O DOGRADITVI
IN   REKONSTRUKCIJI
Instituta za gerontologijo — Interna klinika Trnovo
i.
Institut za gerontologijo, Interna klinika Trnovo — je začel z delom 1966. leta v stavbi bivše ftiziološke klinike, ki ni bila grajena za potrebe zdravstvene ustanove.
Že v kratkem času se je pokazalo, da institutu manjkajo tako ambulantno-poliklinični prostori, prostori za funkcionalno in labo-ratorijsko diagnostiko, predvsem pa rehabilitacijska enota, ki je eden najvažnejših sestavnih delov vsakega instituta za geronto-logijo. Omenjene pomanjkljivosti smo skušali v zadnjih desetih letih popraviti z manjšimi adaptadjami, vendar pa se je potreba po omenjeni dejavnosti mnogo bolj večala, kot smo mogli preurejati stavbo v te dejavnosti.
Institut za gerontologijo danes poseduje v enem hodniku dva ordinacijska kompleta, v katerem delajo: preventivna ambulanta za preventivo aterosklerozo, dispanzer za bolezni koronarnih ar-terij, dispanzer za motnje presnavljanja maščob, dispanzer za kronične bolezni perifernih arterij, kardiološka ambulanta in inter-nistična ambulanta. Na Polikliniki v Njegoševi ulid pa delujeta v sklopu ambulantno-poliklinične dejavnosti inštituta dispanzer za trombo embolične bolezni in kardiološka ambulanta. V sklopu ce-lotne internistične dejavnosti v KC prevzemamo tudi ambulant-no-poliklinično dejavnost v zvezi z IPP.
V zvezi z zaključki socialno zdravstvenega zbora Skupščine SRS v letu 1964 in v letu 1968 je bilo sklenjeno, da je potrebno ustvariti pogoje, da bo postal inštitut za gerontologijo republiški metodološki organizacijski center za proučevanje medicinskih in socialnih problemov starejših občanov. Te dejavnosti inštitut ni mogel zaradi prostorske insufidence razvijati in se je v zadnjih de-setih letih na tem področju angažiral le pri edukciji zdravniških ka-drov za to dejavnost. Pogoji za to delo so bili izredno primitivni in improvizadjski.
Strokovna dejavnost za hospitalizirane bolnike internističnega področja se v zadnjih letih zaradi pomanjkljive možnosti v razvoju diagnostično terapevtskih f unkcionalnih enot ni mogla tako razvi-jati kot to zahteva sodobna interna medicina.
Razvoj Ljubljane je bil v zadnjih dvajsetih letih enormen, kar se tiče razširitve mesta in porasta števila prebivalstva. Zdravstveno storitvena dejavnost v vseh svojih smereh ni rasla enakomerno z razvojem Ljubljane. Medtem ko je posteljni fond kolikor toliko do-segel programiran obseg, vezan na povečanje števila prebivalcev
v območju Ljubljane, pa sta prav gotovo zaostajala tako osnovna zdravstvenaslužbakottudispecialističnoambulantnapoliklinična dejavnost. Specialistično ambulantna poliklinična dejavnost, kot je dobro znano, je na centralni polikliniki v Njegoševi ulici zaradi prostorskih kapacitet povsem insuficientna. Predvsem vidimo ra-zloge v porastu števila prebivalcev v Ljubljani (za ca. 13.000 v zadnjih 20 letih), v povečanju posteljnih kapacitet in v rfvoju r>>^-dicinske dejavnosti.
Ob tem se množe stanovanjska naselja v posameznih predelih Ljubljane, zaradi česar se daljšajo relacije od poliklinike v Njego ševi ulici do stanovanjskih predelov, kjer prebivajo.
