Darčkov nos.
Spisal L. Černej.
flaš Darček ima nosek. Seveda! Saj je človek, četudi majhen. Če ga vprašaš: »Darček, kje imaš nosek?" položi smehljaje kazalec na konec nosa. Ako pa kdo reče: ,,Darček nima noska!" ga prime s kazalcem in palcem ter pozvoni z njim, da ni nobenega dvoma.
Darček ima torej  nosek.   To je prav.   Da pa rad svoj  nosek povsod vtika in vsako reč povoha, to časih — ni prav.
Na oknu je stal popernik,* veste tak kovinast, ki ima zgoraj luknjice, da  se lahko potrosi.   Ta  popernik je Darčka silno mikal.   Iztegoval in iz-. tegoval se je tako dolgo, da ga je dobil v roke. Toda majhni raziskovalec ni zadovoljen, da bi si ogledal kako reč le odzunaj, posebno tako, ki je pre-pričan o nji, da se more dati odpreti.
Preden je mogla mama zabraniti, je potegnil z vso močjo dveletnega junaka pokrovček z vratu. V tistem hipu je hotel zavpiti, pa mu je zaprlo sapo. Nos, ustnici in posebno obleka — vse je bilo polno popra. Četudi sta bila mati in oče takoj na pomoč, je začel kihati in kihal je tako hitro in tako dolgo, da ga sestrici nista mogli dobajati s svojim: MBogec pomagaj!" In bilo je res, da Bog pomagaj! Iz oči so siromaku lile solze in v vratu ga je davilo, da še kričati ni mogel. In to je hudo! Po vodi mu je malo odleglo.   Hotel je piti in le piti.   Počasi je prenehal tudi kihati.
Tedaj ga je vprašala starejša sestrica: ,,Darček, ali še imaš nosek?" Toda takrat se Darček ni prijel zanj, temveč nevoljno je rekel: nA!" ter se obrnil v stran.
* Posodica za poper.