in sonce je začelo pripekati. Na trgu je bil sejem. Na njem so Kmetje in kmetice iz okoliških vasi ponujali bolj v manjših količinah kmetijske proizvode, potujoči obrtniki in trgovci pa svoje. Moram reči, da je bilo vsega skupaj bolj malo in je sejem v takšni luči nudil le žalostno sliko, ki je spominjala na vojno in na njene hude materialne posledice. Sprehajal sem se po trgu in si ogledoval ljudi. Želel sem najti poznan obraz znanca ali domačina, ki bi znal kaj povedati o razmerah v Benečiji po našem odhodu in kaj več o vzrokih, zaradi katerih sta bila zaprta moja soborca. Med tem časom so me nakupovalci m prodajalci kaj čudno spremljali s pogledi in med seboj šepetali — razumel sem, da se to nanaša name, saj sem bil edini v partizanski uniformi. Tudi mimoidoči so se ozirali za menoj in tako sem prav lahko sklepal, da sem postal zanimiva oseba za vse ljudi, ki so me takrat videli v Čedadu. Postajalo mi je že kar nerodno, zato sem stopil do znane stare gostilne «Pri Janezu«, kjer sem našel znanega garibaldin-ca Benettija Ermesa -Tobija, domačina iz Čedada. V gostilni je bilo tudi več drugih ga-ribaldincev, ki mi jih je Tobija predstavil. Po prisrčnem rokovanju z njim smo se vse-dli za mizo in pričeli obujati spomine iz borbe. Med drugim smo obravnavali tudi zaveznike in soglašali z dejstvom, da so kot oborožena sila postali zavora širjenju naprednih misli in akcije. Ob tej priložnosti so me obvestili, da bodo ob
večernih urah na živilskem trgu v mestu priredili garibaldinski ples in me vljudno povabili nanj. Vabilo sem z veseljem sprejel, želel sem, da bi s Tobijo govoril na samem, kjer bi mu lahko objasnil vzroke aretacije prijateljev, zaradi katere sem prišel v Čedad. Prav zaradi tega sem ga pozval, naj stopi z menoj na ulico. Z velikim zanimanjem je sledil mojemu pripovedovanju in ko sem končal, je z besedami ogorčenja izrazil svoje začudenje. Se sedaj ga slišim, kako je z zaničevanjem do te vojaške policije vzkliknil v furlanščini: «Ti dis, che son dome lazar-rčns»! (Rečem ti, da so samo lumpi). Spremljal me je prav do palače, kjer je imel svoj sedež angleški guverner, nakar me je ponovno povabil na njihovo prireditev. Kaj hitro sem se znašel v guvernerjevi pisarni, kajti straža pri vhodu mi ni delala ovir. Guverner me je takoj sprejel in moram reči, da je bil z menoj zelo ljubezniv.
Na vprašanje kaj me je privedlo do njega, sem mu v italijanščini vse pojasnil. Ta jezik je tudi on dobro znal, zato nama ni bilo težko sporazumeti se. Naposled sem izrazil svoje ogorčenje nad njihovim početjem in ga hkrati prosil, naj mi pojasni vzrok aretacije mojih soborcev. Pristavil sem, da ne more biti jasno, od kod njim ta pravica in kako to, da zapirajo bcrce zavezniške jugoslovanske armade. Izgovarjal se le, da mu je znano o tem primeru le toliko, da zoper oba vodijo poizvedbe in da ju bodo izpustili brž, ko bodo njihovi za to pristojni oficirji v štabu angloameriškega korpusa v Trstu poizvedbe končali. Pristavil je, da sta oba le pridržana v zaporu in izrazil upanje, da bosta v kratkem izpuščena. Na mojo prošnjo mi je izdal dovolilnico, s katero sem lahko obiskal oba zapornika.
Ko sem se poslavljal od njega, sem ga ponovno prosil za uvidevnost do zavezniških bojevnikov, nakar sem nemudoma odšel v zapore, kjer sem oba borca s svojim obiskom zelo presenetil. Razveselila sta se moje navzočnosti in mi takoj začela razlagati vse podrobnosti, ki so se nanašale na njuno aretacijo. Govorili smo skozi rešetke, kar ni nič kaj ugodno vplivalo na nas. Skušal sem jima dvigniti moralo s pripovedovanjem o svojem obisku pri guvernerju in njegovim zagotovilom, da ju bo kmalu spustil na prostost. Našim razgovorom je prisostvoval paznik zapora, ki je bil do nas zelo pozoren. Iz njegovega pogleda sem razbral, da tudi on razume krivico, ki se jima godi. Pozneje, ko sem z njim spregovoril nekaj besed, sem se prepričal, da je bilo moje sklepanje pravilno. Po slovesu s tovariši je tudi mene čakalo neljubo presene-nje. Ob prihodu iz zapora na Stolni trg sem opazil policijski jeep, ki se je kmalu nato u-stavil pri meni. Vodja patro-le je zahteval mojo prepustnico, ki sem mu jo takoj pokazal. Kljub temu, da je bila prepustnica v redu, je zahte val, naj odidem z njim na komando. Brez ugovora sem stopil v jeep in nekaj minut nato sem se že znašel v njihovi komandi. Tukaj so me zadržali približno dvajset minut, nakar so mi, ne da bi se opravičili, vrnili prepustnico in mi dejali, da lahko odidem, čez nekaj časa, ko sem se sprehajal pc neki ulici, sem zopet zagledal drugi jeeg, ki mi je prihajal nasproti. Niti najmanj nisem pričakoval ,da me bodo ponovno legitimirali in odpeljali na komando, od koder sem komaj odšel pred dobre pol ure. Ko sem policistom to dopovedoval, me niso hoteli poslušati in hočeš nočeš, sem moral zopet z njimi.
(Nadaljevanje sledi)
n
Udeleženci mladinske konference za zapadno primorsko okrožje v vasi Kras v Beneški Sloveniji dec. 1944
2. DAN 19. OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXICU
Kenijec Temu prva zlata kolajna letošnjih iger Včerajšnji zmagovalci: Matson in Hines (ZDA) Nemethova (Madž.) in Viscopoleanu (Rom.)
Zmaga Golubničkega (SZ) v hoji na 20 km - Svetovna in olimpijska rekorda Hinesa (tek na 100 m) in .Viscopoleanuve (daljina) - Farčič deveti na 10.000 m, Urbančičeva šesta v metu kopja
CIUDAD MEXICO, 14. - Prva zlata medalja letošnjih olimpijskih iger je pripadla kenijskemu atletu Temuju: zmagal je v teku na 10.000 metrov. Premoč afriških atletov v tej disciplini sta potrdila tudi Etiopeč Wolde in Tunizijec Gammoudi, ki sta si priborila srebrno, oz. bronasto medaljo. Uvrstitev teh treh tekačev je ponoven dokaz, da je razredčeni visokogorski zrak v mehiški prestolnici za tekmovalce, ki nanj niso navajeni odločilnega pomena. Tako Temu, kot Wolde sta doma z afriških 'visoko ležečih planot, Gam-nioudi pa je dolgo treniral na domačih planinah in je že na predolimpijskih tekmovanjih dokazal svojo odlično pripravljenost.
Nasprotno pa so številni drugi tekači v razredčenem zraku povsem omagali, nekateri so celo izgubili zavest (Clarke) in so jih morali na nosilih prenesti v ambulante.
Kljub vsemu pa je bil tek zelo napet. Avstralec Clarke je diktiral tempo teka do 8. km. V zadnjem krogu pa je povsem popustil: najprej ga je prehitel Wolde, nato Temu, Gammoudi in še Mehikanec Martinez.
Bitka za prvo mesto se je vnela nekaj stotin metrov pred ciljem. Temu je z izrednim sprintom zdrvel proti cilju, Golde ga je skušal ujeti, vendar zaman. Odlično je med drugimi tekel tudi Jugoslovan Farčič, ki je bil ves čas v vodilni skupini in je bil na cilju deveti.
Lestvica teka na 10.000 m:
1.	Naftali Temu (Kenija 29,27"4
2.	Mamo Wolde (Etiopija) 29’27”4 2. M. Gammoudi (Tun.) 29’34”2 4. Martinez (Meh.), 5. Sviridov (S. zveza), G. Clarke (Avstral.), 7. Hill (VB), 8. Marcsha (Etiop.), 9. Farčič (Jug.).
* * *
V	jutranjem delu atletskega sporeda so v predtekih in izločilnih nastopih postavili štiri nove olimpijske rekorde. Američanke Tyus, Farrem in 17-letna Bailes so zabeležile čas 11”2, s katerim je Tyu-sova zmagala pred 4 leti v Tokiu in je s tem bil torej izenačen olimpijski rekord. V tem delu tekmovanja ni prišlo do nobenih presenečenj: vse favoritinje so se uvrstile v višje kolo.
V	četrtfinalu ženskega teka na
st^ AmeriČadkm^aVfeVMn Poljakinja' Kirszenstein ■ izenačili svetovni rekord, katerega pa ne bč-do-priznali,.»her -j* v trenutku teka pihal tekmovalkam veter premočno v hrbet: 2,7 m na sekundo.
