siesciar
LETNIK XXV HRASTNIK, 15. 7. 1983 IZHAJA OD LETA 1959
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Ob dnevu sa
oupravljalcev
27. junij 1950. Zvezna ljudska skupščina je sprejela Temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih organizacij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. S tem je bilo uzakonjeno samoupravljanje, delavci v Jugoslaviji pa so pričeli uresničevati sen delavskega razreda z vsega sveta, da
da bi lahko upravljali s sredstvi za proizvodnjo in tistim kar so ustvarili.
O samoupravljanju je tedaj tovariš Tito dejal: »... postali ste neposredni organizatorji in nosilci upravljanja z družbenimi proizvajalnimi sredstvi. Neposredno ste odgovorni tako za napredek te proizvodnje, kakor tu-
di za delitev dohodka v svoji delovni organizaciji. Prvič v zgodovini ste postali sami gospodarji svoje usode. Zdaj je od vas samih odvisno, kako boste živeli, kako se bo razvijala vaša organizacija ter vam nihče ne bo odrejal, kaj morate delati.«
Zakon smo kmalu po sprejetju poimenovali v Zakon o de-
lavskem samoupravljanju, samoupravljanje pa postopoma širili na vsa področja dela in življenja. Danes si naše družbe ne bi mogli predstavljati brez samoupravljanja, kajti postalo je del delovnega procesa, del vsakdanjega življenja.
M. K.
s1, n;1.1
i | It
i
g ■ _

lil
■hH
i
i
■
^^*1 i—■
H-	" ■ *’ ' I I
• I I I n I (l|ii
i i .j‘;t ■ 11S I
ll ¡J » V; :vil
s	-	J	«*,
|	|	HfeT. % 1	■ «
r I
I | j -+4
mSKlm-
§1111:
J
■
Mg ■ n |
I
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda ter ob dnevu steklarjev vam iskreno čestitamo
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Steklarne Hrastnik ter Uredništvo glasila Steklar
Za okroglo mizo
V začetku junija sta našo delovno organizacijo obiskala Marko Bulc, predsednik gospodarske zbornice Slovenije in Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Gosta sta si ogledala našo proizvodnjo, nato pa se pogovarjala z vodilnimi delavci steklarne. V razgovoru so sodelovali tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, Leo-
pold Grošelj, sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik, Marko Orožen, predsednik MGZ Jože Zorčič ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov Steklarne
Hrastnik. Tema razgovora pa je bila: kako uresničujemo načrtovano proizvodnjo in izvoz in kaj kot izvozno usmerjena delovna organizacija lahko prispevamo v prizadevanjih celotne družbe za izboljšanje gospodarskega položaja.
V uvodnem delu je direktor DO predstavil delovno organiziranost v delovni organizaciji, nato pa predstavil rezultate našega dela za pet mesecev leta, ob tem, pa predočil tudi vzroke, ki so vplivala na nedoseganje načrtovanega izvoza.
Seveda pa gostje niso mogli mimo, ne le za našo DO, tem-
več za celotno našo družbo pomembnega vprašanja: kaj lahko še storimo, da bi povečali naš izvoz.
Splošno je bilo ugotovljeno, da bi v strukturi naše proizvodnje lahko povečali izvoz le z izdelki razsvetljave. Z izdelki avtomatske proizvodnje pa bomo morali oskrbovati jugoslovanske proizvajalce zdravil, kajti smo takorekoč edini večji proizvajalec tovrstne embalaže, za katero že sedaj proizvajalci zdravil zahtevajo povečanje zmogljivosti. Torej bi z izvozom tovrstnih, izdelkov lahko povzročili pomanjkanje, s čimer bi farmacevtski industriji povzročili težave. So pa razumljivo, prisotne še druge težave Stroji avtomati so zastareli, zahtevnost kupcev po izdelkih neoporečne kvalitete pa vse večja, kar vse bolj terja sodobne stroje in namestitev avtomatskih kontrolnih linij za namestitev le-teh pa v tem trenutku ni ne denarja, ne prostorskih možnosti.
Da bi z razvetljavnimi telesi na tujih trgih lahko vzdržali konkurenco, pa bomo morali iskati rešitve v avtomatizaciji proizvodnje, tu pa se že zastavlja vprašanje, kako priti do sredstev. Lastnih je zelo malo, možnosti dobiti sredstva oziroma kreditov pa zelo skromne, kajti že tako skromna sredstva Ljubljanske banke bodo dodeljena le tistim, katerih investicije so v celoti namenjene proizvodnji za izvoz. V upanju in želji da uresničimo naše želje po modernizaciji proizvodnje ter z željo, da tudi v prihodnje pri našem delu dosegamo kar največ uspehov, so se gostje poslovili in odšli na podoben razgovor v TKI.
M. K.
J.	•
Gostje so si ogledali proizvodnjo, tov. Bulc pa ob tem ni skoparil z vprašanji, kot je kasneje povedal,
je bil tokrat prvič v Steklarni.
Srečanje s prvimi dopustniki
Naneslo je, da smo se srečali s prvimi dopustniki v počitniškem domu v Portorožu. V večini so bili to tisti, ki koristijo preventivo, ob njih pa je bilo kar 16 malčkov, takih, ki se še bolj malo ali pa sploh ne zanimajo za šolske knjige in ocene.
In čeprav je bila to prva izmena letovalcev, smo z njimi skušali ujeti počitniški utrip. Vreme jim resda ni bilo v začetku naklonjeno. S pravo močjo je pogrelo šele po nekaj dneh. A tudi kopalcev v morju je bilo bolj malo, kajti strah vzbujajoče ožigalke, ali kot jim pravimo, meduze, so očitno znova bile na pohodu.
ZAHVALA
Sodelavcem in sodelavkam na izmeni Gomilar—Jakšič— Lipar, iskrena hvala za prelepa darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem odhajal v pokoj in ki mi bodo nadvse drag spomin na čas, ki smo ga preživeli ob delu. Ob tej priložnosti vam tudi želim še veliko delovnih uspehov, zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja.
Danilo Dragar
Malokje se lahko pohvalijo s tako obsežnim okoljem doma, kot ga ima naš počitniški dom. Možnosti gibanja v okolici doma, nekaj objektov za rekreacijo, otroško igrišče predvsem pa urejenost okolja, vse to odtehta marsikateri korak, ki ga je treba napraviti do plaže.
Del radosti v dopustniških dneh pa pripomorejo tudi tisti, ki skrbe za naše udobje. Ko smo malo pokukali v kuhinjo, smo tudi letos srečali same nasmejane in zadovoljne obraze. In zdi se mi kot, da je to zadovoljstvo prihajalo tudi s krožnikom na mizo.
To so seveda prvi vtisi, a mislim, da ne bodo drugačni ob koncu sezone. Morda pa le ne bi bilo narobe, če bi knjigo pripomb postavili na kakšno bolj vidno mesto, saj ni le zato, da bi vanjo zapisali le kritike, pripombe, temveč izrekli tudi pohvalne besede. Prepričana sem, da jih ne bi bilo malo. Jaz pa rajši namesto v knjigo, izrekam pohvalne besede kar tu, vsakemu posamezniku posebej in vsem skupaj, ki se trudite, da bi nam na počitniške dni v Portorožu ostal lep spomin.
Mili Kobal
Tako pa izgleda naš dom in okolica iz ptičje perspektive
5. Emo-Paris
Naj večja evrpska razstava o-rodjarskih strojev zasluži svoje ime, saj je razstavljalo 1400 proizvajalcev strojev iz vsega sveta na 110.000 m2 površine razsta-viščnega prostora. Namen razstave je, da prikaže najnovejše dosežke na področju izdelave strojev, tehnologije odrezovanja in preoblikovanja. Stroji so bili razstavljeni po tehnoloških operacijah tako, da je bilo možno primerjati med seboj stroje enakih tipov. Vsi razstavljeni stroji so obratovali, tako da je bila prikazana njihova dejanska zmožnost, točnost in kvaliteta obdelave. Trend razvoja orodjarskih strojev je ta, da so dejansko vsi stroji numerično krmiljeni s pomočjo računalnika, ki je vgrajen na stroju — CNC
Naj večjo pozornost pri ogledu strojev sva s tovarišem Pavličem posvetila večvretenskim kopirnim rezkalnim strojem. V razvoju Steklarne je začrtana avtomatska obdelava tulpic in pla-fonjer. če bo ta plan realiziran, bo nujno potreben nakup takšnega stroja, da bomo lahko v Orodjarni zadostili z izdelavo potrebnega orodja. Vsi kopirni rezkalni stroji so opremljeni z elektronskim tipalom in krmiljeni, ki omogoča popolnoma avtomatično kopiranje obdelovan-cev po šabloni. Obstajajo pa tudi enaki stroji z numeričnim krmiljenjem, pri katerih pa ni potrebna šablona, vendar morajo biti oblike obdelovancev matematično določljive, kar pa v steklarstvu ni vselej tako.
Rezultati naših odločitev
Potem, ko smo v petek, 8, julija v štirih temeljnih organizacijah naše delovne organizacije ponovno glasovali za združitev Steklarne in Sijaja v novo delovno organizacijo, istočasno pa tudi za novo organiziranost v tej delovni organizaciji, so bili doseženi naslednji rezultati: v TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase je »za« združitev glasovalo 51,1 % delavcev, v TOZD avtomatska predelava steklene mase 57,2 %, v TOZD orodjarna s stru-garsko cizelersko delavnico 58 % in v TOZD energetika s ključavničarsko delavnico 57,7 % vseh zaposlenih.
V TOZD dekorirnica s satinirnico, kjer je združitev izglasovana dne 24. 6. je za združitev oziroma sporazum glasovalo 62,5 % delavcev.
Prav tako so tudi v delovni organizaciji Sijaj izglasovali združitev 24. junija V TOZD proizvodnja je »Za« glasovalo 73,17 °/o, v TOZD ellux 82,50 % in v TOZD transport 66,66 % zaposlenih.
Z uspešno izvedenim referendumom smo torej sklenili večmesečne priprave za združitev in bodočo organiziranost ter tako prispevali svoj del k uresničevanju začrtane poti gospodarske politike oziroma povezovanja sorodne proizvodnje. Seveda pa bo nadaljnje uresničevanje v samoupravnem sporazumu zapisanega od vseh nas terjalo še veliko dela. Smo, in tako v zaključnem razgovoru dejali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kot tudi vodilni delavci, stopili šele na prvo stopnico k uresničevanju zastavljenih ciljev.
Predvsem bomo v prihodnje veliko delali na dograjevanju in sprejemanju še drugih samoupravnih aktov, pripravljali se bomo na izvolitev novih samoupravnih organov, izvedli organizacijo delovne skupnosti skupnih služb, skratka opravili vse tiste naloge, ki smo jih načrtovali v pripravah in razpravah za združitev, vse s ciljem, da bi našemu bodočemu skupnemu delu postavili trdne temelje.