Od tega problema niso izključeni prebivalci občine Vič-Rudnik, ki ima po podatkih že preko 70.000 prebivalcev. Ta zacinji podatek nujno postavlja na dnevni red mnogih družbenih organov razvoj specialistično ambulantno poliklinične službe in bazične osnove zdravstvene službe za to področje. Ostaja namreč neogibno, da bo potrebno razširiti tako ambulantno poliklinično specialistično dejavnost, kakor tudi osnovno zdravstveno dejavnost še na druge lokacije izven Njegoševe ulice. — Za področje občine Vič-Rudnik se nam zdi najbolj smotrno, da se koncipira razširitev ambulant-no-poliklinične specialistične dejavnosti pri inštitutu za gerontolo-gijo Interne klinike Trnovo, ki ima že zametek servisnih diagno-stičnih funkcionalnih enot. Ta razširitev v tem konceptu daje tudi garancijo boljše izrabljenosti aparatur in neposrednejše povezave z osnovno zdravstveno službo, kar bo v nadaljevanju še podrob-neje obrazloženo.
III.
Novograjeniinstitutzagerontologijo —InternaklinikaTrnovobi imel po dosedanjih programih pet enot:
1 hospitalni oddelek s 105 posteljami (današnjih 74 in do-datnih 31 postelj po zaključku srednjeročnega programa hospi-talne dejavnosti in potreb po posteljnem fondu za področje Ljub-Ijane do 1980. leta — sklep Komiteja za zdravstvo SRS, sklep SKID.
2.  ambulantno poliklinični oddelek z:
a)  skupino ambulant, katerih dejavnost je usmerjena v pri-marno preventivo staranja oziroma v preventivo ateroskleroze (primarno, sekundarno, terciarno);
b)  skupino ambulant, ki so orientirane šišre intemistično (uro-loška, nevrološka, psihiatrična, otološka, okulistična, itd.);
c)  2—3 ordinacijske komplete za potrebe splošnega zdrav-stva, ki bi bile v sklopu zdravstvenega doma Ljubljana Vič-Rudnik, v katerih bi se vrstili zdravniki osnovne zdravstvene službe po 6 mesecev na 3 leta. Omenjena ambulanta bi torej vršila svojo de-javnost za potrebe občanov krajevnih skupnosti Kolezija in Trno-vo, obenem pa bi bile dobra baza za kontinuirano podiplomsko iz-popolnjevanje zdravnikov splošne medicine. Občasno bi lahko eden od imenovanih ordinacijskih kompletov služil tudi kotaktivna gerontološko-dispanzerska enota za področje, ki ga pokriva ob-čina Vič-Rudnik.
Omenjeni ambulantno poliklinični oddelek bo služil navedeni spedalistični dejavnosti, tako za bolnike južnega dela Ljubljane, kakor tudi širšega teritorija celotne Ljubljane, posebno kar zadeva primarne preventive staranja. Specialisti v teh ambulantnih eno-tah so sočasno tudi konzilarni zdravniki za hospitalni oddelek.
3.   metodološko organizacijskl garontoloski odd«t*k z na-logami raziskovanja in edufkadje vseh profilov, ki delujejo na po-dročju gerontologije.
4.  diagnostično funkclonalni in t*rapevtski odd«l«k za po-trebe ambulantno polikliničnega oddelka in hospitalnega oddelka, kakor tudi za potrebe osnovne zdravstvene službe na področju občine Vič-Rudnik;
5.   lekarna — za potrebe občanov tega predela, kot tudi za po-trebo ustanove.
IV.
Prednosti, ki jih daje novogradnja instituta za gerontologijo In-terna kiinika Tmovo, kot je bilo nanizano v točki III. so za posa-mezne grupe občanov oziroma porabnike zdravstvenih uslug na-slednje:
1.  s stališča potrab občanov na področju občinske skupščine Ljubljans Vič-Rudnik:
—  pnhnža ambulantno pdiklinično specialistično servisno de-javnost občanom;
—  poveže osnovno zdravstveno službo s specialistično zdrav-stveno službo z odprtjem treh ordinabj oziroma v šestih časovnih intervalih dneva;
—  omogoči podiplomsko izpopolnjevanje zdravnikov splošne medicine osnovne zdravstvene mreže na področju občine Vič-Rudnik s permanentnim izpopolnjevanjem ob delu in uvede ob-vezno sodelovanje zdravnikov tega področja na rednih strokovnih sestankih in seminarjih Instituta za gerontologijo — Interne klinike Trnovo;
—  ugodna je disperzija bazične poliklinične dejavnosti na po-dročju južnega dela Ljubljane.