Silvestru je. v disku zadostoval en sam met (63,46 m), da je izboljšal olimpijski rekord svojega rojaka Oerterja iz Tokia (61,00 m). Nekoliko nepričakovano je izpadel Kanadčan Puce, ki je letos že vrgel disk preko 64 metrov
V	ženskem teku na 400 m je močno presenetila neznana Kubanka Aurelia Penton, ki je v svojem predteku ne le zmagala ampak je tudi postavila letošnji sezonski svetovni rekord (52”8). Večina najboljših je tudi tukaj napredovala v višje kolo, izjemi sta bili le Italijanka Govoni in evropska prvakinja Hmelkova.
V	prvi polfinalni skupini teka
Prvi zmagovalec letošnjih olimpijskih iger Kenijec Temu (10.000 m)
.................m......................m.........
S KISIKOM PROTI POMANJKANJU... KISIKA
Višina mehiške prestolnice le ni preveč nedolžna...
DANAŠNJI SPORED
(tretji dan)
ATLETIKA — MOŠKI — kopje (kvalif.), 200 m kva-lif. in četrtf.), disk (fin.), 5.000 m (kvalif.), 400 m zapreke (fin.), 800 m (fin.);
ŽENSKE — peteroboj (80 m ovire, krogla, višina), 100 m (polf. in fin.), 400 m (polf.)
KOŠARKA — kvalifikacije
NOGOMET — osmina finala
VESLANJE — repesaži
KOLESARSTVO — ekipna vožnja na 100 km (kronometer)
HOKEJ NA TRAVI - kvalifikacije
VATERPOLO — kvalifikacije
ODBOJKA — kvalifikacije
MODERNI PETEROBOJ — streljanje
BOKS — izločilna srečanja
SABLJANJE — izločilna srečanja v floretu za posameznike
DVIGANJE UTEŽI — lahka kategorija (finale)
JADRANJE — druga regata
2.	Kiprugut (Ken.)	1’45”8
3.	Plachy (ČSSR)	1’45"9
4.	Farrell (ZDA)	1'46’T
5.	Ouko (Ken.)	l'4T’l
6.	Dyce (Jam.)	1’47”2
7.	Kemper (ZRN)	1'47”3
8.	Cropper (VB)	1'47"6
MET KROGLE
V finale so se uvrstili:
Matson (ZDA) 20.68 (nov olim. rekord), Guškin (SZ) 19,88, Woods (ZDA) 19,97 in še devet drugih.
Med tistimi, ki so izpadli je tudi tokijska bronasta kolajna Madžar Var ju
FINALE
na 100 m Je Bambuok z izrednim startom takoj prevzel vodstvo in ga je obdržal do en meter pred ciljem, kjer ga"jč prehitel Hines. Za njunima hrbtorpa se,itYI&ti-la Kanadčan Jerome in Amerika-nec Pender, Srebrna medalja iz Tokia Kubanec 'Flguerola pa je bil izločen. Hines je izenačil olimpijski rekord.
V	polfinalu teka na 400 m z ovirami je prišla do izraza velika izenačenost najboljših, v razliki dveh desetink sekunde se je uvrstilo v obeh skupinah kar 6 tekačev. Najboljši čas je sicer dosegel zahodni Nemec Hennige, ki je z rezultatom 49"1 izenačil evropski kontinentalni rekord. Ta rekord je dan prej postavil njegov rojak Schubert.
V	finale se je uvrstil tudi Italijan Frinoli. ki je s časom 49"2 zmagal v svoji skupini in obenem izenačil italijanski državni rekord.
* * *
V	boksarskem delu tekmovanja je Italijan Bentini v welter kategoriji premagal Argentinca Galin-deza po točkah in se ie uvrstil v 2. kolo.
2.	Rave Omanatsoa
(Madagaskar)	lo’’i
3.	Kone (Kamerun)	10”2
Vsi so se uvrstili v polfinale.
1’ojfjngle..,^^^. ___
1. skupina
1.	Hines (ZDA)
‘ (izen. olimp. reku
2.	Bambuck (Fr.)
3.	Jerome (Kan.)
4.	Pender (ZDA)
5.	Flguerola (Kuba)
6.	Ramirez (Kuba)
7.	Eggers (NDR)
8.	Jima (Jap.)
2 skupina
1.	Greene (ZDA)	10”1
2.	Miller (Jam.)	10"1
3.	Montes (Kuba)	10"1
4.	Ravelomanantsoa (Madag.) 10”2
10”
10”1 10” 1 10”2 10"2 10”2 10”2 10”3
1. Matson (ZDA)	20,54
2. VVoods (ZDA)	20,12
3. Gušin (SZ)	20,08
4. Hoffmann (NDR)	20.00
5. IVlagge.nl (ZDA)	19.43
6. Komar (Poljska)	19.28
63.34
60,40
60.36
60.36 60,14
59.36 ,59,34
59.08
58.88
58,56
58,50
58,24
rala šele v repesažih boriti za vstop v finale.
2	baterija
1.	Avstrija	7’31”29
2.	Francija	7’34”42
3	baterija
1.	ZDA	7’19”92
2.	Avstralija	7’23”66
V vsaki bateriji je nastopilo šest
posadk. Prvi dve sta se uvrstili v finale, ostale pa bodo nastopile v repesažin
DVOJEC S KRMARJEM
1.	Romunija
2.	Nemčija
2.
1.	Bolgarija
2.	ZDA
3.
1.	NDR
2.	Italija
1. baterija
baterija
baterija
V nedeljskem olimpijskem teku ha 10.000 metrov so prve štiri medalje osvojili tekači, ki žive, ali Pa so dalj časa trenirali na visokogorskih planotah. Trije so bili A-fričand: Temu, Wolde in Hammou-di, četrti pa Mehikanec Martinez.
Toda vsi tekači niso vzdržali tega teka tako gladko, spodletelo je celo nekaterim favoritom.
Dve najbolj znani imeni žrtev tega teka sta bili Kenijec Kemo ta Avstralec Clarke. Keino je med tekom izgubil zavest. Naložili so 8a na nosilnico, a se je kmsuu ovedel skočil na. tla in stekel do ritja. Avstralec Je prišel do cilja, ta se je zrušil brez; zavesti na tla. Sele po desetih minutah so ga ^Pravili k zavesti.,
Posledic razredčenega zraka je čutila tudi cela vrsta manj znanih tekačev. Nekaterim so pomagali k zavesti s kisikovo masko, drugim Pa so se pojavili .nenavadni simp-. torni: vse krog sebe so videli dvoj no. prj najbolj izčrpanih je nastopita skoraj popolna odsotnost on centracije, polt jim je postala pepelnato siva, kar so simptomi ne Pravilnega delovanja srca m ožilja zlasti, ker je bilo pri večini tud) bitje srca zelo nepravilno Clarke in drugi, ki so odstopih že med - tekom," nekaj časa sploh niso' mogli govoriti šele s kisikovo taasko so se jim polagoma uredile vse težave. Zdravnik« - so povedali, da je prišlo do tega zlasti kor so nekateri tekači, načeli že svoje poslednje zaloge kisika v pljučih, in
jih zaradi razredčenega zraka niso mogli nadomestiti V drugem dnevu pa je 2.271) m nadmorske višine mehiške prestol niče zahtevalo še druge žrtve. Štiri tekabiee na 4(10 m s, še p>o prihodu na cilj zrušile na tla brez moči. Nigerijko Olajiuntnoke Bodunrin, ki ie znana kot najhiterjša ženska
sta
nišnico olimpijskega naselja. Ostalim trem pa so morali dati kisikovo masko in so jih nato pospremili v olimpijsko naselje.
Kot vse kaže, nadmorska višina na kateri leži mehiška prestolnica le ni tako nedolžna, kot so zagotavljali nekateri in kisikova maska bo verjetno še marsikomu pomagala, da bo po napornem teku prišel k zavesti.
100 m moški
Cetrfinale 1. predtek
10”1
10”1
10”2
10”3
1.	Miller (Jamajka)
2.	Hines (ZDA)
3.	Flguerola (Kuba)
4.	Moreno (Čile)
predtek
1.	Ramirez (Kuba)
(izen. svet. in olimp. rekord)
2.	Pender	(ZDA)	10”1
3.	Bambuck (Francija)	10”1
4.	Jerome	(Kanada)	10”2
predtek
1.	Montes (Kuba)
2.	Schelter (NDR)
3.	Iijima (Japonska)
4.	Fenouil (Francija)
predtek
1. Greene	(ZDA)	10"
(izen. svet. in olimp. rekord)
10”
10”1
10”2
10”3
10”3
..........
PO SKLEPU MEDNARODNEGA ODBORA
S 1. novembrom NDR članica CIO
Razburjenje v Bonnu, kjer grozijo z odpovedjo olimpijskih iger 1972 v Munchnu
BONN, 14. — «Ni gotovo, da bodo olimpijske igre 1972. deta v Munchnu« piše dahes nebdvisni nemški list «Die Welt»,, ki meni, da bi - bila, morebitna ;odpoved bavarskega mesta posledica, «verjet-no najhujša«, sklepa Mednarodnega olimpijskega odbora, dg s 1. npveipbrom prizna »Nacionalni o-lirnpijski odbor Nemške demokratične republik?«.