M. K.
Večvretenski kopirni rezkalni stroj
sistem, ali s pomočjo centralnega računalnika, ki krmili več strojev hkrati — DNC sistem. Slednji se uveljavljajo pri transfer linijah, pri katerih so stroji in transportne naprave konstruirani tako, da popolnoma avtomatsko izdelajo izdelek od odlitka do končnega izdelka, vključno s kontrolo. Vse več je prisotna uporaba robotov, predvsem v namene vpenjanja in iz-penjanja obdelovancev na obdelovalnih strojih, točkovnega varjenja ter varjenja v zaščiti plinov. Na razstavi je bilo prisotnih ogromno število različnih proizvajalcev krmic za NC stroje, vendar izstopata japonski FANUC in nemški BOSCH, s katerimi je dokaj enostavno programiranje na samem stroju. Od obdelovalnih strojev je bilo največ razstavljenih stružnic in obdelovalnih centrov. Po mojem vtisu so Japonci za korak pred ostalimi, tako na področju elektronike, kot samih strojev in merilne tehnike.,
Obiskala sva tudi firmo JONES & LAMSON iz Belgije, ker smo od njih kupili stružnico. Razstavljali so stružnico, ki sodi v sam vrh tehnologije. Opremljena je bila z robotom za vpe-ljanje in izpenjanje obdelovancev, avtomatsko kontrolo izdelka, rezilnega orodja ter z magazinom orodja iz katerega stroj sam menja orodje, kadar se le to obrabi. Stroj lahko deluje po-, polnoma avtomatsko. Z njihovimi strokovnjaki pa sva izmenjala mnenja in probleme, s katerimi se srečujemo pri delu in vzdrževanju stružnice.
Iz razstaviščnih hal sem odhajal z zavistjo do tistih ljudi, ki lahko delajo s takšnimi stroji in orodji, vendar upam, da bomo tudi s temi stroji, ki jih imamo v naši DO dvigovali produktivnost do te ravni, da si bomo lahko kasneje nabavili takšne stroje.
Avgust Fišnar
Končan tečaj prve medicinske pomoči
V DO Steklarni Hrastnik je bil organiziran tečaj prve medicinske pomoči za potrebe enot civilne zaščite. Tečaj je bil organiziran s pomočjo Rdečega križa Hrastnik. Trajal pa je od aprila do maja 1983. leta. Tečaj je obiskovalo 27 slušateljev, ki so imeli polno razumevanje do predavanja in predavateljev tako, da so tečaj uspešno končali naslednji delavci: Bičanič Karlo, Knez Sonja, Čavlovič Zlata, Ali-bašič Paša, Pavlič Elfi, Šuster Nada, Gošler Nada, Brglez Vinko, Brečko Rozalija, Nikolčič Milka, Plazar Slavi, Volf and Frančiška, Meterc Ingrid, Zagorc Karmen, Pušnik Mihela, Rotar Vojka, Javoršek Sanda, Durmi-ševič Esma, Deželak Matilda, Zalaznik Inge, Pokrajac Krista, Primon Smilja, Hauptman Ani-
ta, Aškerc Romana, Holešek Milka, Kušar Irena, Puljič Danica, Žagar Ana.
Obiskovanje tečaja prve medicinske pomoči pa so odklonile Zakrajšek Ines in Radosavljevič Milana. Želel bi poudariti, da nas Zakon o splošni ljudski obrambi in civilni zaščiti zavezuje, da izpolnjujemo svoje dolžnosti in pravice s področja SLO. Do konca leta bomo v Steklarni imeli izobraževanje še za nekatere enote CZ. Zato prosim člane kolektiva, da to upoštevajo s polnim razumevanjem. Moramo se zavedati, da bolj ko se bomo učili in vadili, bolj bomo pripravljeni na izredne razmere v vojni, kakor tudi v elementarnih in drugih nesrečah.
Risto čičič
Praktično preizkušanje znanja
Vlak »Bratstva In enotnosti«
Prisrčno pozdravljeni, povsod dobrodošli, dragi prijatelji iz bratske Srbije! Sprejemamo vas z dobro mislijo in odprtih src, z željo, da bi se počutili med nami kot doma. V katerokoli smer pelje vlak »Bratstva in enotnosti«, vselej je na poti prijateljstva. Z njim prihajajo vedno nove brigade pobratenih ljudi, ki krčijo pota pestrih oblik sodelovanja.
Tito je nekoč dejal, da je bratstvo in enotnost najmočnejši vzvod našega nadaljnjega razvoja, ki ga moramo varovati kot punčico očesa. Čeprav smo povedali to resnico že tisočkrat, jo moramo še in še ponavljati, da bi prodrla v jedro naše biti. Tako je tudi s poslanstvom tega tradicionalnega vlaka, katerega pot se ne sme končati. Več je kot samo pot spominov; je namreč tudi pot utrjevanja živih vezi, stkanih v letih strašne vojne. Kakor jih v času okupacije ni moglo pretrgati niti najhujše nasilje, tako je tudi zdaj ne bo pretrgal noben nacionalistični poskus razdvajanja naših narodov in narodnosti, noben napad na odporno moč naših ljudi. Kajti preveč hudega smo poskusili v zadnji vojni, da bi komurkoli smeli dovoliti, da se igra z naj dragocenejšo dediščino, ki smo jo prevzeli in ki jo moramo skrbno varovati: z bratstvom in enotnostjo. Zato moramo še bolj širiti vezi prijateljstva, razumevanja in sodelovanja, da bodo segle v sleherno družino, v vsako tudi najmanjšo skupnost. Gotovo na nobenem vlaku »Bratstva in enotnosti« ni človeka, ki se ni kdaj potrdil kot aktivist, spodbujevalec in organizator raznovrstnih tudi najbolj drobnih, kapilarnih oblik gospodarskega, političnega, kulturnega in drugačnega sodelovanja med ljudmi, organizacijami in združenji. Kolikor več sodelovanja bo, toliko več bo dokazov, kako bratstvo in enotnost ni samo geslo, temveč je realna stvar, ki se izpričuje vsak dan kar najbolj delovno in ne samo mani-festativno.
Bratstvo in enotnost ni nastala z odlokom niti ne z državno prisilo, temveč so ga narodi in narodnosti Jugoslavije izpisali s krvjo svojih pripadnikov kot plebiscit o enakopravnem življenju v skupni državi — federativno urejeni, socialistični in samoupravni Jugoslaviji. Potemtakem je v osnovi bratstva in enotnosti enakopravnost, danes bi rekli: pravica do socialističnega samoupravljanja.
To je najpomembnejši porok razvoja naše države, v kateri odpravljamo sleherne monopolne težnje med ljudmi in narodi in ki se v mednarodnih odnosih postavlja po robu vsakršni nadvladi sil, vsakemu poskusu, podrediti si avtentične interese narodov in ljudstev.
Nacionalne posebnosti in tradicija, vse tisto, kar je vrednega v narodu in kar prehaja v zaklade širše jugoslovanske in občečloveške skupnosti, niso nikakršna obremenitev Jugoslavije. Nasprotno, pomenijo bogastvo družbenega in kulturnega
življenja in se jih nikomur ni ireba sramovati ali jih celo zametovati. Nikakor ne smemo nasedati tistim, ki govore, da je narod malodane moteč, skoraj bolezenski pojav in da bi bili lahko srečni, če bi bila Jugoslavija en sam — to je jugoslovanski narod. Takšne ideje so reakcionarne, v grobem nasprotju z idejami velikanov napredne misli: Svetozarja Markoviča, Dimitrije Tucoviča, Franceta Prešerna in Ivana Cankarja, posebej pa še Tita in Kardelja, ki so — sledeč Leninu — globoko verovali v to, da je nacionalna osvoboditev eden .izmed neogibnih ciljev revoluoije proletariata, brez katerega je tudi razredni boj nemogoč. In obratno: ni resničnega internacionalizma, če v njem ni prostora za nacionalno, kakor tudi nacionalno ne more biti napredno, če v njem ni in-temacionalistične, to je občečloveške vsebine. To je tisto pravo jugoslovanstvo, ki ima široke razglede na odnose med svobodnimi narodi in narodnostmi v nasprotju z »jugoslovanstvom«, ki se s centralističnih pozicij poskuša predstaviti kot nekakšen varuh pred nacionalnim. Delavski razred ni za ukinitev štirih, petih nacionalnosti, da bi ustvaril eno, jugoslovansko, je že zdavnaj zapisal Edvard Kardelj. Zbližujejo in povezujejo se lahko samo svobodni, enakopravni narodi, ki se vključujejo v skupno življenje ne samo z razvojem materialnih sil, temveč tudi s progresivno kulturo. Gre torej za zbliževanje med narodi na nov, sodoben način. Jugoslavija je skupnost, ki to omogoča, čeprav je na tej poti še dosti ovir, da bi postala kot federacija novega tipa zgled, kakšni morajo biti odnosi med narodi sveta.
Med nami je težko najti človeka, ki se ne sprašuje, kaj se dogaja v svetu, kam vodi nebrzdana oboroževalna tekma, ali so res vsi mostovi sporazumevanja porušeni in kaj lahko stori Jugoslavija, da bi skupaj z drugimi neuvrščenimi državami utrjevala pot miru in sožitja.
Odgovor je, da lahko največ storimo z zvestobo načelom zunanje politike, ki smo jo s Titom utemeljili že pred desetletji in ki nam je prinesla ugled in veljavo, kakršno ima le malokdo v svetu. Storimi moramo vse, da tega ne zapravimo. To je v veliki meri odvisno od naše doslednosti v boju za gospodarsko stabilizacijo in za utrditev socialističnih samoupravnih odnosov. Naša edina alternativa je socialistično samoupravljanje, federativna ureditev države na avnojskih načelih in neuvrščena politika v mednarodnih odnosih. Druge izbire za nas ni, če se nočemo znajti v blokovskih zankah.
Nadvse dragocen je nauk iz preteklosti: kadar smo se opirali na moč ljudskih množic, na bratstvo in enotnost naših narodov, smo vedno premagali vsakršno, naj šibo še tako veliko težavo, in zavrnili smo vsak, naj si bo še tako brutalen pritisk Tudi tedaj, ko se je že zdelo, da padamo v brezno obupa, iz kate-
rega ni več vrnitve. Spomnimo se vsaj za hip tistega dne, ko je Hitler izrekel smrtno obsodbo našim narodom. Tudi mali slovenski narod v osrčju okupirane Evrope je bil zapisan poginu. Prvih nekaj sto Slovencev, ki so morali že 7. junija 1941 na trnovo pot izgnanstva, naj bi po peklenskih nacističnih načrtih začetek konca slovenskega naroda. Imeli so načrt, da vsakega tretjega človeka, ki je tedaj živel pod nemško okupacijo, izženejo v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno. Narodnoosvobodilni boj pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije jim je to preprečil.