2.  s stališča potreb občanov na področju mestne skupščine Ljubljana in še za šlrše družbeno področje:
—  kreiranje zdravstvenega, socialnega in edukacijskega sre-dišča za južni del Ljubljane v okviru urbanističnega programa ra-zvoja Ljubljane;
—  disperzija ambulantno poliklinične specialistične službe v Ljubljani;
—  integracija hospitalne internistične dejavnosti z ambulantno pokliklinično internistično dejavnostjo v eni in isti ustanovi;
—  integracija specialistične zdravstvene službe z osnovno zdravstveno službo za to področje Ljubljane.
3.  s stališča potreb občanov, ki so obravnavani na institutu za gerontologijo, Interna klinika Trnovo:
—  združitev internističnih polikliničnih ordinacij Instituta za ge-rontologijo — Interna klinika Trnovo v eni zgradbi;
—  razvejanje ordinacij s stališča primarne preventive staranja za področje celotne Ljubljane;
—  formiranje specialističnih parainternističnih ordinacij (ne-vrološke, urološke, psihiatrične, otološke, okulistične itd.), ki bodo služile zunanjim bolnikom južnega dela Ljubljane, zdravniki teh ordinadj pa so sočasno konziliarni zdravniki za svoje področje na hostipitalnem oddelku;
—  razvoj servisnih dejavnosti za potrebe hospitaliziranih in ambulantno polikliničnih bolnikov (bolnikov osnovne zdravstvene mreže), na specialističnem nivoju oziroma na nivoju regionalne bolnišnice;
—  standardizacija hospitalnega oddelka, ki je sedaj v mnogo-čem improviziran;
—  formiranje metodološkega gerontološkega centra za po-trebe gerontologije SRS in tudi SFRJ. Omenjeni center je učna baza:
a)  medicinske fakultete za predmete interna medicina in podi-plomskega študija iz gerontologije;
b)  podiplomsko izobraževanje za vse druge profile zdravstve-nih in socialnih delavcev, ki delujejo v gerontologiji; formiranje tega metodološkega centra je v interesu velikega odstotka slo-venske populacije, ki je starejša od 60 let (predvidoma v letu 1980 20% ceiotne slovenske populacije). Ta metodološki center je nujen ob razvoju mreže socialnih zavodov za stare in razvoju ge-rontoloških dispanzerjev zdravstvenih domov v Sloveniji.
4.  s stališča potreb občanov, ki sedaj koristijo usluge ambu-lantno polikliničnega oddelka KC v Ljubljani:
—  razbremenitev centralne poliklinike v Njegoševi ulici;
—  razširitev poliklinične specialistične (internistične in parain-ternistične) dejavnosti za južni del Ljubljane;
—  skrajšanje čakalne dobe za prej imenovane spedalistične poliklinične dejavnosti na centralni polikliniki v Ljubljani;
—  možnost razvoja super specialističnih ordinacij na centraini polikliniki v Ljubljani, ki so vezane na KC kot slovensko vrhunsko ustanovo.
Menimo, da tako koncipirana in predlagana reorganizacija insti-tuta za gerontologijo Interna klinika Trnovo zadovoljuje potrebam občanov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, občanom mesta Ljubljane in občanom širšega slovenskega prostora, upošteva po-trebe razvoja zdravstvene službe, tako osnovne kot tudi spedali-stične, vodi k integraciji splošne zdravstvene službe s speciali-stično zdravstveno službo za določeno področje, dovoljuje poglo-bitev ene panoge medidnske dejavnosti t.j. gerontologije s soča-sno reintegracijo zdravstvene službe, omogoča podiplomsko permanentno izobraževanje zdravnikov splošne medicine in daje možnost edukacije različnih profilov in raziskovanja na področju gerontologije.
Predstojnik TOZD Instituta za
gerontologijo — Interna klinika Trnovo:
prof. dr. BOJAN ACCETTO