Danes vsi nemški listi pišejo o tem sklepu in ga večina seveda ne odobrava, ((športni voditelji Nemške zvezne republike so doživeli hud poraz. Predsednik nacionalnega odbora Willy Daume, ki Je še pred dnevi mislil, da je vprašanje rešeno, ni znal pravočasno spozna-
10”2
10”3
10”3
10”3
9”89
49”5
50”6
50”7
51”4
49”8
51”3
51”4
51”4
49”
49”8 50 ”2
49”9
50”3
50”5
50”6
Ar	f „ f-tpm sta- ti nevarnosti in je podcenjeval pre-
nju d"; so" jo morali prenesli v bol-1 pričevalna sredstva predsednika o-
limpljskega odbora Vzhodne Nemčije in njegovih prijateljev« piše «Die Well», ki nadaljuje: »Zaradi tega sklepa se Je bonska vlada znašla pred alternativo: ali odpovedati mtinchenske igre ali dovoliti predsedniku republike, da se 1972. leta prikloni zastavi Vzhodne Nemčije«.
Skiep CIO, da dovoli Vzhodni Nemčiji nastop s svojo zastavo na olimpijskih igrah 1972. leta, ki bodo v MunchnU na Bavarskem, «bo sprožil zelo zapletena pravna vprašanja«, o katerih bo morala zvezna vlada prav gotovo razpravljati. To Je izjavil glasnik vlade Guen-ther Diehl, ki je pripomnil, da Bonn ne priznava obstoja komunistične Vzhodne Nemčije kot samostojne države in ne dovoljuje iz-obešenje vzhodnonemške zastave.
5.	Kone (Slon. obala)
6.	Moreno (Čile)
7.	Fenouil (Fr.)
8.	Schelter (NDR)
FINALE
1.	Hines (ZDA)
2.	Miller (Jamajka)
3.	Greene (ZDA)
400 m ovire
1.	predtek
1.	Hennig (ZRN)
2.	Vanderstock (ZDA)
3.	Skomorokov (SZ)
4.	Maldonado (Ven.)
2.	predtek
1.	Dyrzka (Argentina)
2.	Johnson (N. Zel.)
3.	Cooper (V. Brit.)
4.	Quaye (Gana) predtek
1.	Whitney (ZDA)
(olimp. rekord)
2.	Schubert (ZRN)
(evropski rekord)
3.	Knoke (Avstralija)
4.	Shervvood (V. Brit.)
4. predtek
1.	Frinolli (It.)
2.	Hemery (V. Brit.)
3.	Poitier (Francija)
4.	Touminen (Finska)
Polfinale
1.	skupina
1.	Frinolli (it.)
(izenačen it. rek.)
2.	Wamderstook (ZDA)
3.	Shervvood (V. Brit.)
4.	Schubert (NDR)
2.	skupina
1.	Hennige (ZRN)
(izenačen evrop. rek.)
2.	Whitney (ZDA)
3.	Hemimery (V. Brit.)
4.	Skomorokov (SZ)
800 m moški
1.	predtek
1.	Salsi (Kenija)
2.	Dufresne (Franc.)
2.	predtek
1.	Fromm (NDR)
2.	Kemper (ZRN)
3.	Kutschinski (ZDA)
3 predtek
1.	Adams (ZRN)
2.	Plahy (Čile)
4. predtek
1.	Doubell (Avstralija)
2.	Szordykowski (Poljska) 1’47”4
3.	Ouko (Kenija)	1’47”6
tj nrpfllplr
"l. Kiprugut (Kenija)	1’46”I
2.	Farrel (ZDA)	1'47”9
3.	Jungwirth (CSSR)	1'48”7
4.	Garderut (švedska)	1'48”9
Vsi ti so se uvrstili v polfinale.
Polfinale
I. skupina
1.	Adams (ZRN)	1’46”4
2.	Fromm (NDR)	1’46”5
3.	Salsi (Ken.)	1’48”6
4.	Cayenne (Trin.)	1’46”8
5.	Kuitchinski (ZDA)	1’48"3
6.	Dufresne (Fr.)	1’61”8
skupina
SKOK S PALICO
V	prvi skupini tekmovalcev se Je že 11 skakalcev uvrstilo v finalni del. Ti so: Alarotu Altti (Fin.); Pennel (ZDA); Schlprovvski (ZR N); Bliznetcoz (SZ); Papanikolaou (Grč.); Mustaraki (Fin.); Isaks-son (šved); D’Encausse (Fr.); Ca-sey (ZDA) je bil izločen
MET DISKA
V	finale so se uvrstili:
1.	Silvester (ZDA)
(olimp. rek.)
2.	Losch (NDR)
3.	Carlsen (ZDA)
4.	Milde (NDR)
5.	Schamburg (NDR)
6.	Oerter (ZDA)
IL-Danek (čSSR)-~ ...
8.	Bruch (Šved.)
9.	Talf (N. „Zel.) -10? Neu (ZRN)
11.	Tegla (Madž.)
12.	Piatkowski (Pol.)
Izpadli so:
Gudashvili (SZ) 57.48, Puce (Kan.) 57,34, Nlae (Mali) 56,60, Fa-rago (Madž.) 56,00, Kragbe (Slonok. obala) 55,24, Gajdzinski (Pol.) 54,92. Reimers (ZRN) 54,02, Keshimtri (Iran) 53,96, Hennig (ZRN) 53,80. Reinltzer (Avstralija) 53,52, Mede-ros (Kuba) 52,30. Tancred (VB) 51,74, Hubacher (šv.) 51,70, Mendo-za (Nikar ) 39.62. Hubis (S. Sal.) 36,18
HOJA NA 20 KM
1.	Golubnički (SZ)
2.	Pedraza (Mehika)
3.	Smaga (SZ)
SKOK V DALJINO (ženske)
! finale so se uvrstile:
Rosendahl (ZRN) 6,54; Viscopoleanu (Romunija) 6.48; Berthelsen (Norveška) 6,48; Sama (Poljska) 6.44; Shervvood (V. Britanija 6,42; Booker (ZRN) 60,40; Lohnert (N DR) 6,35; Barton (V Britanija) 6,34; Tališeva (SZ) 6,30; VVatson (ZDA) 6.30: VVeiczorek (NDR) 6,30 FINALE
1.	Viscopolean (Rom.)
2.	Schenvood (V. Brit.)
3.	Tališer (SZ)
100 m ženske
četrtfinale
1. skupina
1.	Ferrell (ZDA)
2.	Gleskova (ČSSR)
3.	James (VB)
4.	Cobian (Kuba)	ll'4j
5.	Zarkova (SZ)	11”4
49”2
49„2
49”3
49”3
48”!
48”2
49”3
49”6
1*47”
1’47”8
1’46"9
1’47
1’47”6
1’48”4
1’48”6
1’47”2
l. Doubell (Avstralija)
1’45”7
8’13”31 8'19”78
8’11”13 8’12”48
B’Or'82 8’03”
Prvi dve posadki v vsaki bateriji sta se uvrstili v finale.
DOUBLE SCULL
1 bateriia
1	ZDA	6'56 ”96
2	Romunija	6’58”88
3	Nemčija	6'59”70
2. baterija
1	Bolgarija	6'45”16
2	Holandska	6’56”09
3	NDR	6’59”32
3 bateriia
1. SZ	7’07”46
2 CSSR	7’10”35
3. Francija	7’10”72
Prve tri posadke od vsake skupine so se uvrstile v polfinale ČETVEREC	'OMARJA
1	bateriia
1	NDR	6’54”02
2	bateriia
1.	Madžarska	6’44”72
2.	Italija	6’53’T1
CETV .C	lEM
1 Mterilk...........
1.	NDR	7’03”60
2	Holandska	7’08”15
3	SZ	7T0"18
2.	bateriia
1	N. Zelandija	7’i.2”19
2.	Romunija	7’16”56
3 ZDA	7’21”39
3.	bateriia
1. It.aliia	7’08”60
2	Švica	7’10”39
3	ZRN	7’12”04
Prve tri posadke so se uvrstile v
polfinale.
OSMEREC
1.	bateriia
1. ZRN	6’04”22
2.	bateriia
1. N. Zelandija	6’05”62
Zmagovalci baterij so se uvrstili v finale, drugi pa bodo nastopili v repesažah.