Naj bo vlak »Bratstva in enotnosti« še en dokaz hvaležnosti tistim družinam v bratskih republikah, posebej v Srbiji, ki so odprtih src ponudile našim lju-
Veliko je Slovencev, ki so bili med vojno izgnani v Srbijo. Sovražnik jim je namenil izselitev, a se je v svojih .načrtih zmotil, kajti Slovenci so v Srbiji našli svoj drugi dom, toplo besedo, pomoč pri prebivalstvu. Sredi najhujše vojne vihre so bila skovana nova poznanstva in dragocena prijateljstva, ki so poleg partizanske borbe vseh jugoslovanskih narodov dala naj-bistvenejši prispevek k bratstvu in enotnosti, ki nam danes zagotavlja mir in neodvisnost. To pa je tudi pot po kateri naj stopajo mladi.
Leta 1961 se je rodila ideja, da bi nekdanji izgnanci obiskali tiste, ki so jim bili v nesreči prijatelji. Še istega leta septembra pa je vlak iz Slovenije odpeljal v Srbijo. To je bila čudovita pot, bilo je to slavje, ki je bilo nepozabno za vse potnike.
Leta 1962 je povratni vlak v Slovenijo pripeljal večino tistih, ki so med vojno gostili slovenske izgnance. Sledili so še vlaki:
—	1963 — decembra je en vagon odpeljal do Čačka;
—	1965 — oktobra je odpeljal vlak ponovno do Čačka;
—	1966 — je v Slovenijo prispela karavana avtobusov;
—	1970 — oktobra je odpeljal vlak v Srbijo;
—	1972 — je junija pripeljal vlak v Slovenijo;
—	1974 — vlak je oktobra ponovno odpeljal v Srbijo;
—	1975 — septembra so v Srbijo potovali udeleženci 6. transporta 1941;
dem svoje domove, svojo nesebično pomoč. A naj bo tudi dokaz, da slovenski izgnanci niso upognili hrbta pred okupatorjem. Mnogi so se pridružili zastavi narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ustanovili so prvo slovensko Užičko četo, slovenski bataljon I. krajiške brigade in se vključevali v druge partizanske enote. Mnogim so v bratskem srbskem okolju pomagali do svobode izpolniti kot aktivisti na terenu in tako tkali vezi bratstva in enotnosti naših narodov.
Še enkrat: hvala vam, da ste prišli in dobrodošli med nami!
Franc Šetinc predsednik Republiške konference SZDL Slovenije
—	1976 — je znova pripeljal vlak v Slovenijo;
—	1978 — vlak je oktobra odpeljal v Srbijo;
— 1980 — junija je pripeljal vlak v Slovenijo.
1981 — jubilejni vlak ob 20. letnici vožnje v osvoboditvi
V tem vlaku, ki je peljal v Srbijo, je bilo skupno 1367 potnikov. Tistih, ki so bili v Srbiji med vojno, tistih, ki so bili tam rojeni in tistih, ki so se po različnih poteh s srbskimi prijate-ji spoznali kasneje.
Ta jubilejni vlak je imel še posebno obeležje. Za dalj časa se je ustavil v Beogradu, kjer so vsi gostje odšli do Hiše cvetja, kjer so se poklonili velikemu sinu Jugoslavije, naj iskrenejšemu borcu za bratstvo in enotnost in enkrat tudi pokrovitelju vlaka Josipu Brozu Titu.
Letos je v Slovenijo pripeljal 15. vlak.
Kot v preteklih letih, so tudi letos z vlakom prispeli gostje v Revirje. V Hrastnik jih je prispelo sedem. Z gosti pa je prispela tudi 4-članska delegacija iz pobratene občine Raška. V delegaciji je bila tudi 17 letna dijakinja zmagovalka na natečaju za najboljše literarno delo na temo »Vlak bratstva in enotnosti«.
Putuje voz - žive uspomene, živi bratstvo i jedinstvo
Ovo slobodno, plavetno nebo, miriš pokisle zemlje i ovo toplo sunce deo su svakog čoveka, sva-kog slobodnog biča, koje zna da voli. Sve je to deo prošlosti, sa-dašnosti i jednog velikog sutra.
Ovo je deo naše slavne istorije, jednog hrabrog, velikog naroda; deo onih koji su svojom krvlju natopili zemlju i travu.
I svaki kamen, svaka stopa, cvet u polju naše domovine su
Prvič je vlak odpeljal 1961. leta
1983. leta
Na redni letni konferenci ZRVS Hrastnik
Več pozornosti bazi
deo onih koji su bili, koji su dañas i koji če večno biti. Nosiče-mo ih večno u srcu kao amajliju za slobodu,. sreču, ljubav i mladost.
»U ime nas koji jesmo dañas, i onih što ču sutra biti: pamtirno sve njih čije su oči
postale trava...«
Pre više od četiri decenije prijatelju pružio ruku u znak rodo-ljublja i tako učinio neprolazno delo. Taj stisak ruke i dañas greje srca neumornih boraca za slobodu; i dañas ih veže neraskidiv lanac sreče i saznanja da su najteže dane proveli zajedno. Sret-nu se i sada; prošetaju predelom uspomena... Dočekaju vozove na peronu slobode d isprate ih.
Vozovi dolaze i odlaze... Ali samo jedan stiže na vreme i ode da bi ponovo došao — Voz bratstva i jedinstva!
Celična mašina buhti kolose-kom... razdire vazduh oko sebe, kao da svojom veličinom i sna-gom milijona ljudi, želi da doča-ra svoj cilj. U njemu ima hilja-de kilometara predženog puta i još više sklopljenog prijateljstva. Vagoni prepuni sreče hrle u za-grljaj gradu mladosti.
Voz je stigao u naš grad! Prijatelji su došli u naš grad! Ljubav je još jednom sišla na naše ulice! DanaS živimo širinom pe-sme, lepotom mladosti! Dañas o-sečamo miriš svakog cveta; dañas osečamo vazduh svojom ko-žom.
Dañas če se ponovo nači ruka u ruku,.. sunce u očima če oba-sjati druga, a osmeh i radost na našim licima blistače za svakog Stanovnika naše domovine.
Dañas ponovo osmeh na licu ratnika! Ponovo če zahuktati u-spomene:
— Sečas li se onih dana kada smo od svojih mladih srca skovali noževe; kada smo visoko po-digli crvene prkosne zastave.
Poslovili smo se še od enega velikana revolucije, tovariša Luke, enega tistih klenih revolucionarjev, ki so v delavskem gibanju svetovnih razsežnosti iskali pot v resničen svet svobode.
Njegova življenjska pot se je začela leta 1897 v delavski družini v Celju. Že kot mlad, 16 leten kovinostrugar se je vključeval v sindikalna gibanja, svojo osebnost je kalil med delav-
— Večno če u meni živeti pr-kos onima koji su hteli crpiti krv iz naših vena i opijati se našim znojem!
I mi čemo, ako hude zatreba-lo, prognati mrak sa neba; saču-vačemo miran san, dečaku vra-titi ótete staklenice; činičemo to sa svetovima u srcu! Mi čemo ispucalim usnama ljubiti zemlju i njene plodove.
Dañas če ponovo poteči suze radosnice, suze saznanja da prijatelja, ratnik za slobodu, mladost za mir, bratstvo i ljubav. Poteči če suza radosnica j er život teče dalje: mladost buja, u-psomene se nižu, a bratstvo i jedinstvo prerasta u veličanstve-ni cvet sa osam latica ljubavi. Zagrmeče zakletva u našim srci-ma: nečemo dati da ovaj prediv-ni cvet uvene! nečemo dati da u-mre na licima naših očeva, maj ki naših drugova. Pokazačemo da je lanac koji nas veže neraskidiv, da je ljubav koja nas okružuje večna!
Tako so nas učili neimari! Nišu nas učili da mrzimo, ali ako za-treba umrečemo kao što vene cveče, na svojoj zemlji. Spremni smo da branimo slobodno nebo od onih koji žele da otkinu ruže sa naših usana i da nam utru trag.
Dañas če teči razgovor o teš-kim, ali velikim danima. Nekoga če zapeči stara rana na ruci i se-tiče se tog trenutka. Vreme če teči, uspomene oživeti, živeče prijateljstvo.
Vozovi dolaze i odlaze, a uspomene su večne; bratstvo i jedinstvo je čvršče i večnije.
Vozovi dolaze i odlaze... Jedan če se sigurno vratiti sledečeg pro-leča — voz bratstva i jedinstva!
ROSIC MILA, učenka L let. usmer. izobraževanja RAŠKA
ci, njihovimi življenjskimi in delovnimi problemi, v sindikalnem gibanju, v partiji v številnih bojih. V 1. svetovni vojni je bil vojak, in ko so se oblikovale meje nove države, je bil v prvih vrstah Majstrovih borcev za združitev vseh delov Slovenije in vseh Slovencev v enotni Jugoslaviji. V drugi vojni je bil komandant slovenskih partizanov. Posvečal se je širjenju delavske enotnosti v osvobodilni fronti, skrbel za vojaške zadeve...
Ko je prišla svoboda je svoje sile posvetil obnovi porušene domovine. Njegovo delo je Vgrajeno v temelje tehnične revolucije, v temelje gospodarskega razvoja. Nevenljive so njegove zasluge pri izgradnji ljudske oblasti, skupščinskega sistema samoupravljanja ... Za vse to je živel in delal do poslednjega trenutka življenja, njegovo delo pa je vtkano v življenje nas vseh.
Redna letna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Hrastnik, je kljub dokaj dobremu dosedanjemu delu opozorila še na vrsto možnosti pri nadaljnjem razvoju in krepitvi vloge ZRVS v sistemu SLO in DS. Med najpomembnejši ugotovitve sodi vsekakor animiira-nje članstva v bazah, se pravi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer je treba takoj pristopiti k formiranju aktivov RVS. Kljub dobremu delu v nadgradnji je bilo namreč ugotovljeno, da je članstvo na terenu manj obvezujoče in zastran tega tudi manj aktivno. Zato v teh sredinah ni čutiti prave klime, delovnega vzdušja, elana in na koncu tudi odgovornosti. Iz tega je bilo u-gotovljeno, da ni majhno število tistih vojaških starešin, ki se čutijo odrinjene od organizacije kar pa seveda pogojuje zmanjšano aktivnost.
Kot novost je tudi vključitev posameznikov brez činov v organizacijo ZRVS. Ugotovljeno je namreč bilo, da je podružblja-nje SLO in DS doseglo tisti nivo, ko številni posamezniki sicer brez činov opravljajo pomembne dolžnosti v posameznih sestavinah SLO in DS.
Nič manj pozornosti ni bilo namenjene tudi nadaljnjemu
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti (pravne osebe), hišni sveti, lastniki in upravljalci stavb na območju občine Hrastnik so odgovorni, da se na dan državnih in republiških praznikov, občinskega praznika in ob posebnih priložnostih na poziv ali predhodne odobritve občinske konference SZDL, na poslovnih in stanovanjskih stavbah izobešene zastave.