SKIFF
1.	baterija
1. ZRN	7'45"80
2.	bateriia
1. Danska	7’51’45”
3.	bateriia
1. Holandska	7’44"92
6,68
6,60
11"1
11’2
(3:1, 2:1, 0:1, 5:2)
SZ-Kuba 11:4 (0:1, 4:1, 3:1, 4:1) Skupina B
Holandska - Grčija	9:5
(2:0, 3:2, 0:1, 4:2)
Italija • Japonska	9:2
(2:0, 2:2, 2:0, 3:01
KOŠARKA
Skupina A
ZDA Španija	81:46
Portoriko Senegal	69:26
Jugoslavija Panama	96:85
ZDA Senegal	93:36'
Skupina B
Brazilija - Maroko	98:52
SZ Poljska	91:661
Bolgarija Kuba	70:611
Mehika	Koreja	75:62	j
SZ , Maroko	123:51
Poljska J Koreja	77:66
HOKEJ NA TRAVI
Izločilne tekme
Skupina A
N. Zelandija Indija	2:1
ZRN Belgija	2:0
Japonska Mehika	2:1
Španija • NDR	1:1
Belgija	NDR	4:0
Japonska Španija	0:0
N Zelandija Mehika	2:0
Skupina B
Kenija	2:0
Malajzija	0:0
Holandska	6:0
Francija	1:0
1:1
DANAŠNJE MEDALJE
ATLETIKA - Moški: disk, 400 m zapreke. 800 m — Ženske: 100 m.
DVIGANJE UTEŽI - lahka kategorija
KOLESARSTVO - na kronometer ekipno.
Avstralija Francija Pakistan -Pakistan Kenijai - 'Malajzija
TV prenosi iger DANES
ITALIJANSKA TV
1.	SPORED
11.30	- 14.00
(poročila v okviru dnevnika)
14.00	- 15 30
(reportaže in poselim prenosu
17.00	~ 18 45
(atletika)
2.	SPORED 22.10 - 01.30
(atletika, kolesarstvo)
* * *
JUGOSLOVANSKA TV
14.30	- 16.20
(registrirani posnetek pone-deljskih tekmovanj — atletika)
16.30	- 18.00
(olimpijski filmski pregled — dviganje uteži, boks, odbojka, nogomet ali košarka, moderni peteroboj: sabLjanje)
.IOGOMET
Madžarska - Salvador Francija Gvineja Mehika Columbia Izrael Gana
ODBOJKA (ženske)
Poljska • J. Koreja Japonska ZDA Peru - J Koreja (15:13, 15:6, 15:9)
CSSR - ZDA (15:7, 11:15, 15:9, 15:11)
4:0
3:1
1:0
5:3
3:2
3:0
3:0
Tl”3! skupina A
VATERPOLO
lUiiiimiiHmiiuitiiiiHiiiiiiitiiimiiiiiiininiiiiiMtiMiiiimiiiiiniiiiiiiiiiHiiitminiiiiiiiiiHiiiiiimtHiiiMiMM
PREGROBA IGRA ZA PRIJA TELJSKO TEKMO
Sovodnje-Breg (člani) 2:1
V prvem polčasu 1:0 v korist gosli tel jev
STRELCI: v pr. pl. čač (S) v 7'; d.p. Frattini TS) v 3’, Švara (B)
Kuz-
v 38
SOVODNJE: Ferfoglia S.;
nejši in so igrali bolj urejeno. Znali so lepo voditi žogo preko sredine igrišča, v napadu so umno razvijali svoje sheme, v obrambi pa so
min B., Coviz; Benossi, Menomat, bili vedno na mestu in uspešno za-Ferfolja B.; Kuzmin A. (Frattiani), pirali vrzeli.
ZDA Brazilija
10:5
čač, Visentin, Cernek, Sfiligoj.
BREG: Favento. Bertesina, Kozina; Švara, Sau, Vižintin, Ralza (Samec), Bassanese. Grahonja, Le ban, Zonta (od 5' dr pl Opara).
V zadnji nedelji, ki nas ie še ločila od pričetka prvenstva III. ka tegorije, je Breg odigral prijatelj sko tekmo v Sovodniah Lahko mirno rečemo pa da o prijateljski tekm, ni bi' govor, saj je prišlo že v prvih minutah do grobosti s strani Sovodenjcev, ob nadaljnjem razvijanju tekme pa do stalnih medsebojnih obračunavanj. Zato j* igra precej Izgubila na svoji vrednosti in je bila od časa do časa nezanimiva. Krivdo za to nosi predvsem sodnik, ki je bil preveč po pustljiv in ni znal pravočasno umi riti duhov, pač pa je dopustil igralcem preveč svobode Vsekakor nekaj smo le videli.
Sovodenjci so bili tehnično popol
6.	Kilborn Pamela (Avstral.) 11”4
7.	Hennipman (Hol.)	11”5
8.	Relchert (ZRN)	11"6
2.	skupina
1.	Tyus (ZDA)
2.	Ohi (Tajv.)	11’3
3.	Van Den Berg (Hol.) 11”4
4.	Glomazova (SZ)	11”5
5.	Lubej (Jug.)	11”6
6.	Neil (VB)	11”8
7.	Miller (Kan.)	11”6
3.	skupina
1.	Boyle (Avstralija)	11”2
2.	Bailes (ZDA)	U”3
3.	Peat (VB)	11”3
4.	Satnotesova (SZ)	11”4
5.	Quesada (Kuba)	11”6
6.	Meyer (ZRN)	11”6
7.	Afcindele (Nlg.)	11”7
4.	skupina
1.	Kirszenstein (Poi.)	11”1
(nov olimp. rek., Izenačen svet. rek.)
2.	Burce (Avstralija)	1J.'3
3.	Piotrowski (Kan.)	11”3
4.	Romay (Kuba)	1T’4
5.	Meyer (Fran.)	11"6
KOPJE (ženske)
FINALE
1.	Nemeth (Madžarska) 60,36 m
2.	Pens (Romunija)	59,92
3.	Janko (Avstrija)	58,04
4.	Rudas (Romunija)
5.	Javorška (Poljska.)
S. Urbančič (Jugoslavija) 55,42
VESLANJE
DVOJEC BREZ KRMARJA 1. baterija
1.	Holandska	7T4”58
2.	Danska	7*23”51
Italijana Fermo in Specia, člana
tržaškega gasilskega kluba Ravall-ko, ki sta se uvrstila s časom 7’42”81 na peto mesto, se bosta mo-
iiiuuiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiim mniimiiiiinumiiiiiiiiiniiiiiimulili
PRIJATELJSKA TEKMA
mmmmtmm
Tesna zmaga peterke Bora nad ekipo ameriških mornarjev
BOH — TOPEKA 48:47 (15:26) tih na koš Po točnosti strelov se
BOR: Sancin 2, Fabjan 8, Rudes 8, Spacal 16, Starc 2, Hrovatin S„ Hrovatin V., Sirk 12.
TOPEKA: Smith, Rodster 8, Gifford 4, Burke, Wemer 10, Whdte, Lovre 20, Kraus 3, Allocca, Clarke 2. SODNIKA: Violin in Superina iz Trsta.	,
Tekma, ki sta jo odigrali ekipi Bora in ameriške ladje Topeka v soboto zvečer, je bila zanimiva in skrajno napeta, saj je bilo treba odigrati kar dva petminutna podaljška, preden so plavi strli odpor zagrizenih Američanov in zmagali z eno samo točko razlike.
To Je bdi pozitiven nastop Borovih igralcev, ki so ob tej priliki pokazali precejšnjo mero agonizma in samoofovladanja, ko so morali v začetku drugega polčasa reševati rezultat prvega dela Igre (15:26) Razen tega so se seznanili s posebnostjo ameriških ekip, ki vedno kriče na igrišču, kar nasprotnike zbega. Naj pripomnimo še, da so v ZDA pravila manj ozka in zato včasih igra degenerira.
Pri gostih smo občudovali atletsko pripravljenost, gibčnost, hitrost, mehkost gibanja, posebno pri me-
je odlikoval črnec Lowe.
Pri domačinih so se na splošno vsi dobro odrezali, razen nekaterih spodrsljajev, ki jih je treba pripisati nenavadnim okoliščinam, o katerih smo spregovorili.
Na višku, je zaigral Sirk. V o-brambl je uspešno skakal na odbite žoge in preigraval visoke in gibčne črnce. V vlogi pivota je le po osvobajal ostale za strel, sam je prodiral in metal v lepem slogu Tudi Spacal Je mnogo pripomogel h končni zmagi svoje ekipe, ko se je odločno boril pod nasprotniko vim košem
* * *
Pred tekmo so mlajši mladinci Bora odigrali prijateljsko tekme proti moštvu Mivar. Bor Mivar 41:45 (20:27).
BOR: Francis, Danev, Barazutti 2, Deško 6, Sosič, Segina 7, Sirca Grgič, Hrovatin V. 10, Hrovatin S. 16,
MIVAR:	Cresseri 19, Faustind 10,
Zonta, Starc, Luin 2, Cecchebtd 2, Cecohini, Gerchiusi, Slocavic 1, Puipi n.
ZAVADLAL
Pri Brežanih smo tudi opazili majhen napredek Ekipa ima že svoje ogri.dje, ki nuieijsko je še kar pripravljena in tud; požrtvovalnosti ne manjka Vendar ni še vse. Predvsem manjkat? elastičnost ir) povezava med oddelki, in kar je tudi važno, igralci premalo obvladajo žogo Te it razne manjše pomanjkljivosti pa bod« sčasoma odpravili, kajti igrale so v nedeljo dokazali, da so /.možni napraviti mnogo več. Vendar se tu ponovno poraja vprašanje igrišča, ki še ni rešeno, še večno morajo trenirati na eni polovici boltunškega pravokotnika. Zato ne morejo razvijati raznih shem in vaj. katere naj bi potem uveljavili na igrišču Ne samo to, ampak trenirati morajo na neprimernem prostoru, kar kvarno vpliva na moralr in ustvari v igralcih samih kompleks manjvrednosti. Če se povrnemo « nedeljski tekmi moramo reči, da Kljub vsemu plavi niso zapustili v Sovodnjah slabega vtisa. Škoda je le, da je prišlo do grobosti in drugih neprijetnosti, ki so skvarile vzdušje prijateljske tekme in zaradi katerih je moral Zonta predčasno zapustiti igrišče, zaradi poškodb:
Kronika:
Igra se je takoj v začetku razživela. Že v 4' je Sovorienjc Kuzmin prišel do brežanskih vra* in je zamudil izredno priložnost, kajti Favento je akrobatsko ubranil njegov strel.
Tri minute pozneje so izvedli ponovno Sovodenjci akcijo černek je lepo podal v sredini in čač ie povedel domačine v vodstvo.
Tudi Brežani so postajali vse bolj nevarni in so večkra! za las zgrešili zadetek.
V	30 se je izkazal vratar domači nov: krasno je ubranil strel Zonte, ki je izvedel najiepš > akcijo dneva.
V	40’ je Sfiligoj ponovno zastre-ljai lepo žogo
Brežani so bili v p.p. se kar zadovoljni le obramba je bila preveč statična in so c nasprotniki večkrat ušli.
Že v 3 d.p je Frattiani povišal rezultat, potem ko je izkoristil zmedo pred brežanskimi vrati.
V	5’ je odstopil Zonta
Y_20' pa je Grahonja (med najboljšimi na igrišču) z glavo poslal žogo mimo prečke V tej drugi polovici d.p. so Brežani lahno nadigrali že trudne domačine. Stalno so pritiskali proti njihovim vratom in to je bil najlepši del tekme.
V	38’ je Švara lep gol dosegel s
glavo.	Loti
AL im	
IZIDI	
Atalanta — Varese	0:0
Bologna — Verona	1:1
Cagliari — Fiorentina	1:1
Milan — Piša	2:1
Si.Tnpdoria — 'Napoli	3:0
Palermo — Inter	1:1
Koma — Juventus	1:1
Torina — Vicenza	0:0
LESTVICA
Milan
Cagtiari
Fiorentina
Intpr
Torino
Bologna
Juventus
Vicenza
Kampdoria
Roma
Atalanta
Verona
Ni.ooli
Palermo
Vare se
Piša
3	3	0	0	6	2	6
3	2	1	0	10	2	5
2	10	5	3
1	2	0	3	2
12	0	2
1112 3	0	4
5 4
1	4
2	3
0 1 1 1
3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 2 3 0 1 3 0 0
1111
1 1 1 1 1 1 1 1 2
4
3
4 3 2 1 1
3 2
Tekme prihodnjega kola (27. oktobra)
Fiorentina ■ Milan; Inf er . Ca-gliari; Juventus - Bologna; Vicenza - Atalanta; Napoli - Roma; Piša - Varese; Sampdo-ria - Palermo; Verona - Torino.
B
IZIDI
Bari —	Modena	1:0
Brescia -	— Lecco	2:0
Catania	— Foggia	0:0
Como —	Cesena	1:1
Genoa -	- Perugia	1:0
Livorno	— Lazio	1:0
Monza -	- Catr-.nzaro	0:0
Padova -	- Reggina	2:1
Reggiana	— Mantova	1:0
Ternana	— Spal	1:0
LESTVICA
Como
Bari
Foggia
Calanzaro
Livorno
Teman*
(ienoa
Lazio
Spal
I.ecco
Reggina
Reggiana
Catania
Padova
Brescia
Cesena
Perugia
Monza
Mantova
Moden?.
10 4 1 l 0 3 1
10 4 115 3
2 4 4 4
1111 0 3 0 2
1 1 1
1 1
Tekme prihodnjega kola
Catanzaro - Bari; C isenza -Brescia; Foggia - Padova; Lazio - Como; Lecco- Livorno; Mantova - Ternana; Modena -Genoa; Perugia - Monza; Reggina - Reggiana; Spal - Catania.
A SKUPINA
C
= a
Cremonese Pro Patria Marzotto -Novara —
Pii.tenza -Savona —
Treviso —
Triestina -Venczia —
Udinese —
LESTVICA
IZIDI
-	Monfanlcone 1:1
-	'Legnano
-	Biellese Alessandria
-	'Rapallo Trevigliese Solinah'se
-	Sottomarina 2:0 Macobi Asti 3:0 'Verhania
1:0
1:1
1:0
2:0
2:0
1:0
Novara Venezia Triestina Piacenza Pro Patria IJdinese CremoneNe Treviso Alessi.ndria Solbiatese Savona Rapallo Monfalcone Biellese Sottomarina Trevigliese Legnano Verhania Marzotto
1 1 1
Macobi Asti 5 1
4 13
3:0
9
7
7
7
7
C
6
5
5
5
5
5
4
4
4
4
3
3
2
2
Tekme prihodnjega kola
Alessandria - Marzotto; Biellese — Venezia; Macobi Asti -Triestina; Monfalcone - Legnano; Piacenza Novara; Pro Patria - Rapallo; Solbiatese - Cremonese; Sottomarina - Savona; Trevigliese -Verbania; Udinese - Treviso.
TRIESTINA-SOTTOMARINA 2:0 (2:0)
Oba gola tržaških napadalcev v prvem učinkovitejšem polčasu
Odlična igra Paina - Tudi Ive je zadovoljiv
Varnier,
Veglia-
TRIESTINA:	Colovatti, Kuk, Martinelli; Del Piccolo,
Pestrin; Ridolfi, Giacomini, Sigarini, Paina, Ive.
SOTTOMARINA: Marigo, Marin, Gallio; Abate, Milani, netti; Gurian, Zancope, Marinuoci, Bianco, Filippi.
SODNIK Seolari iz Verone.
STRELCA; v 16’ Paina in v 36’ Ive.
Približno 7000 gledalcev. Kotov je bilo 8:4 (5:1) v korist Triesti-ne. Sodnik je opomnil Verniera, Paino, Marinuccija in Abateja.
Triestina le po dveh nedeljah zopet okusila zmago. Z lepo in
učinkovito. Čeprav v drugem polčasu preveC ležerno igro, je nadvladala požrtvovalne goste in predvsem zadovoljila gledalce. Rezultat sam po sebi je logiCen; Triestina je morala zmagati, saj je Sottomarina poudarila, da je moštvo brez posebnih ambicij, Čeprav zanimivo in zelo borbeno. Kar pa je najbolj razveselilo domačine, js bil nastop nekaterih igraloev, ki so potrdili trenutno dobro formo in vzbudili novega zaupanja v moStvo. Mislimo predvsem na Paino, ki je zaigral svojo najboljšo tekmo. Po golu je namreč ta igralec prevzel vajeti tržaške igre in bil pobudnik veCine napadov in odliCne igre na sredini igriSCa. Dobro se je tokrat znašel tudi Sigarini, ki je poleg svojih že znanih sposobnosti na sredini igrišča pri graditvi igre pokazal tokrat precej dober strel in nekajkrat za las zgrešil gol. Veliko zanimanje pa je vladalo tudi za nastop iveja, ki je na levem krilu zamenjal obolelega Tumiatija. Stari napadalec je morda zaradi dobre pomoCi tovarišev, prijetno presenetil in pokazal že pozitivno povezavo z ostalimi igralci, predvsem s Paino, s katerim je zgradil nekaj izrednih napadov. Tudi streljal je veliko in poleg gola še nekajkrat spravil v škripce Mori-ga. Ostali igralci so zaigrali po svojem standardu: obramba je bila kot vedno budna, na sredini igrišča pa sta Giacomini in Pestrin, Predvsem pa prvi, odlično gradila igro.
Vzrok tako dobre igre pa je treba iskati tudi v taktiki gostov, ki so zaigrali odprto, dopadljivo in korektno, kar je seveda samo pomagalo tržaškim igralcem, ki
Atalanta — VartsC	X
Bologna — Verona	X
Cagliari — Fiorentina	X
Milan — Piša	1
Napoli — Sampdoria	2
Palermo — Inter	X
Roma — Juventus	X
Torino — Vicenza	X
Bari — Modena	1
Genoa — Perugia	1
Livorno — Lazio	1
Legnano — Pro Patria	2
Pescara — Chieti	X
KVOTE
13 — 38.937.800 lir 12 —	773.500 »
6. —
Conte di Malles
Fumee
Pedrocchj
Rambla
Micron esia
Scoccina Vali.