Občinska konserenca SZDL je dolžna obvestiti vse KS, občinski svet ZSS, vse OZD in druge samoupravne delovne skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost pa obvesti predsednike hišnih svetov.
Ob dnevih splošne žalosti ah na poseben poziv občinske konference SZDL je potrebno izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga.
Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati ustavnim določbam. Na vsaki poslovni ali stanovanjski stavbi mora biti izobešena najmanj ena zastava, na drogovih ob glavni cesti ali drugem javnem kraju pa tri zastave: državna, republiška in zastava ZK.
Zastave je potrebno izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa najkasneje v 24 urah potem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
Prav tako je potrebno odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne znake in o-kraske.
idejnopolitičnemu vojaško-stro-kovnemu in samozaščitnemu u-sposabljanju. Idejnopolitična in obrambno-samozaščitna vzgoja rezervnih vojaških starešin mora doseči željen cilj, to pa je, da bodo vsi člani organizacije ZRVS usposobljeni za svoje obveznosti, ki jih imajo bodisi v oboroženih, na civilnih dolžnostih, varnostno-zaščitnih pripravah v KS in OZD ter pri obrambnem pouku delovnih ljudi in občanov.
Več pozornosti velja posvetiti tudi sodelovanju s sosednjimi občinami, popestriti pa velja tudi delo informativno-propagand-ne komisije. Za slednjo je bilo ugotovljeno, da je v zadnjem letu sicer narejen korak naprej, vendar ta dejavnost še vedno občutno zaostaja za kvaliteto dela organizacije ZRVS v celoti. V skoraj dveurni razpravi je bilo nakazanih še vrsto odprtih vprašanj, ki pa se naj sproti rešujejo skozi že tako in tako pester in obsežen program dela organizacije ZRVS.
Ob koncu so bila obravnavana dopolnila in spremembe v »Pravilih ZRVS« in bil sprejet statutarni sklep o ustanovitvi Medobčinskega sveta ZRVS revirskih občin.
Jože Premec
zastave?
Zastave družbenopolitičnih skupnosti, narodnosti družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij ter društev, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne.
Zastave tujih držav se smejo izobešati samo na splošen poziv občinske konference SZDL ali z nega organa za notranje zadeve.
Ce se izobesi poleg zastave SFRJ tudi zastava Zveze komunistov in slovenska zastava, je vedno zastava SFRJ na sredini, zastava Zveze komunistov na levi in slovenska zastava na desni strani.
Zastave morajo biti na drogu od zgoraj navzdol nameščene:
—	zastava SFR Jugoslavije modra-bela-rdeča
—	zastava SR Slovenije bela-modra-rdeča
—' zastava zveze komunistov
Proletarci vseh dežel združite se, peterokraka zvezda s srpom in kladivom, spodaj — črke ZKJ.
Tale sestavek smo povzeli iz navodil o izobešanju zastav, ki jih je izdal občinski oddelek za notranje zadeve.
Sicer pa je uporaba grba, zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter uporaba podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita urejena z zakonskimi predpisi, v katerih si boste lahko prebrali še podrobnejša pojasnila. Pojasnila pa vam bodo radi dali tudi na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Hrastnik.
Franc Leskošek-Luka
Kdaj in kako izobešamo
SINDIKAT V SLO IN DS V SLIKI
Letos na strelišču ni bilo nobenih zastojev Vladala je disciplina zato tudi ni bilo poškodb in so vsi izstrelki obtičali v tarčah.
Met bombe je zahtevna stvar, sploh če je potrebno zadeti majhen
cilj.
Pred začetkom vsakega tekmovanja je potrebno najprej pobrati prijave ...
... in prisluhniti navodilom o samem pote' ku tekmovanja, pravilih ,..
Pri preskoku jarka je bilo veliko smeha. Skoraj vsi so ga uspešno preskočili. Tisti pa, ki ga niso. so dejali: ->če bi bili v jarku aligatorji, potem...« ne bi bilo nobenih težav.
Na KT — 4 so vsi udeleženci malicali. In kaj je bilo za malico? čaj	Mmm... Na cilju je vse čakalo okusno kosilo ...
in žemlje z vsebino.
IN BESEDI	Naša tri desetletja
.. najboljši pa so poleg kosila dobili tudi nagrado.
mmMmM JR

a	' ¿J»» ^ jfe SKy	\JPelk
- fMHnlffrTi mi n
N^JgT ^ V' ilHHPiiSSS
y4 j	ri- %. ^ t55p
I 'f*. v,	• jJli '.'vi
rlJT '#••' -:-ff	•'.MT™*' * S
Za konec pa še ena skupinska. Tisti, ki ste bili na Kalu pa boste, verjetno to sliko komentirali »Letala!«
Tekst in fotografije: Marko Mlinarič
Nekaj misli ob 30. letnici
PLANINSKEGA DRUŠTVA DOL PRI HRASTNIKU
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Hrastnik je tudi letos v sodelovanju z OS TO in oddelkom za LO pripravil že kar tradicionalno akcijo »Sindikati v SLO in DS«. Tretje akcije se je od 34 prijavljenih ekip OO ZSS udeležilo 26, kar predstavlja okrog 60 °/o vseh OO ZSS v občini. Akcija je tekla po že ustaljenih in preverjenih navadah z nekaterimi dodatnimi elementi, do katerih je prišel organizator na osnovi ugotovitev iz predhodnih akcij.
Tudi proga je bila tokrat nekoliko daljša in zahtevnejša, zato pa ni bila časovno omejena. Udeleženci, v čigar vsaki ekipi je morala biti vsaj ena predstavnica nežnega spola, sicer je bila ekipa kaznovana z odvzemom 20 točk, so morali med potjo obiskati pet, odnosno šest kontrolnih točk, na katerih so opravljali različna dela in naloge. Tako so opravili streljanje z polavtomatsko puško, reševali tiste s področja topografije in vloge sindikatov na področju SLO in DS, metali bombo in preskakovali jarek. Seveda je bila vsaka izmed nalog primerno zahtevna in tudi ocenjena. Maksimalno bi lahko ekipa zbrala 305 točk, kar pa se je izkazalo za praktično nemogoče.
Najbolj pomembna je seveda ugotovitev, da je akcija dosegla
svoj namen, četudi vse prijavljene ekipe niso prišle na start pred OS Heroja Rajka na Logu. Najboljše so na cilju na Kalu čakale lepe praktične nagrade, kot denimo daljnogled, fotoaparat, speedo torbice in podobno. Petnajst prvouvrščenih ekip pa si je pridobilo pravico nastopa na področni akciji, ki bo to-
krat v Trbovljah. Prva je bila preteklo leto v Hrastniku. Rezultati:	točk
1. TKI — DSSS	226
2.	REK — TOZD
premogovnik Ojstro	216
3.	Sijaj — DSSS	210
4.	Steklarna — TOZD 1
II.	ekipa	197
5.	REK — TOZD
Premogovnik Hrastnik	193
6.	TKI — TOZD TS	190
7.	Steklarna — TOZD 4	189
8.	REK Rudnik Hrastnik
DS PD	188
9.	Zdravstveni dom
Hrastnik	187
10.	Steklarna — TOZD 1
I.	ekipa	185
11.	Steklarna — TOZD 2	180
12.	DO KRC — 14. oktober	180
13.	TKI TOZD — AKS	180
14.	OŠ Heroja Rajka
PE B. Pust Dol	179
15.	SGD Beton
TOZD Grenont	174
Jože Premec
Planinska slavja so po tradiciji skromna, zato pa bolj prisrčna, domača, nevsiljiva, spontana. Ni jih veliko. Največkrat pa so posnetek opravljenega dela planincev in njihovih mentorjev. Človek gleda v preteklost vedno zato, da bi si lažje in bolj uspešno začrtal pot v prihodnost! — to je star rek in preizkušena resnica. Tudi dolski planinci, ko praznujemo 30. rojstni dan svojega društva, želimo gledati v prihodnost skozi izkušnje, katere smo si pridobili v času od ustanovitve društva v letu 1953.
Kljub temu, da slavimo v bistvu dvoje svojih nastankov, to je september 1952, ko je bil u-stanovni sestanek iniciativnega odbora za bodoče Planinsko društvo, vendar je pravi rojstni dan našega društva 20. september 1953, ko je bil izveden ustanovni oljčni zbor. Preteklih 30 let lahko ocenimo kot obdobje vzponov, težav, veselja in žalosti, sloge in sporov, vendar vse z enim ciljem — za hitrejši razvoj in vključitev v slovensko družbo in za prijetneje počutje naših občanov v neposredni okolici.
Prvo desetletje je minilo ob precejšnjih težavah, kajti zastavljenim ciljem nismo bili kos niti kadrovsko, niti organizacijsko. Upornost je nadomestila znanje in izkušnje do te mere, da smo se v tem obdobju lotili zahtevne gradnje našega doma v Gorah. Danes lahko tako početje ocenimo kot nemogoče! Upeli smo, vendar je bila tudi cena zelo velika — kajti veliko članov je takrat odstopilo, ker ni več videlo izhoda iz težav, ki so se kar vrstile, ki so bile posledica gradnje izključno z udarniškim delom, kateremu ni bilo videti konca. Drugo desetletje se je pričelo za društvo z enakimi težavami, kot se je končalo prvo. Iz finančnih težav so društvo reševali posamezni člani društva, v celoti dograditi. V teh težkih kljub temu pa je bilo treba dom trenutkih nam je priskočila na pomoč tudi Kmetijska zadruga Dol katera nam je odobrila posojilo, kateremu pa so bili zopet poroki planinci. Prišel je trenutek, ko je dom začel vračati vložen denar, vendar so bile želje po posodobitvi doma močnejše kot pa strah pred novimi dolgovi. Začnemo z gradnjo vodovoda, odkupimo' zemljišče za traso nove ceste, usposobijo se spalni prostori in uredi centralno ogrevanje. Iz dolga, kateri se je že povzpel preko 1,8 milijona dinarjev, nas rešuje Klemen Alojz z svojo hranilno knjižico, ostali člani kot npr. Rupnik Karl, Bedenik Rudi, Kozole Drago, Štraus Stane in Klemen Franc pa najamejo kredite v svojem imenu za plačilo dolgov. Članstvu se vrača zaupanje — planinska zveza ponovno zaživi, zopet se število članov povečuje. Ob koncu drugega desetletja društvo že šteje 600 članov. Promet v domu v Gorah pokriva z ostankom dohodka vse
kratkoročne obveznosti. Planinska zveza Slovenije nam odpiše del odobrenega posojila. K stabilizaciji finančnih težav pa so nam priskočili na pomoč tudi delavci Steklarne, Kemične tovarne ter novega rudniškega obrata na Dolu. Gradnja je tako uspešno končana, premagano je malodušje, društvo zaživi pravo planinsko življenje.
Tretje desetletje lahko obeležimo kot pot k cilju, ki je bil postavljen ob ustanovitvi. Smer bodočega razvoja društva nakaže in vzame v roke krmilo, žal sedaj že pokojni predsednik društva Jože Klanšek. Glavni cilji stabilizacije v društvu so bili, da bi dom tako oskrbovali, da bo vzdrževal samega sebe in dajal še sredstva za čisto planinsko dejavnost. Ponovno razpiše člansko posojilo z namenom, da zagotovimo lastna obratna sredstva. Skupščina občine Hrastnik, nas je z odlokom oprostila plačila občinskega prometnega davka. Na našo željo nam oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Hrastnik dodeli v upravljanje zapuščen klub »Svobode« na Dolu. Člani društva, zopet za lasten denar, kupijo prevozno sredstvo — kombi — in ga poklonijo društvu.
Leta 1980 smo povečali zmogljivost doma za 80 sedežev in 20 ležišč, izključno s sredstvi društva. Že nekaj let nazaj namreč ne obremenjujemo več delovnih organizacij z prošnjami za pomoč, smo reden plačnik vseh obveznosti in drugih davščin. V celoti financiramo vso planinsko dejavnost za pionirje in mladince, skrbimo za izobraževanje kadrov in investicijsko vzdrževanje objektov, ki so od društva, ali pa jih imamo v najemu. Omembe vredno je tudi dejstvo, da v vseh 30 letih obstoja, naše društvo ne beleži niti enega izdatka za nagrade, dnevnice ali kilometrine, čeprav člani društvene uprave mnogo potujejo ob izvrševanju svojih funkcij. Društvo ima 5 redno zaposlenih delavcev kuharsko-gostinske stroke, ki jim grej o vse pravice kakor delavcem v združenem delu. Uspešno smo vključeni v TTKS Hrastnik, ki nam daje ustrezno pomoč za naše programsko delo.
Ob zaključku tretjega desetletja bo naše društvo štelo približno 1100 članov, od tega 40 % mladih predvsem pionirjev, je pa res, da s številom mladincev nismo zadovoljni. Bogatejši smo za nove društvene prostore na Dolu (katere smo iz zapuščenega stanovanja zopet z lastnimi rokami preuredili in usposobili), smo pa tudi tik pred začetkom ponovne posodobitve in delne razširitve našega doma v Gorah. Finančno je društvo zdravo, planinska in gospodarska dejavnost je uspešna in s tako oceno vstopamo v naše, novo četrto desetletje ter pričakujemo vašega sodelovanja in vključitev v naše vrste.
A. P.
Sport in rekreacija - iz meseca v mesec
Športni park na Logu, z osrednjim nogometnim igriščem je dobil kot ste mnogi verjetno že opazili, povsem drugačno in predvsem lepšo podobo. Na obsežnih sanacijskih delih so se izkazale domala vse delovne organizacije v občini, številni delovni ljudje in občani pa so opravili prek 4000 prostovoljnih delovnih ur. Predračunska vrednost doslej o-pravij enih del je znašala ca. 340 starih milijonov, medtem ko dejanska realizacija ni presegla 190 starih milijonov. Čeprav je opravljeno delo vse pohvale vredno, pa je bilo o-paziti, zaradi premajhnih izkušen vendarle nekatere pomanjkljivosti. No praksa (vaja) dela mojstra. V prihodnje bodo pridobljene izkušnje še kako prav prišle. Kje? Pri nadaljevalnih delih na objektu, ki je za Dan mladosti deloval, kljub slabemu vremenu, prijetno za oko.
Prvenstvo sveta v tekmovanju s kajaki in kanuji na divjih vodah v italijanskem Meranu, je prineslo našim predstavnikom nepričakovan uspeh. Dve bronasti in eno srebrno odličje je mnogo več kot so smeli pričakovati naj večji optimisti v našem taboru. Med redkimi, ki je glasno razmišljal o medalji, je bil le kanuist Srečko Masle, pa še njegove možnosti niso kdove kako visoko kotirane. No, končalo se je proti vsem pričakovanjem, več kot odlično. Ob tem uspehu, ki je nepričakovan in zato tembolj dragocen, pa se nekateri vendarle sprašujejo: kaj bi šele bilo, če bi v Meranu nastopili kompletni; s Petrom Kauzar-jem in Silvom Poberajem.
Občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško je pritegnilo na strelišče SD Rudnik na Nasipih vsega skupaj 17 strelcev iz vseh treh strelskih družin. V tako okrnjeni konkurenci dolski strelci niso imeli posebnih težav pri ohranitvi naslova najboljših v občini. Tako so v ekipni konkurenci kar za 27 krogov ugnali drugouvrščeno ekipo SD Steklar. Tudi med posamezniki ni bilo presenečenj. Vili Vidmar je bil zanesljivo prvi in potrdil svojo, trenutno zelo dobro iormo. Rezultati: ekipno — 1. Ernest Draksler I. 452, 2. Steklar 425 in 3. Ernest Draksler II. 401 krog, posamezno: 1. Vili Vidmar (Ernest Draksler) 165, 2. Jože Vrtačnik (Steklar) 157 in
3.	Jože Skok (Ernest Draksler) 144 krogov od 200 možnih.
Republiško prvenstvo s kajaki in kanuji na divjih vodah je prineslo popolno zadoščenje hrast-niškemu kajakašu Petru Kau-zarju, ki je po mnenju mnogih bil neupravičeno izstavljen iz ekipe, ki je nastopila na SP v Meranu. Na tehnično zahtevni progi z 28 vraticami na reki Soči je ugnal vse nasprotnike in zasluženo osvojil naslov najboljšega za letošnje leto. Hrastniški tekmovalci so se izkazali tudi v ekipni slalomski vožnji 3-lirat K-l, kjer
so osvojili drugo mesto za Novogoričani in pred ekipo ljubljanske Rašice za katero sta med drugim nastopila tudi reprezentanta Čižman in Skok. Poleg Kauzerja sta za ekipo Hrastnika vozila še Franci Se-ničar in Dane Detič.
Tradicionalnega namiznoteniškega tekmovanja za »Pokal Julijskih Alp« v Wolfsbergu na avstrijskem Koroškem sta se tokrat udeležila tudi igralca NTK Kemičar: Darjan Vizjak in Anton Markovič. V dokaj močni konkurenci igralcev iz Italije, Avstrije in Slovenije je pri moških slavil Darijan Vizjak potem ko je v finalnem obračunu z 'izvrstno igro premagal bivšega člana ljubljanske Olimpije, Bojana Raka. Markovič je bil slabši saj je na Darij anovega finalnega nasprotnika naletel že v četrtfinalu in tako v končni razvrstitvi ostal pri delitvi 5. do 8. mesta.
Igralci Kemičarja so v okviru športnih prireditev posvečenih letošnjemu občinskemu prazniku, dnevu rudarjev in dnevu borca gostili slovensko reprezentanco čigar barvo je branila Olimpijina trojica Štefan »Pišta« Kovač, Bojan Pavič in Dane Šarlah. Domačini v postavi Jože »Koko« Urh, Darijan Vizjak, Anton Markovič in Jernej Zalaznik je presenetljivo premagala nasprotnike s 5:3. Junak srečanja je bil Urh, ki je premagal vse tri nasprotnike med njimi tudi svojega klubskega in reprezentančnega tovariša »Pišto« gladko z 2:0 (18:15). No za večje presenečenje pa je poskrbel Darijan Vizjak z gladko zmago proti Bojanu Paviču 2:0 (16:15). Peto točko je domačinom priigral Markovič z zmago proti Šar-lahu.
Nogometaši Hrastnika niso uspeli v kvalifikacijah za območno člansko ligo — vzhod (II. republiška liga). 2e v prvem krogu so jih izločili objektivno slabši nogometaši OPEKARJA iz Ljubečne. Prvo srečanje v gosteh so Hrastničani izgubili z 0:2 kar niti ni bilo tragično saj je bilo na povratnem srečanju doma odpraviti nasprotnika s tremi zadetki prednosti. Zal so nespretni napadalci v povratnem srečanju zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti tako da je bila zmaga 1:0 resnično Pirova. Edini zadetek je v 21. minuti dosegel Mlakar ko je lep predložek z desne strani spremenil v efekten zadetek. Domačim nogometašem se je ponudila izredna priložnost 8 minut pred koncem vendar je kazenski strel Zdravka Glinška končal v prečki. Razočaranje za skoraj 400 gledalcev ...
Rokometaši z Dola pa so bili precej bolj uspešni. Na kvalifikacijske, turnirju za drugo republiško ligo v Trbovljah so bili najboljši in se skupaj s Krmeljem uvrstili v omenjeno ligo. Dolani so imeli nekaj več dela le v zadnjem srečanju s
Krmeljem, ki pa ni praktično o ničemer več odločalo. Obe ekipi sta sl namreč že pred tem priigrali plasma v drugo ligo. V rednem času se je srečanje med Dolom in Krmeljem končalo neodločeno 22:22. Po izvajanju kazenskih strelov pa so bili boljši Dolani. Rezultati dolskih rokomeašev: Dol : Pomurje 22:18 in Dol : Krmelj 27:25. Končni vrstni red kvalifikacij : Dol 1,	6 točk, 2.
Krmelj 4, 3. Pomurje (Beltinci) 2 in 4. Drava (Ptuj) brez točk.
OPOMBA: drugi »R«
Ekipa mladih rokometašev z Dola je več kot uspešno sklenila tekmovanje v republiški področni ligi — jug. V spomladanskem delu tekmovanja so kar osemkrat zmagali in ob enajstih točkah iz jesenskega dela prvenstva zbrali skupaj 27 točk. To pa jim je zadostovalo za visoko četrto mesto kar je ob dejstvu, da so bili novinci v ligi, vsekakor zelo lepa uvrstitev. Posebno uspešni so bili na domačem igrišču ko niso poznali poraza. Skoda je le, ker so v prvem kolu spomladanskega tekmovanja nepotrebno izgubili v gosteh s Šentjernejem in si tako zapravili še lepšo uvrstitev. Ob tem uspehu pa se Dolani ponašajo tudi z najboljšim strelcem. To je bil Igor Gošler.
Kakorkoli so bila pričakovanja zastran množičnosti na letošnjih občinskih trim igrah optimistična, tako moramo znova ugotoviti že prastare navade. Lahkomiselna prijava in konec odgovornosti. Od 103 prijavljenih ekip za tekmovanje v devetih športnih disciplinah je bil osip po prvem delu tekmovanja skoraj 30 %. Še najbolj so disciplinirane ekipe Rudnika in SGD Beton in TKI do-čim je občuten osip iz Steklarne in Sijaja, da o O O ZSMS niti ne govorimo. Zato je Odbor za športno rekreacijo pri ZTKO nekaj ekip že izločil, še nekaj pa je takšnih, ki bodo to storile same. In še ena zanimivost. Največji je bil osip pri kegljanju in streljanju, kjer je bilo prijavljeno rekordno število ekip (20 oziroma 18).
Rekordno število krajanov Dola pa se je udeležilo tradicionalnega nočnega streljanja z vojaško puško katerega so pripravili člani ŠD Ernest Draksler v počastitev 1. maja —• mednarodnega praznika dela. Čeprav je prireditev že nekoliko odmaknjena pa smo jo o-menili predvsem zaradi množičnosti. Na omenjeni prireditvi je svoje strelske sposobnosti preizkusilo kar 96 posameznikov in posameznic; tekmovanje pa je trajalo vse do druge ure po polnoči. Tisti najne-ustrašnejši pa so jutro pričakali kar na samem strelišču. Kako tudi ne bi saj so organizatorji po končanem tekmovanju poskrbeli za prijetno razpoloženje.
Ekipa Jugoslavije (Ilič Lupule-sku, Maran, Olga Gopič in Vesna Ojsteršek) je na četrtem
mednarodnem prvenstvu za mladince in mladinke v Vicen-zi (Italija) osvojila nekaj vidnih mest. Tako je Lupulesku zmagal med posamezniki in bil skupaj z Maranom prvi tudi v konkurenci moških parov in drugi v ekipnem tekmovanju. Poleg tega je mešani par Lupulesku—Ojsteršek osvojil bronasto odličje, kar velja tudi za par Gopič—Ojsteršek, in za e-kipo mladink. Doseženi rezultati so vsekakor vzpodbudni saj so doseženi v zelo močni konkurenci in v zadnji preizkušnji pred mladinskim in pionirskim EP ki bo sredi tega meseca v Malmen na Švedskem.
Andreja in Vesna Ojsteršek ter Jolanda Novak, so svoj malce nepričakovan »kiks« v srečanju zvezne ženske namiznoteniške lige proti ljubljanski O-limpiji (2 :7), popravile z odločnim finišem in dvema sigurnima zmagama v gosteh, ki sta jim omogočile ob koncu uvrstitev na visoko četrto. Zanimiva pa je predvsem ugotovitev, da so si dekleta Kemičarja ob porazu z Olimpijo zapravila celo naslov vice prvakinj takoj za zagrebško Mladostjo. Naj si o-gledamo rezultate treh zadnjih srečanj zvezne lige. Senta : Kemičar 3 :6, Naftagas : Kemičar 2:7 in še Kemičar : Borac 7 :2. V štirinajstih srečanjih je ekipa dosegla devet zmag in utrpela pet porazov ter z 18. prvenstvenimi točkami osvojila kot že rečeno četrto mesto.
»Cooperjev test« katerega je pripravil prejšnji mesec Odbor za športno rekreacijo pri ZTKO Hrastnik, očitno med delovnimi ljudmi in občani Hrastnika še ni našel prave veljave. Od lanskih štirih se je tokrat preizkušnje na 2400 m dolgi progi resda udeležilo enajst posameznikov med njimi tudi ena predstavnica nežnega spola, toda to še zdaleč ni zadovoljivo število. No zanimiva pa je u-gotovitev tistih, ki so se preizkušnje udeležili. Vsi si žele, da bi bil Cooperjev test večkrat in bi na ta način lažje spremljali svojo telesno pripravljenost. Za tolažbo vsem tistim, ki se preizkušnje niso udeležili iz tega ali onega vzroka. Od enajstih udeležencev zadnje preizkušnje jih je kar osem doseglo čas za oceno odličen. Telesna pripravljenost preostale trojice pa je pravdobra.
Igralci in igralke NTK Kemičar so v začetku preteklega meseca gostili ekipo SV Neuper-lach iz Miinchena s katero so se pomerili v treh različnih starostnih kategorijah. Gostje iz Miinchena so letovanje v Jugoslaviji izkoristili za dvoje namiznoteniških srečanj. Ob prihodu v Jugoslavijo so nastopili v Kočevju pri odhodu pa v Hrastniku. Po tistem kar so prikazali se morajo resnično še veliko učiti. Domačini so bili premočni zmagovalci v vseh treh dvobojih četudi niso nasto pili z najboljšimi. In kakšni so
(Nadaljevanje na 11. strani)
ZANIMALO VAS BO
Maj 1983
SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Kajišič Mato — odnašalec stekla, Grešak Marija — pomožna delavka v brusilnici, Kalem Marko — obratni ključavničar, Babič Mato — odnašalec stekla, Aleta Ismet — odnašalec stekla.
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
Bizjak Albin — pripravnik VIŠ, Tatarevič Enisa — kontrolor stekla, Tatlič Mesud — delavec na kanalu, Ferme Stanislava — kontrolor stekla, Mijato-vič Vinko — delavec na kanalu, Zanžek Zdenka — kontrolor stekla, Grgič Božo — delavec na kanalu, Pavlin Franc — delavec na kanalu, Mustafič Avdulah — delavec na kanalu, Prodanovič Radivoj — vzdrževalec, Matič Toplica — pomočnik strojnika.
TOZD 3 — dekorirnica s sati-nirnico
Keber Mirko — satiner steklenih izdelkov, Škoberne Alojz — satiner steklenih izdelkov, Grahek Iztok — dostavljalec stekla.
TOZD 4 — orodjarna s stru-garsko cizelersko delavnico
Šargač Mirjana — čistilka poslovnih prostorov.
TOZD 5 — energetika in ostale delavnice
Grum Dušan — elektromeha-nik.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Šalamon Marija — pomožna delavka v bifeju.
PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE
UPOKOJENI
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Sladič Silvo — odbij alec (in-val. III. kateg.).
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
Bedenik Janez — kontrolor stekla (invalid II. kategorije).
TOZD 3 — dekorirnica s sati-nirnico
Bekavac Marija — pakirec (invalid III. kateg.).
POROČILI SO SE
Sivčevič Vujadin in Ocvirk Biserka
Kneževič Marinko in Ramič Snežana
Islamčevič Senada in Kalender Ivo
Pranjič Anica in Ivešič Žarko
Prirastek v družini
Trošt Ivanka hči	Ema
Vrabič Milan sin	Aleksander
KRVODAJALCI	
Besednjak Vanda	DSSS
Gošler Ivan	TOZD 1
Gričar Ernest	TOZD 1
Gostič Pavel	TOZD 1
Gabrič Teodor	TOZD 2
Korošec Stane	TOZD 1
Kovač Martina	TOZD 1
Korbar Vili	TOZD 1
Maurer Vilijem	TOZD 1
Podmenik Leopold	TOZD 5
Perci Anton	TOZD 5
Podmenik Branko	TOZD 1
Roštohar Boris	TOZD 2
Spahič Halil	TOZD 1
Šubi Jože	TOZD 1
Trošt Stanka	TOZD 1
Učakar Maks	TOZD 1
Velej Bojan	DSSS
Zaletel Mirko	TOZD 1
KRVODAJALCI,	ISKRENA
VAM HVALA!
PREKLIC IZGUBLJENE IZKAZNICE
Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo:
1.	Zupan Rudi TOZD 5 — Prapretno 64
2.	Mejač Andrej. TOZD 5 — Turje 14 Dol pri Hrastniku
3.	Draksler Viktorija TOZD 1 — Marno 19, Dol pri Hrastniku
4.	Gavranovič Marinko TOZD 2 — C. 1. maja 2 Hrastnik
5.	Tursumovič Alaga TOZD 1 — Podkraj 70 Hrastnik
6.	Semič Gregor vajenec
7.	Zorec Miro II TOZD 2 — Dol 3 Dol pri Hrastniku
8.	Vavtar Iztok TOZD 1 — Naselje A. Kaple 23 Hrastnik
9.	Pufler Ernest TOZD 1 — C. Hermana Debelaka 3 Hrastnik
10.	Konček Vlado TOZD 2 — Novi dom) 24 Hrastnik
11.	Prodanovič-Grujič Radojka TOZD 1 — Pot F. Pušnika 11 Hrastnik
12.	Bizjak Albin TOZD 2 — Mamo 36 Dol pri Hrastniku
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se naiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD 5, vsemu vodstvenemu osebju DO, posebno pa delavcem transporta za veličastno in enkratno slovo, ki ste mi ga priredili zadnji dan mojega dela. Iskreno se zahvaljujem vsem tistim, ki ste prispevali za prelepa darila in čudovite šopke, kar me bo spominjalo na vsa ta dolga leta, ki smo jih preživeli skupaj v delovnem okolju. Skupaj smo se veselili delovnih zmag, ter u-spehov podjetja, posebno pa smo bili veseli, da je iz male tovarne nastal velikan, kakršen je danes. Moje delovno mesto ni bilo z rožicami postlano. Včasih sem preživel tudi kako zelo grenko urico, a vendar sem se počutil srečnega in zadovoljnega v naši sredini ter sedaj, ko gledam in poslušam utrip delovne organizacije skozi okno stano-
vanja, še vedno v mislih živim z vami.
Ob slovesu se iskreno za-valjujem direktorju DO Branetu Milinoviču, direktorju TOZD 5 Jožetu Guzarju ter predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za ganljivo poslovilne besede. Posebno pa se zahvaljujem šoferjem Steklarne za poslovilno (službeno) vožnjo po Hrastniku, ki mi bo ostala vedno v spominu.
Iskreno se zahvaljujem tudi Industrijskemu gasilskemu društvu Steklarne Hrastnik za poslovitev, ki ste mi jo priredili, za darilo in cvetje ter predsedniku za poslovilne besede.
Vsem delavcem transporta delavcem TOZD 5, kakor tudi celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik, želim še vnaprej mnogo delovnih uspehov, zdravja, osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja.	Janko Kavzar
SAMOVOLJNA PREKINITEV
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Radojčič Ibro — odnašalec stekla, Karič Hidajed — odnašalec stekla, Semič Adil — odnašalec stekla, Volaj Andželka — odna-šalka stekla, Šainovič Marko — odnašalec stekla, Ružecki Antun — odnašalec stekla, Antunovič Pera — odnašalka stekla.
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
Mitrovič Zoran — delavec na kanalu, Kordič Marija — kontrolor stekla, Petrovič Ružiča — kontrolor stekla.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Livazovič Zora — pomožna delavka v bifeju.
SPORAZUMNA PREKINITEV
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
Vidovič Tomo — vzdrževalec, Rankovič Milorad — delavec na kanalu, Suljakovič Vej sil — pomočnik strojnika.
TOZD 5 — energetika in ostale delavnice
Odžič Ratko — varilec.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Mrcina Maks dipl. ing. — vodja plansko analitske službe.
ZAHVALA
Po tej poti bi se želela še enkrat zahvaliti vsem, ki ste mi darovali tako lepa darila in mi pripravili tako lepo slovo ob mojem odhodu v pokoj.
Res sem težko pričakovala ta trenutek, a se vas bom vseeno velikokrat spomnila, drage sodelavke in sodelavci, kajti med vami sem prebila celih 35 let — naj lepša leta svoje mladosti in svojega živ-
ljenja.
Še enkrat se zahvaljujem vodstvu in administraciji TOZD 2, splošno-kadrovske-mu sektorju ter komercialnemu sektorju za prelepa darila, ki me bodo, ob pogledu nanje, spominjala na vas.
Vsem skupaj želim še veliko osebne sreče ter poslovnih uspehov v vašem nadaljnjem delu.
Vaša Marica Brečko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MARTINA PFEIFERJA
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje in lepe poslovilne besede.
Posebna zahvala kolektivu Steklarne Hrastnik, njegovim tovarišem v društvih gasilcev, planincev, upokojencev, KRC 14. oktober, kovinarjem, pevcem Svobode II. in Društva upokojencev, godbenikom, kolektivu OŠNH Rajka — Hrastnik ter sosedom, znancem in prijateljem.
Enako se zahvaljujemo dr. Martinu Mlinariču za human odnos v težkih trenutkih in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi: žena Hedvika, sin Branko z družino, hčerki Heda in Darinka z družinama.
Šport
(Nadaljevanje z 8. strani)
bili izidi? V konkurenci mladincev je zmagal Kemičar z 7 :1, mladinke so bile boljše z 5 :0, mlajše članice pa so odpravile neizkušene gosje prav tako z 5 : 0.
Je že tako, da smo vsakega jubileja tembolj veseli če je olepšan z delovno zmago, odprtjem novega objekta in še kaj. Tako je bilo tudi z dolskimi planinci, ki so v začetku preteklega meseca slavili lep jubilej: 30-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priliki so v središču Dola odprli lastne društvene prostore katere so si v rekordnem času preuredili iz kletnega stanovanja bivše občinske stavbe. Ni dvoma, da bodo novi prostori zbirališče mladih in starih, ki bodo od tu načrtovali in upamo še kar naprej »gradili«. 2e sedaj pa so svoje prostore ponudili tudi organizaciji ZB NOV.
Aktualnosti s področja športa ih rekreacije je zbral, po svoje u-redil in zapisal — J. Premec.
Nagradna križanka
BESEDI, KI JIH JE PO* KOJN1 PREDSEDNIK Tl' TO IZREKAL V SVOJIH GOVORIH 08 VSAKEM OBISKU PO DOMOVINI
SEVERNI
JELEN
KLIMATSKO
ZDRAVILIŠČE
8LI7U
KOPRA
ZNAMKA DIGITAL* NIH UR IZ KUTINE
PEVKA
VILER
7
HRVAŠKI SKLADATELJ C BORIS „RONA‘O
PRVINA,
OSNOVA
DROBNI
PEKOVSKI
IZDELKI
REKA NA ŠKOTSKEM
SESTAVIL:
KARLI
DREMEL
GORNJA
OKONClN>
NEPOKLICNI
ŠPORTNIK
DESNI
PRITOK
DONAVE
NEMŠKI PESNIK, KIPAR IN
SLIKAR
(HANS)
PORTUGAL* SKI POMOR' ŠČAK.KUE
OBPLUL
AFRIKO
URADNI
SPISI
NEKDANJI
TURSKI
URADNIK
IME FRANC. FILOZOFA PASCALA
26
TEPČEK
ISLAMSKI
POSTNI
MESEC
15
OKROGLA
CVETNA
GREDICA
12
MESTO V FRANCIJI
VITKA SMREKA C RASTE V BOSNI)
30
KIJEVSKI KNEZ, KI GAJE LETA 882 UMO* RIL OLEG
AM. FILMSKI IGRALEC (GREGORY)
21
EVROPSKO
GORSTVO
SINJSKA VI* TEŠKA IGRA
CIMOSOV
AVTO
SANITETNI
MATERIAL
22
TELOVAONI
ELEMENT
KAZENSKI STREL V NOGOMETU
SLOVENSKA IGRALKA ( MAJDA )
PRITOK IL* MENSKEGA JEZERA
BOGOVI V GERM. Ml* TOLOGUl
JASTREB
(BRKATI)
15
19
ORGAN
VIDA
ŽIVLJEN* SKA SILA
PEVKA
SRŠEN
PROGNOZA
IZROČITEV
IME ITAL. FILMSKE IGRALKE MIRANDE
OCET
18
PANJ ZA SEKANJE
RAZMERJE,
RELACIJA
DELA PROST PLAČAN DAM
11
VRSTA
AMINO
KISLIN
ČEŠKI Pl* SATE L J
(KAREL)
EGIPČAN* SKl BOG ZNANOSTI
HIMALAJ* SKA KOZA
NAČIN CERKVENE« GA PETJA
MESTO V MOLDAVIJI
2&
SMILJAN
ROZMAN
MEDMET
KLICANJA
ULITA TISKAR* SKA ČRKA
DELOVNA
SKUPINA
TV NOVINAR ŠTAKUL
23
CONA,
' 10CJI
ANTIČNO
RAČUNALO
OBLAČILO
DOLOČENEGA
OBDOBJA
OTOK V JADRANU
TOALETNA
POTREB*
SČlNA
MLEČNI
IZDELEK

NEMŠKI
MARKSIST
(THEODOR)
31
MESTO V LJUDSKI REPUBLIKI KONGO
29
MESTO V BANATU
12
rimski
pesnik
KLASIClSTIs čNI SLOG NAPOLEON* SKE DOBE
PLANOTA V BOSNI,ZNA* NA IZ NOB
16
20
KRINKA,
PRISMODA
17
ANGLEŠKI
NAMIZNO*
TENISKI
IGRALEC
(DENNIS)
PESNIK
LJUBE*
ZENSKIH
PESMI
PREKOP
MESTO V SLAVONIJI (OBUTEV)
ZALO
OBLEČEN
MOŠKI
8E0GRAJ* SKA TV VO* DITELJICA (DUŠANKA)
MESTO V J.JEMENU
10
ODREŽITE ►-
GORA V ŠVICI
ZAČETEK
DIRKE
OBLIKA
RASTLIN.
SKEGA
STEBLA
TOKOVNI
OPJEMNIK
SLIKOVITO MESTO V FRANCIJI
27
KRATEK
RAČUN
KRALJ
PTIC
PO DOL« GOVAT KROŽNIK
25
STARO*
RIMSKA
OBLEKA
BRIGA,
NEGA

DRAMATIK
CANKAR
FRANCOSKI
FILMSKI
KOMIK
(JACQUES)
VPREŽNA
ŽIVAL
IME IN PRIIMEK j____________
POKLIC :_____________TOZD s
1	2	3	4-	5	6	7	8
9	10	tl	12	13	14-	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31	32
Najprej rešite križanko, potem pa prenesite s pomočjo številk črke iz oštevilčenih polj v križanki v oštevilčene kvadratke v spodnjem desnem kotu križanke. Če ste križanko pravilno rešili vam dajo te črke brane po vrsti od 1 do 32 »poziv na oddih po napornem delu«.
Ne pošiljajte cele križanke, zadostuje že v spodnjem kuponu izpisana rešitev.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada — 180 din
2.	nagrada — 120 din
3.	—7. nagrada — 85 din
Kupon z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik do vključno 26. julija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 75 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada: 180 din — Lidija Kirn
2.	nagrada: 120 din — Ivan Pavlič
3.	—7. nagrada: 85 din — Jerica Rižner, upok., Milan Crnkovič, upok. Marica Rancinger, u-pok., Jože Drugovič, Joži Rak.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: tenor, Mamula, Peškov, okapi, uralit, ogorki, ritem, Zakopane, Tam, Epir, fi-lomela, zajec, Kačanik, lekarna, ate, ugasek, Nkomo, adoptant, Tovornik, Soko, Tema, Amer, A-bo, Platak, Kunc, Ala, Rac, agronom, Seveni, kadi, Ni, polomi-
tev, Slovan, G. N., Dedal, T. A., Tirana, kvader, gnoj, Alah, niša, Ado. osat, krom, Mark, Anne, Anaa, Paar.
KONČNA REŠITEV: DAN SA-MOUPRAVLJALCEV.
(K. D.)
HUMOR
Ali se še vedno tako strogo držiš shujševalne diete, kot ti jo je predpisal zdravnik?
Ne, mi še na misel ne pride. Ali naj samo zato umrem od lakote, da bom nekaj dni dalj živel?
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Kcsm, Alekse) Us, dipl. Ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Ernest Slhur, Ing., Karli Dremal In Franc Vidovič ter Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc 8uStar, Ingrid Matere, Jože Godlcelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tlak In klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
JULIJ 1983
Zasluženo
Vsako leto predsedstvo republiške konference ZSMS ob koncu meseca mladosti, podeljuje priznanja mladinskim organizacijam in posameznikom za izredne uspehe in aktivno delo v svoji sredini. Na pobudo že pred-
priznanje
hodnega anketiranja je iz strani Predsedstva KS ZSMS DO Steklarna Hrastnik prišla pobuda, da se OO ZSMS TOZD 2 DO Steklarna Hrastnik, predlaga OK ZSMS Hrastnik za priznanje RK ZSMS. Sekretar OK ZSMS Hra-
stnik tov. Gole je sprejel naš predlog in ga skupaj z ostalimi predlogi dostavil RK ZSMS v Ljubljani, ki je na osnovi obrazložitve- o predlagani OO ZSMS TOZD II izmed mnogih, ki so bile predlagane za republiško priznanje, izbrala ravno našo, OO ZSMS TOZD 2 DO Steklarna Hrastnik.
pravilen. Čemu je vzrok ne vemo, saj nam nihče ne napiše, da so mogoče vprašanja pretežka, nezanimiva... Se mogoče kdo boji povedati resnico, da se nebi komu zameril.. ? Mislim, da je strah pri tem odveč, tako da lahko vsak odkrito pove svoje mnenje.
V tem mesecu smo še enkrat poskusili z rubriko KVIZ ZNANJA, da vidimo, ali je nezainteresiranosti krivo že dopustova-
Na kratko
Zdravo!
Dnevi in tedni bežijo, vremena pa še ni in ni, da bi bil primeren za dolgo poležavanje ob bazenih v našem Zasavju. Tokrat se vam oglašam zadnjič v tem letu in mogoče nasploh, saj bom to delo zamenjala z zame bolj zanimivim, kaj je to, pa naj o-stane skrivnost.
Nekaj novic se je nabralo v našem uredništvu, vendar ne veliko, saj se že pozna, da so nastopili dopusti.
— Najvažneje za našo mladinsko organizacijo je to, da smo končno v začetku julija pospremili na pot 6 naših mladincev brigadirjev brigade Steklar JU. Problemi, ki smo jih imeli z sestavo brigade se v bodoče ne bi smeli ponavljati, za kar je krivo tudi vodstvo, ki še vedno obravnava mladinsko organi-
Presenečenje se je v tistih dneh, ko smo izvedeli za rezultate, zasidralo v nas vseh. Slavnostna podelitev teh priznanj je bila skupaj z slavnostno sejo predsedstva RK ZSMS v Ljubljani, v petek dne 10. 6. 1983. Vsi srečni so v OO ZSMS TOZD 2 zaupali tov. Neškoviču, tov. Gnjidiču in tov. Tošiču, da kot njihovi predstavniki prevzamejo to priznanje.
Mnenje, oziroma kaj jim pomeni to priznanje verjetno ne potrebuje posebnega povdarka, saj vsako priznanje je res motivacija za nadaljnje delo in seveda tudi uspešnost v delu. Mogoče je to tudi elan za uspešno delo celotne mladinske organizacije, ki je včasih v očeh starejših članov kolektiva le ena izmed nepomembnih organizacij v naši DO Steklarna Hrastnik. Pa vendar so mladi iz OO ZSMS TOZD 2 dokazali, da le ni tako. Po tej poti se pridružuje čestitkam tudi uredništvo Glasa mladih in glasila Steklar.
AG
nje ali pa kratko malo nismo več za nobeno rabo, nobeno razvedrilo, aktivnost. Verjetno se bo Kviz ukinil, če tudi ta mesec ne bomo dobili odgovorov, saj bomo lahko prostor namenjen le-njemu, uporabili za novice iz naše sredine... Premislite o tem tudi vi, ki ste včasih redno reševali ta kviz in nam pošljite kdaj kakšno mnenje o njem... Zelo bomo veseli. Pa veliko sreče pri reševanju...
Anita
zacijo kot aktiv za čiščenje o-kolja. Pa vseeno naši brigadirji v času, ko berete te besedice, že z zavihanimi rokavi podirajo rekorde na zvezni akciji Derdap 83. Obljubili so nam pred odhodom, da se bodo dobro držali in mi jim verjamemo. Kako so preživljali brigadirske dni, pa nam bodo napisali, vsaj upam, ko se vrnejo. Za okusko pa še slika brigade Steklar JU, ko je sodelovala na zvezni akciji SARAJEVO.
— Da je čas počitnic in dopustov se pozna tudi po aktivnostih v naši OO ZSMS DO Steklarna Hrastnik, saj smo v poletnih mesecih postali vsi pasivni, da se že bojim, da ne bo to pustilo kakšne posledice. Lokalne delovne akcije za očiščenje naše DO so splavale po vodi, saj interesentov ni ali pa se skrivajo. Sicer pa, saj bo kmalu jesen in z njo tudi večji elan za delo in aktivnosti.
Anita
tegublMka konjetaacn ztus»
PLAKETO!
’sreze socialistične mladine Slovenije
OSKOVfll GS3,\«IX>\CiaX SSMS 3	JifcftStBISC',
za izredna prizadevanja in dosežene uspehe
pri uresničevanju programske m akcijske usmeritve organizacije

ZAKAJ!
Pred več kot pol leta smo se v uredništvu glasila Steklar dogovorili, da spet začnemo objavljati v mladinski rubriki Glas mladih! naš nagradni KVIZ ZNANJA, da bi s tem popestrili naš list ter obenem poskušali utrditi spomin z pomembnimi in včasih nepomembnimi dogajanji pri nas in v svetu na področju kulture, športa, politike... V začet-
ku je bilo vse lepo in prav, saj je prišlo na uredništvo veliko odgovorov, med katerimi smo konec meseca izvlekli nagrajence, sicer skromnih honorarnih nagrad, pa vendar ne zastonj.
V zadnjih dveh mesecih pa nas je kar malo šokiralo, saj za zadnji Kviz nismo prejeli niti enega odgovora, v prejšnji številki pa je bil le eden in še ta ne-
_______feiSšSI«
Vedno, povsod in na vsakih akcijah zveznega ali republiškega ranga, brigada Steklar JU dosegla najboljše rezultate, Upajmo, da bo tudi
letos tako...
Vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik, posebej še TOZD 2 in izmeni Lipar, Jakšič-Gomi-lar, pošiljam iskrene pozdrave ter vam pri nadaljnjem delu iz vsega srca želim veliko delovnih uspehov. Uredništvo Steklarja pa naprošam, da tudi meni pošlje kakšno številko Steklarja.
Nenad Košič V. P. 9234-18 11002 Beograd
Zdravo vsem!
Zelo sem vesel, da sem dobil časopis »moje« tovarne. Za to priložnost pa sem pripravil pesem, za katero upam in želim da bo objavljena v Steklarju.
POVRATEK
Iz vojske se vračam, osmeh na mom listu,
spuštene glave pričaš o meni. Nisi srečna osječam to ni sam neznam šta je posredi.
Ne želiš više da me gledaš tvoje misli vuče drugi, težko je to, srce mi mučiš, gledam i vidim kako te gubim.
Korakom zaostajam, ti ideš
dalje,
tople kišne kapi po meni puze s ve si dalje, nestaješ u magli mašem ti rukom i zovem te kroz
suze.
Dragan Caranovič V. P. 6330-20/3 85000 Bar
NA GRABNI KVIZ ZNANJA
Ker je v teh poletnih dneh ena zanimivost motorizem 'in avtomobilizem, smo se v uredništvu odločili, da tokrat posvetimo temu področju naš kviz. Želimo si, da tokrat pride vsaj eden rešen kviz, kajti vprašanja res niso težka.
1. Naštej vsaj 4 vsakoletne največje svetovne dirke v formuli 1?
2. Kateremu dirkaču je okrog leta 1960 uspelo osvojiti zapored in hkrati zadnjič naslov svetovnega prvaka. Ta podvig pozneje ni uspel nobenemu tekmovalcu?
3. Kdo je nauspešnejši tekmovalec v formuli 1 v približno zadnjih 10 letih, kateri se je kljub poškodbi zopet vrnil na dirkališče?
4. Katera dirkalca iz Ferrarija sta se lani hudo poškodovala?
5. Kdo je lanskoletni zmagovalec formule 1 in kako ga prijatelji kličejo?
6. Kje je pri nas vsako leto tekmovanje za svetovni pokal z motorji?
Pozdravljeni v uredništvu! Vesel sem, da ste mi poslali Steklarja. Rad bi se vam zahvalil ob enem pa želel veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Dakič Dragan V. P. 7615 50290 Lastovo
Zdravo vojaki!
V zadnjih mesecih od vas dobivamo veliko kartic in pisem v katerih nam pošiljate pozdrave, nam želite uspehe pri delu. 7 imenu kolektiva kot tudi v imenu uredništva iskrena hvala za dobre želje.
Urednik
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI SPORED ZA' OBDOBJE 15 7. do 15. 8. 1983
Kino »Delavski dom Hrastnik«
MED JASTREBI, matineja, nem. jug vestem, predstavi
v soboto 16. 7. in nedeljo 17. 7. ob 10 uri.
BUCK ROGERS — JUNAK VESOLJA, amer. ZNF, predstave v soboto 16. 7. in nedeljo 17. 7. ob 18. in 20- uri.
FILMSKO GLEDALIŠČE: ZGODBA O BUDDY HOLLY-JU, amer. glasbeni, predstava v ponedeljek 18. 7. ob 19. uri.
VROČE MAJICE, amer, erot. komedija, predstave v sredo 20, 7. 1983 ob 18. in 20. uri in v četrtek 21. 7. 1983 ob 19. uri.
IZURJENA ZA UBIJANJE, ameriški triller, predstave v soboto 23. 7. ob 18. in 20. uri, nedeljo 24. 7. ob 18. in 20. uri ter v ponedeljek 25. 7. 1983 ob 19. uri.
RAJ ZA KAMIONARJE, ital.-franc. komedija, predstave v sredo 27. 7. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 28. 7. 1983 ob 19. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
TIGROVE OČI, amer. pustolovski, matineja, predstavi v soboto 30. 7. in nedeljo 31. 7. 1983 ob 10. uri.
ULICE NASILJA, ameriški triller, predstave v soboto 30. 7. 1983 ob 18. in 20. uri, nedeljo 31. 7. 1983 ob 18. in 20. uri ter v ponedeljek 1. 8. 1983 ob 19. uri
NISEM JAZ — ON JE, fran. komedija, predstave v sredo 3. 8. 1983 ob 18. in 20. uri ter v četrtek 4. 8. 1983 ob 19. uri.
LEGENDA O CUSTERJU, amer. vestm, predstave v soboto 6. 8. 1983 ob 18. in v nedeljo 7. 8. ob 18. uri.
VAMPIRJEVE LJUBIMKE, angl. grozljivka, predstave v soboto 6. 8. 1983 ob 20. uri, v nedeljo 7. 8. 1983 ob 20. uri in v ponedeljek 8. 8. 1983 ob 19, uri. Film ni primeren za otroke!
PRELUKNJANI DOLAR, ital. vestern, predstave v sredo 10. 8. 1983 ob 18. in 20. uri ter v četrtek 11. 8. 1983 ob 19. uri.
SREČNO KEKEC, domači mladinski, predstavi v soboto •13. 8. in v nedeljo 14. 8. 1983 ob 10. uri.
OD ATLANTIKA DO PACIFIKA, amer. komedija, predstavi v soboto 13. 8. in nedeljo 14. 8. ob 18. in 20. uri.
FILMSKO GLEDALIŠČE: VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU — PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI, amer. parodija, predstava v ponedeljek 15. 8. 1983 ob 19. uri.
Kino »Dol« pri Hrastniku
Mladinska predstava: MED JASTREBI, nem. jug. vestem predstava v nedeljo 17. 7. 1983 ob 16. uri.
POTUJOČI KOMEDIJANTI, avstralska komedija, predstavi v soboto 16. 7. ob 19, uri in v nedeljo 17. 7. 1983 ob
18.	uri.
ŽRELO II, amer. srhljivka, predstavi v soboto 23. 7. ob
19.	uri in v nedeljo 24. 7. ob 18. uri.
PAR-NEPAR, ital. akcijska komedija, predstave v soboto 30. 7. 1983. ob 19. uri in v nedeljo 31. 7. 1983 ob 18. uri.
Mladinska predstava: TIGROVE OČI, amer. pustolovski, predstava v nedeljo 31. 7. ob 16. uri.
GNEZDO SALAMANDRE, ital pustolovski, predstavi v soboto 6. 8. 1983 ob 19. uri in v nedeljo 7. 8. 1983 ob 18. uri.
PTIČI, amer srhljivka, predstavi v soboto 13. 7. ob 19. uri in v nedeljo 14. 7. 1983 ob 18. uri.
Mladinska predstava: SREČNO KEKEC, domači mladinski, predstava v nedeljo 14. 8. 1983 ob 16. uri.