Agadir
Voltone
Rufa
Tore
Kinle.v
Vaipure
2
2
2
1
1
X
1 X X
2 1 1
KVOTE
12 — 2.638.997 lir 11 —	118.164	*
10 —	7.830	»
proti takemu nasprotniku vedno navdušijo. Zal je dobra igra Trie-stine trajala le 45’, ker so v drugem delu prenekateri igralci popustili in bolj brezbrižno sledili trudu tovarišev, tako da je tudi skromni napad gostov lahko nekajkrat prišel do Colovaittijevih vrat. Ker pa rezultat ni bil tako važen, lahko rečemo, da je bila tekma nad vse zanimiva in zadovoljiva, ker je Triestina še enkrat pokazala, da lahko računa na številne uspehe. Ce bosta Paina in predvsem Sigarini nadaljevala po tej poti, in predvsem popravila svoje napake v zaključkih, kar že postopoma delata, bo moštvo odpravilo še svojo zadnjo hibo, to je neučinkovitost.
O gostih smo že med vrstami povedali vse. Simpatično moštvo (ravno obratno od Trevigliese), z odprto igro, a tudi z mnogimi napakami. Zelo verjetno na lastnem igrišču spremeni igro, na tujem pa ne predstavlja težavne ovire. Njegova ambicija je, da se reši, in to bi lahko s' temi igralci tudi doseglo.
Sodnik je začel zelo dobro, nekaj Časa je sodil brez napak, nato pa izgubil živce in se v nekaterih primerih osmešil. Tako je na primer opomnil Marinuccija zato. ker se ni ustavil pri njegovem žvižgu, čeprav je bil igralec Cisto na drugi strani igrišča, ko je občinstvo še razjarjeno kričalo in potem ko so pred njim nadaljevali akcijo že mnogi drugi igralci.
Goia: v 16’ je Giacomini podal na sredini igrišča Sigariniju, ta pa takoj oddal žogo Paini, ki se je obrnil in silovito streljal v spodnji desni kotiček. Morigo se je vrgel z minimalno zamudo in že
je bila žoga v mreži: V 36’ je sodnik dosodil prosti strel v kazenskem prostoru zaradi oklevanja vratarja pri podaji. Pri žogi so bili Paina, Ive in Ridolfi, slednji je kratko podal do Iveja in levo krilo je z ostrim strelom presenetilo vratarja.
uk
Danes v Gorici košarka Spliigen Brau-Olimpija
Drevi bo ob 21. uri v veliki dvorani UGG v Gorici prijateljska košarkarska tekma med domačo ekipo Splugen Brau in ekipo Olimpije iz Ljubljane v rednem tekmovanju ter računajo, da bodo tudi nocoj uspešni kot so bili v srečanju z milanskim Simmenthalom.
2. AMATERSKA LIGA
Kljub porazu v Trstu Juventina zadovoljila
Štandrežci so v tekmi s S. Anno pokazali povsem enakovredno igro
S. ANNA: Coslovich; Mervar, Gianella; Modolo, Russo, Razza; Mersi-ni, Cadenaro, Fonta, Rocco Pussini.
JUVENTINA: Tomasdn; Rosolen, Tabaj; Ferfolja, Rupli, Costedli; Stor-ndolo, Nanut, Borghes, Milocco, Makuc.
SODNIK: Caremini.
STRELCI: v 16’ d.p. Forti; v 26’ d.p. Borghes; v 43’ Forti.
KOTI: 4:3 za S. Ano Čeprav je to že
drugi poraz za Juventino, smo vendar tokrat odšli s tržaškega igrišča v Ulici Fla-via zadovoljni Medtem ko so rdeče-be-li prvo nedeljo prvenstva poraz no izgubili s 4:0 z Arsenalom, so sedaj proti enako močni ekipi (kot je Arsenale) izgubili zelo tesno in to čisto slučajno. V prejšnji tekmi je bila Juventina popolnoma podrejena in ni pokazala nobene igre in ubranosti v svojih vrstah, drugič je pa nastopila kot enakovredno moštvo. Verjetno zato, ker so se igralci bolje spoznali ali pa še verjetneje, ker je nastopil tudi trener Oostelli,, kd mu je bilo tako
mogoče bolje voditi svoje igralce. Pripomogla je tudi navzočnost Fer-folje v centru, šibka točka ekipe je še vedno napad. Čeprav se tudi tu igralci nadvse potrudijo, je čutiti pomanjkanje dobrega in bolj izkušenega strelca.
Pri S. Anni ni težko izigrata o-brambo in tudi vratarja Coslovicha, center je poprečen, uspešen pa je trio v napadu, ki ga tvorijo Forti, Rocco in Pussini. Najboljši je Forti. Napad domačinov pa ima tudi zelo nekorektnega igralca in to je Rocco. Med tekmo neprestano kriti, izziva in se zaletava v nasprotnike. Za vse to je zaslužil od sod-
iiiiiiiiiiiriiiniiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MLADINSKO PRVENSTVO
Po nerazumljivem posegu sodnika prvi poraz ekipe mladih Brežanov
Pri stanju 1:0 za Nabrežince je sodnik izključil branilca Brega, ker je s svojim soigralcem govoril slovensko
BREG: M. Žerjal, S. Kuret, H. Gerli, V. Berdon, S. Lovriha, I. Čuk, V. Krmec, M. Mikuš, V. Slavec, M. Zahar, B. Kocjan.
AURISINA: G. Penso, L. Farra, L. Morgera, S. Braico, F. Viezzoli, S. Chiurco, P. Zaharija, S. Tordi, E. Bortoletti, P. Segulin.
liiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii 111111111 iiiiiiiiiiiMiniiiiiiiniii im m m m milil iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiii
V PRIJATELJSKI TEKMI
Primorec z dobro igro izenačil proti Vesni 1:1
V srečanju mladincev je bil izid tekme Vesna-Gaja 3:3
VESNA — PRIMOREC 1:1 (0:1)
(prijateljsko srečanje)
Strelci: v 6" p. p. šuber (P.), v 35’ d. p. Sučič S. (V.)
Vesna: Gardinl (Tence R.), Verzier, Tretjak, Cecchini. Raimon-do, MandaniccI, Ratousin, De Miohele, Frijo, Manzin, Tence B.
V	drugem polčasu so nastopili še: Finotto, Sulčič S., Švab. Primorec: Kralj M., Papatico, Sluga, Križmančič, Fontanot, Možina, Milkovič, Race A„ Riosa, šuber.
V	drugem polčasu je vstopil v igro še Kralj R.
Sodnik: Viola iz Trsta Koti: 10:2 za Vesno.
Zadnja preskušnja pred začet-prvenstva III. amaterske lige
kom
ni kriški Vesni dala zaželenih rezultatov. Treba bo še mnogo dela z ekipo, da bi pozitivno nastopala v III, amaterski ligi.
Nedeljsko prijateljsko srečanje med kriško Vesno ter Primorcem iz Trebč se je zaključilo neodločeno 1:1. Primorec se je predstavil kot solidna ekipa, dobra v obrambi, s trdno in predvsem praktično igro. Žoge, ki jih obramba odbija proti sredini so dobro izkoriščene, zveze in krilci, jih lepo podajajo napadu, vendar jih napadalci ne znajo vedno izkoristiti. Tekma je bila na zadovoljivi tehnični višini. Prvi polčas je pripadal Primorcu, ki je z dobro igro na sredini igrišča o-nemogočil kriški Vesni, da bi se nevarno približala kazenskemu prostoru. Obenem pa gradil hitre protinapade, Eden teh jim je (po krivdi kriške obrambe) prinesel vodstvo
v prvem polčasu. Z nastopom Silvana Sulčiča na mestu zveze in Finotta kot Stopperja je Vesna v drugem polčasu zaigrala bolje. V začetku je jgra postala bolj živahna, Vesna je prevzela pobudo in tokrat obvladala sredino igrišča, kar ji je omogočilo številne napade, eden teh je končno prinesel izenačenje. Ker je Vesna trdno držala sredino igrišča je tudi obramba zaigrala umerjeno, posebno se je izkazal (tokrat je prvič nastopil za Vesno) kot prosti igralec Man-danicci, ki bo v bodoče tudi kot trener vodil kriško enajsterico.
* * *
Mladinci Vesne so v nedeljo šli v goste na igrišče Sv. Sergija h Gaji. Tekma se je končala neodločeno 3:3. Tudi tokrat so kriški mladinci bolje zaigrali v drugem polčasu, tako da so nadomestili razliko dveh golov, ki so jih mladinci Gaje dosegli v prvem polčasu.
K. K
V	peti tekmi mladinskega prvenstva je Breg doživel svoj prvi poraz, ki ni bil toliko posledica slabe igre kot drugih okoliščin, ki jih bomo opisali.
Takoj v začetku igre je Aurisina prešla v napad in Breg je dobro branil. Nogometaši so igrali pretežno na sredini igrišča in od časa do časa napadali. Tako je Breg v 13’ dosegel svoj prvi kot v bliskovitem protinapadu. Sledile so si lepe akcije z obeh strani. V 24’ je nasprotnikov napad zmedel brežansko o-brambo in je skoraj dosegel gol. Takoj nato so Brežani prešli v protinapad z akcijo Berdon - Kocjan -Čuk in obramba je le s težavo rešila.
Sodnik je podaljšal prvi polčas za 3 minute. V tem času se je Berdon dotaknil žoge v kazenskem prostoru z roko in sodnik je prisodil e-najstmetrovko. Z lepim Tordijevim strelom je Aurisina dosegla svoj prvi gol.
V	začetku drugega polčasa je igra potekala precej v redu. Lepe akcije smo videli na obeh straneh, a nobena ni dala zaželenega uspeha.
V	14’ je sodnik izključil Zaharja zaradi napada na vratarja. To je zelo potrlo Brežane in igra je začela šepati.
Konec igre pa je bil, ko je sod-
nik izključil Kureta, ker je na Čukovo vprašanje odgovoril po slovensko. To dejanje je ogorčilo in popolnoma zmedlo mlade igralce Brega in tudi Nabrežince. Igra je bila dalj časa ustavljena in igralci so se pogovarjali med seboj kot v kavarni. Vsi Čukovi ugovori so bili zaman in Kuret je moral zapustiti igrišče.
Od tega trenutka dalje so Brežani povsem popustili in Nabrežin-ci so z lahkoto dosegli še tri gole.
Radi bi dodali, da je bila igra precej groba. To dokazuje dejstvo, da je sodnik izključil tri igralce (če ne upoštevamo Kureta) zaradi grobe igre in sicer dva Nabrežinca ter enega Brežana.
Zadnjič smo opozorili na nepravičnost sodnikov do Brežanov, danes pa bi lahko govorili o rasizmu: slovenski igralec je bil izključen iz igre, ker je govoril slovenski. Kako je to vplivalo na naše mlade fante, si lahko mislimo. Dodati moramo še, da je tudi pred tekmo Arsenale-Breg sodnik pred vstopom na igrišče prepovedal Brežanom govoriti slovenski, a ni prepovedal govoriti na igrišču.
Društvo je zaradi tega protestiralo pri FIGC in je opozorilo, da bo izstopilo iz prvenstva, če se bo kaj takega še ponovilo.
nika le majhen opo-manček. Verjetno se igralec zanaša na ime, ki ga nosi in izgleda, da ne zaman, ker mu je uspelo kljub svojemu početju ostati na igrišču. Branilcu Russu pa je šlo nekoliko slabše. Ta je kontroliral med igro desno krilo Juventine Storniola, ki je dobro igral in se mu je večkrat izmuznili tako, da ga je celo osmešil, kar je Russa razdražilo. Začel je z ostro igro, brcal je in žalil Storniola in ker sodnik ni posegel vmes takoj, je prišlo med obema končno do neizogibnega prerekanja, nakar je sodnik oba izključil v 20’ prvega polčasa.
Sodnik ni obvladoval tekme in je sodil v škodo Juventine. To jasno sledi že iz tega, da je v 23’ p.p. Makuc prišel sam do nasprotnih vrat in ko je skoraj dosegel gol, je od strani pritekel levi branilec Gianella in ga sunil s kolenom v bok. Napaka je bila tako očitna, da se je celo tržaško občinstvo zgražalo, a sodnik je vse spregledal
V drugem polčasu, v 16’ je S.' Anna dosegla lep gol. Z desne je Forti kar v zraku preusmeril žogo z močnim strelom v levi kot vrat. Igra se je nadaljevala s hitrimi obojestranskimi napadi in iz teh je v 26’ Borghes dosegel izenačenje: Nanut je podal žogo Tabaju, ta je streljal, a obramba je žogo odbila; dobil jo je Borghes, izigral obrambo in realiziral. Dve minuti pred koncem tekme je sodnik prisodil kazenski strel S. Anni, ker se je Rosolen dotaknil žoge z roko. Celotna ekipa Juventine je prešla v obrambo in vsak mož je nadzoroval enega nasprotnika, le Rupil, ki bi moral kontrolirati Fortija, se je obotavljal. In ravno Forti je uspel prestreči žogo, ki mu jo je podal Rocco ter je z glavo dosegel gol zmage.
* * *
V nedeljo popoldne so na štan-dreškem igrišču odigrali prijateljsko tekmo Štandrežci in Dober dobci. Izid je bil 2:2.
D. R.
HOKEJ NA KOTALKAH
Poraz Triestine v finalni tekmi za pokal Italia
V	soboto se je uradno zaključila hokejska sezona s finalnimi tekmami za pokal Italije. V finalu, katerega so odigrali v Modeni, je La-verda premagal Triestino s 5:2 in s tem dobil pravico, da zastopa I-talijo na vsakoletnem turnirju v Montreauxu.
Triestina je imela v tej tekmi veliko smole. Rdeči so po zmagi nad Candyjem res upali, da s tem pokalom vsaj delno opravičijo svoje slabe nastope v prvenstvu in so začeli tekmo kot favoriti. Po izenačeni igri v prvih minutah pa je Prlnz nehote presenetil Marija in odprl nasprotnikom pot do zmage. Batistella in Borgatello sta pred koncem polčasa še dvignila prednost Laverde in zapečatila u-sodo.
V	drugem polčasu pa so Tržačani znova vzeli pobudo v svoje roke in že v začetku polčasa s Porokom dvakrat premagali vratarja Maresca. Tekma je bila tedaj v njihovih rokah, ko je Perok ukanil znova lastnega vratarja. To pa je bilo usodno, saj je moštvo po tem dogodku znova popustilo in Laverda je dosegel še peti gol. Res škoda, ker je Triestina pokazala boljšo igro in bi zasluženo osvojila pokal. V tekmi za tretje mesto je Candy odpravil Novaro in se delno oprostil za spodrsljaj s Triestino. Izidi zadnjih tekem:
polfinale Candy-Triestina 1:2 Laverda-Novara 12:5
finale Laverda-Triestina 5:2 Candy-Novara 2:1
uk
OBVESTILO
Atletski odsek ŠZ Bor obvešča vse atlete, da se treningi redno nadaljujejo vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 16.30 dalje. Treningi so na stadionu «P. Gre-zar» pri Sv. Soboti.
111111111111111(1111111111111111111111111 lllll llllllllllllllllltlllllllllllHIIIII IIIH Ul im Hlinili,llll|||,a,,l||ll||||||,llia|lll
Jugoslovanska nogometna prvenstva
V 1. jugoslovanski ligi v nedeljo niso odigrali prvenstvenih srečanj.
* * *
II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Izidi:
Rudar . Zadar	3:2	(2:1)
Aluminij - Borac	2:8	(1:5)
Orijent.. Šibenik	J-si-	(-1:0)
Metalac - Lokomotiva	1:0	(0:0)
Mura - Split	3:2	(2:1)
Trešnjevka - Varteks	1:0	(0:0)
Istra - Ljubljana	4:0	(3:0)
BSK • Jedinstvo	4:0	(4:0)
Lestvica
Nova Gorica	6	4	1	1	24:10	9
Nafta	6	3	3	2	11: 6	9
Železničar	6	2	3	0	11: 4	7
Slavija	5	3	0	2	8: 8	6
Rudar	6	2	2	2	8: 9	6
Ilirija	6	2	2	2	5: 7	6
Kovinar	6	3	0	3	10:11	5
'Celje-Kladivar	6	2	1	3	7:11	5
Svoboda	4	1	1	2	7: 8	3
Hrastnik	6	1	2	3	7:10	3
Triglav	5	1	1	3	8:12	3
Koper	5	1	0	4	3:13	2
Trešnjevka
Orijent
Borac
Metaiac
Varteks
Rudar
Split
Šibenik
Mura
Zadar
Jedinstvo
Aluminij
Istra
Lokomotiva
ESK
Ljubljana
0	1 15: 2
1	1 14: 4
2	1 31: 9
8 1
18:14 11: 9 14:16 19:13 14:14 14:15 12:15 13:17 14:28 12:16 11:18
6	13:20
7	6:21
Razgiban trenutek med nogometno tekmo Breg . Aurisina
TEKME PRIHODNJEGA KOLA: Zadar - Jedinstvo, Ljubljana ■ BSK, Varteks - Istra, Split - Trešnjevka, Lokomotiva - Mura, Šibenik - Metalac, Borac - Orijent, Rudar - Aluminij.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Izidi:
Koper - železničar	1:7	(0:3)
Ilirija • Rudar	1:1	(1:1)
N. Gorica - Hrastnik	5:2	(3:0)
Triglav - Svoboda prek. v 53.	min.
Slavija - Celje-Kladivar	3:0	(1:0)
Novinar - Nafta	1:3	(1:1)
Lestvica
TEKME PRIHODNJEGA KOLA: Nafta - Koper, Celje-Kladivar - Kovinar, Svoboda - Slavija, Hrastnik-Triglav, Rudar - Nova Gorica, Železničar - Ilirija.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Izidi:
Piran - Sava	2:2	(0:0)
Slovan - Zagorje	0:4	(0:1)
Primorje - Kranj	4:1	(1:0)
Kamnik - Izola	1:1	(0:1)
Litija - Tolmin	3:0	(2:0)
TABOR - LTH	0:2	(0:1)
Lestvica
Primorje	6	4	11 12:7
LTH	6	4	11 11:7
Zagorje	6	3	2
Tabor	622
Sava	6	1	4
Tolmin	6	3
Kranj	6	2
Izola	6	2
Litija	6	2
Kamnik	6	2
Piran	6	1
Slovan
6 1
10:4
12:12
9:9
8:9
8:12 6
13:8
7:7
11:12
10:13
4:15
TEKME PRIHODNJEGA KOLA: LTH - Piran, Tolmin • Tabor, Izola - Litija, Kranj - Kamnik • Zagorje - Primorje, Sava ■ Slovan.
,L f~B. TRAVEN )
General iz džungle
Četudi bi hoteli ravnati drugače, vojakom ni preostalo drugega, kot teči naprej in zavzeti taborišče. Ce bi se zdaj obrnili, bi še bolj divje usekali po njih in na koncu bi bilo prav isto. Naskakujoči vojaki tako in tako ne bi prišli daleč, tudi če bi ostali celi. Zakaj zunaj je bila razvrščena caballeria. ki jih ne bi pustila skozi, temveč bi jih nagnala nazaj proti taborišču.
Pospešeni korak ni bil več tako lepo urejen in se je spremenil v divji dir vojakov, ki so hoteli čim prej priti do taborišča in dobiti v roke strojnico, ki je postajala hudo neprijetna in hladno in neusmiljeno razdirala vsa povelja in načrte za napad.
Nekaj spoštljivih korakov oddaljen za divisionariom je stal štabni trobentač. Divisionario se je spomnil svojega trobentača in je za hip pomislil, da bi mu ukazal, naj da konjenici signal, ne da bi, kakor je bilo prvotno ukazano, lovila tekajoče ubežnike, ampak da bi sledila pehoti in tako hitreje zavzela taborišče Hkrati pa je prišlo divisionariu na um, da bi takšen ukaz verjetno povzročil zmedo. Saj je poveljniku konjeniškega oddelka kapetanu Ampudiji izrecno ukazal, naj nikakor ne posega v boj, Ker so jezdeci nujno potrebni za to, da ne bi ušel noben zajec.
Divislonaro je krepko in brez užitka vlekel dim iz cigarete. Spoznal je, da tukaj nekaj ni v redu. Čutit je, da gre njegov načrt po zlu, če že ni šel po zlu. Toda niti za hip ni mogel doumeti, kaj se v resnici dogaja.
Naskakujoči pešaki so bili zdaj tik ob robu taborišča.
In zdajci se je divisionariu zdelo, da je naposled spregledal načrt upornikov. Očitno so hoteli zvabiti napadalce v sredo taborišča, da bi jih tam poklali. Zato so na videz tako mirno čepeli pri svojih ognjih. Kot Indijanci so si bili bolj gotovi zmage, če so se bojevali prsi ob prsi, če so lahko upoiabljali nože in mačete namesto pušk, s katerimi niso znali ravnati. V tem primeru je lahko zdaj samo konjenica pripeljala do obrata. Ukazal je trobentaču, naj zatrobi signal za napad konjenice. Oddelek se je premaknil in začel galopirati.
Prve vrste pehote so bile zdaj v taborišču. Skozi daljnogled je videl divisionario, kako so možje pogumno prebadali muchachose z bajoneti in jih razmetavali. Čudno pa je bilo to, da se muchachosi niso branili, da niso skakali pokonci in skušali pobegniti, ko so vojaki prihajali prav nadnje. Muchachosi so popadali na zemljo in se niso ganili. Potem je opazi', divisionario, da se napadajoči vojaki zmedeno prerivajo. Skušali so potegnili bajonete iz teles zaklanih mucha-chosov in ko so to delali, so letela telesa visoko v zrak. Tam so se razletavala. Pod razcapanimi odejami in padajočimi klobuki je bilo viditi suha koruzna stebla.
Ker razen dvajsetih ali petindvajsetih muchachosov, ki so prej tekali po taborišču, da bi ustvarili videz obljudenosti v njem in da bi bila vojna ukana popolna, niso imeli naskakujoči vojaki koga drugega napasti, so se zdajci, ne da bi čakali na povelje, sami od sebe ustavili in zmedeno obstali.
Nekaj muchachosov, ki so tekali sem in tja, je bilo seveda zadetih. Tiste, ki so ranjeni popadali in se niso mogli pobrati, so brez usmiljenja prebodli z bajoneti. Večina mož pa je dosegla luknjo, iz katere je. dalje brezbrižno drdrala strojnica.
Oficirji in seržanti so žvižgali, da bi spet prešli v napad in da bi, v skladu s prejšnjimi ukazi, vsekakor onesposobili
strojnico. Toda ta je tako mirno in zaspano enakomerno sekala po pokrajini, da so bile izgube med vojaki tem večje, čim bliže so prihajali.
Spet so se začuli žvižgi. Vojaki so se vrgli na zemljo, da bi se splazili po njej naprej in da bi z manjšimi izgubami dobili strojnico v roke.
Toda komaj so utihnili zadnji žvižgi in prav v hipu, ko je naskakujoča konjenica dosegla skrajni rob taborišča, so začeli daleč od zunaj in z vseh strani pokati streli na taborišče. Medtem se je tudi začulo sekanje nekaj strojnic, prav tako daleč od zunaj, ki je prihajalo izven taborišča.
In zdajci je izbruhnilo divje, nečloveško rjovenje, kričanje in tuljenje. In z vseh štirih strani pokrajine so drvela krdela muchachosov, ki so se širila daleč čez prerijo. Proti taborišču.
Vojaki, ki so še pred desetimi minutami mislili, da so obkolili taborišče upornikov, so bili zdaj seveda sredi taborišča, ki sc. ga zavzeli.
Toda oni so bili tisti, ki so bili obkoljeni.
7
Divisionario se je obrnil k svojemu štabnemu trobentaču. Mislil mu je ukazati, naj zatrobi umik za vso vojsko, in vojakom samim prepustiti, da se izmažejo iz obroča. Z grička, na katerem je stal, je lahko zasledil več vrzeli, skozi katere bi se vojakom lahko posrečilo ubežati brez hudih izgub. Ni pa vedel, kako naj svoje znanje sporoči oficirjem drugače kot z navadnim ukazom za umik.
Ko se je zdajci popolnoma obrnil in ni videl trobentača in ne svojega pobočnika, se je okrenil na levo in tam sta stala dva razcapana muchachosa, ki sta se mu nesramno režala v obraz.
Divisionario je naglo segel po revolverju in ugotovil, da je tok prazen. Eden izmed muchachosov je dvignil revolver in vprašal: «Ali morda iščete tega, divisionario?«	■
Divisionario je rahlo prebledel. Toda takoj se je zbral, segel po revolverju in ga naglo potegnil k sebi.
«Za nekaj minut ga lahko mirno spet dobite nazaj,« se je zasmejal muchacho, ki je prej držal revolver v roki, «nabit tako in tako ni in škode z njim ne boste povzročili.«
Divisionario se je urno zagrabil za pas z naboji. Toda tudi pasu ni bilo več. Prerezan in ukraden.
To ga je razjarilo, da je zavpil: «Kaj Iščete ve, ušive svinje, tukaj? Ali tudi vi spadate k upornikom?«
«Da,» je odvrnil eden izmed njiju in se glasno zasmejal, «malo že spadamo k upornikom. Jaz sem samo general. Nič več. In tale tukaj,« s palcem je pokazal na svojega spremljevalca, ki se je tudi smejal, ((tale tukaj je eden izmed mojih kapetanov.«
Divisionario se je obrnil na vse strani in nato zavpil z izredno močnim glasom, kakor je po navadi vpil na vežba-lišču, če ga je kaj hudo razjezilo: «Kje sta moj pobočnik in trobentač?«
((Odpotovala z našo pomočjo,« je suho dejal General.
«Kam sta odpotovala?« je na kratko vprašal divisionario.
((Nismo imeli časa, da bi ju na dolgo spraševali,« je odgovoril kapetan. Bil je Santiago.
((Glejta, da se mi pobereta, prekleti ušivi svinji. Poskrbel bom, da vaju bodo ustrelili, davno preden se bomo vrnili v Balun Canan.« Divisionario je postal sinjerdeč v obraz.
«Kajpak,» je režaje se rekel General, ne da bi se niti malo zmenil za bes in tuljenje divisionaria. «Lahko nas daste vse po vrsti postreliti, ko se vrnete v Balun Canan. Trenutno vas imamo mi v precepu in če boste sploh kdaj prišli v Balun Canan, je odvisno od tega, kdo vas bo vrf?l s seboj. Poglejte, no, malo, tja čez. Tam nihče ne čaka na vas, da bi vas vzel s seboj.«
t	(Nadaljevanje sledi)
IKEDNISTVO! TRSI - UL MONTECCH1' 6, XI., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - rele ton 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, Četrtletna 2250 Ur, polletni ' 10(1’ Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ - -mezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinartev),' letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 _ OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnt 250. osmmvoe ir-o Ur - Mali oglasi 40 lir bes- - Oglasi za t.r aško ln go riško pokrajino se naročalo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Snciet& PubblicttA Banana« - Odgovorni urednik; STANISLAV KENKU — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst