LETO XLV, ŠT. 39 PTUJ, 1. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV Prve odločbe za dohodnino! v ponedeljek so v ptujski izpostavi republiške Uprave za: javne prihodke dobili prve odločbe za plačilo dohodnine za leto 1991. Do petka jih bo prejelo 6732 občanov ptujske^, občine. 1176 se jih bo razveselilo, saj jim na bo treba ničesar^ plačali, država jim bo celo vrnila preveč plačano dohodnino v^ skupnem znesku 1.730.000 tolarjev. Vračila ne bo le pri 95i odločbah, saj znaša znesek vračila manj kot sto tolarjev. Do-), hodnino pa bo moralo doplačati 5435 občanov v skupnem'} znesku 12.328.000 tolarjev. Plačilo bo izostalo le pri 121, prti katerih razlika za plačilo znaša manj kot sto tolarjev, j Kot je povedal vodja izpostave Stanislav Zavec, bodo preo-), stale odločbe občani ptujske občine prejeli do prve polovicei oktobra oziroma do konca meseca. Rok za plačilo je 30 dni\ po prejemu odločbe. Povprečni znesek plačila v okviru prve\ pošiljke odločb znaša 1831 tolarjev, povprečni znesek vračila) pa 1516 tolarjev. Stroške nakaznic bo pokrila država, stroškii odpreme prvih odločb pa znašajo dvesto tisoč tolarjev. j V ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke pa^ imajo pri pošiljanju odločb še dodatne težave, saj jim jo je re-i publika zagodla pri naslovu. Na kuvertah namreč piše RepuA bliska uprava za javne prihodke — izpostava Ptuj, Glavni trg^ 1, namesto Mestni trg 1. Tako pa morajo delavci izpostave tej, dni popravljati še kuverte. Ptujčani navezali stike z državo Lieclitenstein v ponedeljek so se z medna- rodnega obiska v Liechten- steinu vrnili člani ptujskega izvršnega sveta. Ta obisk je bil usklajen z ministrstvom za Slovence po svetu. Predsedni- ka ptujske vlade Branka Brumna, ministra za turizem Petra Vesenjaka ter Viktorja Cvetka, ki je odgovoren za obrt in podjetništvo, so v glavnem mesfu Vaduzu spreje- li temkajšnji župan Arthur Konrad, minister za turizem Berthold Konrad in šef polici- je za tujce Giinther Matt. Ptujčani so gostiteljem pred- stavili mesto Ptuj in njegove turistične usmeritve v prihod- nosti. Seveda so jih seznanili tudi s trenutnim političnim položajem v Sloveniji. V po- govoru so ugotovili veliko po- dobnosti. Še posebej je razveseljivo, da sta pobudnika tega obiska bili Trgovsko podjetje Solid Domava in Eurocateringcen- ter iz Ptuja, ki sta navezale stike s slovenskim zdomcem Jankom Krambergerjem iz Liechtensteina. Z njimi so bili tudi člani fol- klornega društva Antona— Jožeta Štrafela iz Markovcev, dornavski Liikarji, domači za- bavni ansambel Prerod in Ko- pajzerov Tina, ki so imeli več nastopov v Liechtensteinu in Švici. Obširneje bomo o obi- sku in nastopih poročali v na- slednji številki Tednika. Marija Slodnjak CVETJE V JESENI — Narava se je to jesen poigrata: poleg zorečih hrušk se je pojavilo še cvetje. Foto M. Ozmec. mfimMOm FESTIVAL MUDUII GI^DAMŠČ CiO V AVSTRUI Na odprtem morju — vrhunska predstava Mladi gledališčniki ptuj.skega Teatra III gotovo niso pričako- vali takšnega sprejema, ko so se vozili z vlakom po vaseh in me- stih avstrijske Štajerske in se s svojo predstavo Slawomirja Mrožka Na odprtem morju v četrtek ustavili v Viesu, zadnji po- staji. Mednarodni festival mladih gledališč Go West je namreč potoval iz kraja v kraj s posebnim vlakom, in kjer se je ustavil, so imeli nastop. To je bilo v petnajstih krajih, igrale pa so sku- pine iz Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Teater III je imel zadnjo pred- stavo prejšnji četrtek v Viesu, kjer ptujske gledališčnike že poznajo, saj so se tam predstavili že s pred- stavo Koža megle v režiji Branke Bezeljak — Glazer. Teater III je tokrat vskočil, ker je odpovedala ena od skupin iz Madžarske. In po pisanju tamkajšnjih časopisov, bi lahko rekli Veni, vidi, vici, zakaj publika je predstavo Na odprtem morju sprejela ne samo z gromkim avplavzom, ampak s pravimi ova- cijami. Kritiki so menili, da je predstava z akcijo, jxjlno energije, in briljantno mimiko bila veli- častna ponudba igralcev in je pre- mostila vse jezikovne pregrade. Časopis Neu Zeit je zapisal, da je bila predstava absolutna krona četrtkovega večera, Kleine Zeitung pa piše o širini amaterskih igralcev, njen vrhunec pa so pokazali prav rutinirani gledališčniki iz Ptuja. Na odprtem morju je predstava v režiji Sama Strelca, igrajo pa Urška Vučak, Gregor Geč, Nešo Tokalič, Ervin Štopfer in Boris Miočinovič. Ob zares velikem uspehu v Av- striji se človek hote ali nehote spomni težav, ki jih je imela pred- stava v začetku nastajanja, ko ni bilo nobenega upanja, da bo zanjo namenjen kakšen dinar iz občin- skega proračuna. Pa so mladi svo- je delo opravili iz svojega zado- voljstva in ob pomoči sponzorjev, ki so — zavestno ali ne — zaupali gledališču. Uspehi zadnjih let Teatra III da- jo slutiti na nekaj, kar prerašča ljubiteljske okvire, pa se še ne za- vedamo ali si ne upamo priznati, da se Ptuju samo po sebi spet po- nuja profesionalno gledališče. NaV Ormož in Ptuj se vse bolj oddaljujeta Izvršni svet Skupščine občine Ormož je 13. julija sprejel de- lovno gradivo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Ormož, kar je povezano z izločitvijo ormoške lekarne iz javne- ga zavoda Združene lekarne Ptuj. Mestna lekarna Ormož se je s svojo enoto — lekarniško postajo Središče — pripojila k Me- stni lekarni Ptuj na osnovi sklepa zbora delovne skupnosti Me- stne lekarne Ptuj, kije bil 10. 12. 1967. Predsednik ormoškega izvrš-ne- ga sveta Vili Trofenik je o or- moški nameri obvestil le Zdru- žene lekarne Ptuj, čeprav sta javni zavod ustanovili dve ob-čini, Or- mož in Ptuj. Predstavnike lekarn je povabil na razgovor ter jih sez- nanil, da bodo poslanci ormoške skupščine o osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekar- na Ormož razpravljali v začetku septembra. V Združenih lekarnah Ptuj so preučili delovno gradivo odloka, sprejeli nekatera stališča in pre- dloge ter jih posredovali skupščini občine Ormož. Opozarjajo, da ni smotrna delitev dosedanjega zavo- da oziroma izločitev lekarne Or- mož, saj je do združitve prišlo za- radi strokovnih razlogov. Vsaka druga organiziranost pomeni stro- kovno in organizacijsko—poslov- no nazadovanje. V 25 letih skup- nega dela so le nekaj dosegH. Načrtujejo tudi razvoj galenskega laboratorija, ki bi s svojimi izdelki oskrboval vse lekarniške enote v sklopu zavoda. Računovodska in administrativna služba je cenejša za večji zavod kol za manjšega. Za razliko od zdravstvenih domov in bolnišnic ima lekarna zaradi opravljanja prometa blaga veliko več knjigovodskega dela — mate- rialnih in finančnih evidenc, ob- računov prometnega davka in po- dobno. Negativno stališče do raz- družcvanja v okviru javnega zavo- da Združene lekarne Ptuj je spre- jel tudi svet zavoda. Ptujski izvršni svet je o tem vprašanju, čeprav o dogajanju ni bil uradno obveščen, razpravljal na seji 21. septembra. Povedali so, da ne na- sprotujejo ustanovitvi samostojne- ga zavoda, opozarjajo pa na do- ločila ustanovitvenega akta in Za- kona o zavodih. Ne glede na včerajšnjo razpravo ormoške skupščine o tem vprašan- ju bi kazalo, da bi se o odnosih med ormoško in ptujsko občino le kazalo temeljito pogovoriti, saj zdajšnje stanje ne more nikogar zadovoljiti. Dva soseda bi si že morala prizadevati, da bi bilo nju- no sodelovanje korektno, če že ni- mata skupnih ciljev na nekaterih področjih. Ignoriranje najvišjih ptujskih občinskih organov pri razpravi o izločevanju lekarne Or- mož ni prvi, kaže pa, da tudi ne zadnji primer, kako naj bi se ne delalo. MG 2 — DOMA IN PO SVETU 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH IDRAVILIŠC OBISKALI NEMSKA Posameznik ne pomeni ničesar Na povabilo zdraviliškega združenja dežele Baden— Wurtemberg si je okrog 40 predstavnikov slovenskih zdravilišč ogledala nekatera najpomembnejša nemška zdravilišča. Njihovi gostje so bili od 10. do 14. septembra. Spremljala sta jih Bogo Umekj pomočnik slovenskega tu- rističnega ministra, in Irena Žagar iz Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije. Slovenski gostje so bili pov- sod izredno toplo in zasedbi primerno sprejeti. Slavka Gojčič. Foto: OM Najprej so se gostje iz Slove- nije ustavili v mondenem zdra- vilišču Baden—Baden. "V znamenitem zdraviliškem domu sta nas sprejela predsed- nik zdraviliškega združenja Ba- den—Wurtemberg dr. Giinter Weise in direktor zdravilišča Baden—Baden. V kraju Ba- den—Baden imajo pet tisoč ležišč v zasebni lasti različnih kategorij (v hotelih, penzionih, turističnih naseljih) v cenovnih razredih od sto do 1800 nemških mark za nočitev. Imajo tudi več klinik in sanatorijev, ki pa so vsi v zasebni lasti. Okrog 85 odstotkov gostov dobijo s pomočjo zdravstvenih zavaro- valnic ter drugih združenj s po- dročja zdravstvenega zavaro- vanja, ki svojim članom omo- gočajo vsako leto najmanj štiri- tedensko rehabilitacijo v zdravi- liščih. Le okrog deset odstotkov gostov prihaja brez posredovan- ja zavarovalnic. Zavarovalnice s tem, ko omogočijo strankam rehabilitacijo in aktivni počitek v zdraviliščih, na minimum zmanjšajo vse druge bolniške izostanke. V Baden—Badnu smo si ogledali stare rimske terme, no- ve terme Caracalla, 400 let sta- ro zdraviliško hišo, ki je na- menjena pitju zdravilne vode. Dnevno v Baden—Badnu načrpajo 800 tisoč litrov termal- ne vode s temperaturo 65 sto- pinj Celzija. Ogledali smo si tudi koncer- tni prostor na prostem, kjer vsak večer organizirajo simfo- nične koncerte s svetovno zna- nimi gosti. Sprehod po starih mestnih ulicah z množico cvet- ja, s prijetnimi lokali je bil za- me nepozabno doživetje. Zve- čer ^o se v starem mestnem hotelu udeležili sprejema, ki ga je pripravilo ministrstvo za go- spodarstvo dežele Baden— Wurtemberg. Obiskali smo tudi eno najbolj znanih igralnic, Ca- sino Baden—Baden," je o prvem dnevu študijskega poto- vanja v nemška zdravilišča po- vedala vršilka dolžnosti direkto- rice ptujskega zdravilišča Slav- ka Gojčič. "Potovanje smo nadaljevali proti Freiburgu (prestolnici dežele Schwarzwald). Po ogle- du znane katedrale smo se usta- vili v znanem klimatskem zdra- vilišču Hinter—Zarten. V zdra- viliškem domu nas je sprejel župan Hansjorg Eckert s sode- lavci. Predstavil je značilnosti njihove ponudbe in povedal, da z okrog dva tisoč ležišči letno ustvarijo okrog 500 tisoč nočitev. Njihovo zdravilno sred- stvo je klima, zalo dajejo izred- no velik poudarek ekologiji. Po- memben je vsak gost; dvajset odstotkov je agencijskih, drugo so posamezni. Med potovanjem po Nemčiji smo si ogledali tudi državno zdravilišče Bad Waldsee, ki ima tri klinike s petsto ležišči, sku- paj z drugimi ležišči v zasebni lasti pa jih ima dva tisoč. To zdravilišče je po organizaciji podobno nekaterim slovenskim zdraviliščem. Zanimivo pa jfe, da je 90 odstotkov gostov napo- tenih s pomočjo najrazličnejših zdravstvenih zavarovalnic. Ogledali smo si fizioterapijo, v kateri so temeljne storitve fango oziroma blatne obloge." Do kakšnih ugotovitev ste prišli po ogledu nekaterih nemških zdravilišč? "Najprej bi opozorila na . izredno povezanost med vsemi dejavniki v turistični ponudbi — firmami, zasebniki, mestom in deželo. Zavedajo se, da posa- meznik ne more sam ničesar storiti in da izpad samo enega člena v tej verigi lahko pov- zroči razpad celotnega sistema oziroma to, da gostje ne bodo več prihajali; tega se vsi bojijo. Turistična taksa je last kraja in se uporablja za komunalno ure- janje. Vsak, ki vsaj posredno pridobiva prihodek od turizma, plačuje davek oziroma rento, ki letno znaša od 4 do 15 odstot- kov prihodka. Veliko skrb po- svečajo ekologiji, čistosti, na- ravnemu okolju, urejenosti, ze- lenim in cvetličnim površinam. Kultura in kulturna dediščina sta tista, ki gosta privabita, ne pa poudarjanje zdravljenja kot osnovnega dejavnika." Kako ocenjujete potovanje? "Studijsko potovanje in ogled nekaterih nemških zdravilišč lahko ocenim kot zelo uspešno. Videla in zvedela sem veliko novega, kar bom lahko koristno uporabila pri svojem delu v ptujskem zdravilišču." Kaj pričakujete od novega zavarovalniškega sistema, ki ga bomo uvedli s prvim ja- nuarjem leta 1993? "Veliko, predvsem v preven- tivnem delu, ne pa toliko v ku- rativnem." MG Strokovni ogledi — pot do uspeha Združenje rejcev prašičev Ptuj je organiziralo skupaj s svtovalno službo pri Obdravskem zavodu za veterinar- stvo in živinorejo 4. in 5. septembra strokovno ekskurzijo v Spodnjo Avstrijo. OBVESTILO Združenje rejcev prašičev Ptuj organizira redno pro- dajo pujskov pri teži 24 — 30 kg vsako drugo in četrto sredo v mesecu na sejmišču v Ptuju od 7. do 10. ure. Prva prodajo bo 14. okrobra 1992. Zagotavljamo vam kvalitetne pujske, z znanim pore- klom in opravljenim preventivnim cepljenjem. Ptujski so tetovirani. Prodaja se na kg žive teže. Ogledali smo si vzrejni center plemenskih merjascev in proge- notestno postajo v Streitdorfu, sledil pa je ogled treh kmetij. Najprej smo si ogledali vzorno urejeno rejo plemenskih svinj pasme pietrain, sledil je ogled pitališča s kapaciteto 800 pitan- cev v tumusu. Oglede smo končali na kmetiji, ki ureja hle- ve za rejo 40 plemenskih svinj. Organizacija rejcev prašičev v Spodnji Avstriji ima letno proizvodnjo pujskov okrog 500.000, od tega spitajo 400— 450 000 pitancev člani zadruge, drugo prodajo. Članov zadruge je več kot 1600, v povprečju pa imajo 23 plemenskih svinj na kmetijo. Selekcijski program temelji na pasmah deutsches edel- schwein, deutsche landrasse, belgische landrasse in pietrain. Uvajajo pasmo durock. Za ma- terino linijo v glavnem upora- bljajo pasmi edelschwein in d. landrasse. Znotraj zadruge ima- jo 100 kmetij, ki redijo čistopa- semske živali za nadaljnja križanja (rejska središča). Umetno osemenjevanje je bi- lo uvedeno že leta 1970 in od takrat se je močno povečalo; v ta namen so rejce izobraževali na tečajih. Zadruga ima tudi blagovno znamko svojega prašiča za nastop na trgu. Drugi dan ekskurzije je bil namenjen ogledu kmetijskega sejma v Welsu, kjer je bila lepo urejena rastava živine in kmetij- ske tehnike. Tu smo se seznanili z novimi dosežki kmetijske teh- nike, predelovalne in tržne po- nudbe živil, urejanjem hlevov in okolja, gradnje objektov in še bi lahko našteval. Strokovna ekskurzija je poka- zala, da je prašičereja panoga, ki zahteva dobro organiziranost rejcev, strokovno usposoblje- nost .in rejo kvalitetnih plemen- skih živali v primernem okolju. Perašičereja zahteva tudi dobro organiziranost živinorejskih in veterinarskih strokovnih služb. Dosti od naštetega nam manjka za razvoj prašičereje na kmeti- jah v Sloveniji. Združenje rejcev prašičev Ptuj je tokrat že drugič organi- ziralo strokovno ekskurzijo v Avstrijo in to, kar so rejci in strokovnjaki tam lahko videli. bo osnova za postavitev temel- jev za delo pri razvoju panoge na našem območju. Upajmo, da nas bosta stroka in politika pri tem podprli in pomagali pri raz- voju prašičereje. Pripravil Peter Pribožič, dipl. ing. kmet. SREDNJE POZNE SORTE OBETAJO PRESENETLJIVO KAKOVOST Namesto denarja steklenica vina Kakovost vina ni odvisna samo od kletarjenja, nanjo vpliva tudi grozdje, zato bo cena grozdja, ki ga odkupuje- jo kleti, odvisna od kakovosti grozdja in še posebej od ce- ne vina na trgu. To pa pomeni, da bodo vinogradniki lah- ko dobili prvo izplačilo za oddano grozdje šele takrat, ko bo letošnji pridelek v steklenicah in naprodaj. Direktor ptujske kleti Andrej Sajko o ceni pravi: "Osnovno izhodišče za ce- no grozdja bo izhodiščna neto veleprodajna cena vi- na, ki bo šlo iz kleti. Šele na osnovi tega bomo lah- ko dosegli višjo ali nižjo ceno. Izhodiščna cena za grozdje v povprečju je, če vzamem vino haložan, 53,55 tolarjev za kilogram, kar pomeni za sa\ivignon nekoliko več, ker je njego- va rodnost manjša, za šipon in laški rizling pa nekoliko manj. Z vino- gradniki in kletarji smo se prejšnji teden v Mariboru dogovorili za informativ ne cene grozdja; rad bi poudaril, da gre za infor- mativne cene, kar pome ni, da je lahko ta cena ju- tri tudi višja. Za osnovno skupino laški rizling, ši- pon je predvidena cena 45 tolarjev za kilogram, za skupino sauvignon, beli pinot — druga kakovostna skupina — je informativna cena 54 tolarjev, za prvo kakovostno skupino ren- ski rizling, traminec, ru- landec pa 63 tolarjev. Za mešano grozdje je cena za 20 odstotkov nižja od ti- ste, ki velja za osnovno skupino, to je 36 tolarjev. V naši kleti bomo prev- zemali predvsem zdravo grozdje, zakaj kakovost našega vina je odvisna od kakovosti grozdja. Pri prevzemu tako ločujemo zdravo od poškodovanega grozdja." Kako in koliko bo na ce- no grozdja vplivala slad- korna stopnja, še potekajo razgovori med zadrugo in kletjo, že zdaj pa se ve, da nekdo, ki je pripeljal na odkup grozdje z nižjo slad- korno stopnjo, ne more dobiti za kilogram toliko kot tisti, katerega grozdje ima višjo sladkorno stop- njo, za izhodišče pa velja veleprodajna cena vina. Informativne cene so do- govorjene za štajerski vi- nogradniški rajon. V neto prodajni ceni vina še na- prej ostaja 60 odstotkov vi- nogradniku in 40 vinarju. Na zahodu na primer dobi vinogradnik za kakovostne sorte gfi-ozdja od 30 do 40 odstotkov veleprodajne ce- ne vina, za slabše sorte grozdja pa celo manj — 15 do 20 odstotkov. Veliko de- narja namenjajo trženju, saj je na zahodu konkuren- ca izredno velika. Glede na to da so zaloge slovenskih vin, kot ocenju- jejo vinarji, nenormalno visoke, je pričakovati, da se bo letnik 92 lahko pri- čel prodajati šele februar- ja, marca prihodnje leto. To pa pomeni, da bo šele takrat začel pritekati de- nar, tudi za plačilo grozd- ja. Ptujska klet se je odlo- čila, da bo izplačevala po mesečnih obračunih pro- danega vina, vinogradni- kom, ki so oddali grozdje, pa bo dala že v oktobru, novembru, če bodo želeli, vstekleničeno vino in ga lahko prodajajo tudi sami. NaV P^ES lACETEK MEDNARODNE JESENSKE PRIREDITVE V MARIBOi^f Cvetje — sadje — vino Maribor je od danes do nedelje gostitelj že tret- je prireditve Cvetje, sadje, vino. Prva je da- la poudarek predvsem cvetju, druga sadju, tretja je v znamenju vi- na. Slednje ji tudi v največji meri daje med- narodni značaj, saj je pod njenim okriljem potekal Vinoforum 92. Zamisel o mednarodni vinograd- niško-vinarski prireditvi Vinoforum je stara pet let; lani se je udejanila v Modri na Češko—Slovaškem, letos je v Mariboru, drugo leto bo v Gradcu. Ocenjenih je bilo 220 vin- skih vzorcev; dobra polovica je iz Slovenije, ostali pa iz Avstrije, Češko-Slovaške, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Švice. O uspehu ptujske kleti na Vinoforumu 92 (od štirih vzorcev dve veliki zla- ti medalji) smo že poročali v prejšnji številki. Organizator prireditve Center za turistično pormocijo Maribora je pripravil vrsto zanimivih razstav, spremljajočih prireditev in stro- kovnih srečanj. V okviru priredit- ve bo v mariborskem gledališču na ogled nekaj razstav: Vinoforum 92, Cvetje, sadje, vino 92, Od trte do vina — znanje stoletij (razsta- vo sta pripravila mariborski in ptujski arhiv), 120-letnica kmetij- ske šole. Okrogle mize bodo na te- me Zeleni turizem. Vinske ceste v Sloveniji v primerjavi z južnošta- jersko vinsko pokrajino v Avstriji ter Vino in literatura. Strokovno posvetovanje o okolju prijaznem pridelovanju grozdja in vina bo ju- tri. V soboto bo srečanje turistič- nih društev Slovenije, velika para- da folklornih in drugih skupin po mestnih ulicah, svečana trgatev sta- re trte in folklorni festival podrav- ske, pomurske in koroške regije. Organizator mednarodne prire- ditve Cvetje, sadje, vino je Center za turistično promocijo Maribora v sodelovanju z mnogimi drugimi. Pokrovitelj je poleg republiškega Ministrstva za kmetijstvo, prehra- no in gozdarstvo mariborski izvrš- ni svet, sopokrovitelji pa TGP Po- horje, Radio Maribor, Konstruktor in Večer Maribor. NaV Trgovina MB na Potrčevi cestil 18. septembra sta zakonca Mar- ko in Brankica Matic na Potrčevi cesti l/A (zraven slaščičarne Ja- goda) odprla trgovino MB, v kate- ri prodajata bižuterijo, galanteri- jo, igrače in šolske potrebščine ter veliko drugih drobnih izdelkov, ki jih potrebujemo pri vsakdanjem Življenju in delu. Posebej velja opozoriti na bogato ponudbo bate- rij vseh vrst, med njimi za slušne aparate, ter na to, da bižuterijo in galanterijo tudi popravljata. Trgo- vina je odprta vsak dan od 6.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 6.30 do 13. ure. Matičeva sta v zelo kratkem času rešila vprašanje poslovnega prostora. Zadnji dni avgusta so ji- ma namreč skladno z uresničevan- jem tržnega reda na ptujski tržnici prepovedali prodajo. Sedaj sta ze- lo zadovoljna, saj delata pod .stre- ho, v prostoru, kjer ni potrebno vsak dan dvakrat prelagati karton- skih škatel in drugega. Stranke pa so se tudi že privadile na novo lo- kacijo. Trudila se bosta, da jih bo- sta zadovoljila. Zavedata se, da poleg izbire odločajo tudi cene, zato jih prilagajata možnostim kupcev. MG Foto: OM BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Medtem ko sta bila mirov- na odposlanca lord Owen in Cy- rus Vance v Beogradu, so Sara- jevčane opozorili, naj si poišče- jo primerna zaklonišča in vama zavetja pred novimi srbskimi napadi na mesto. Poznavalci ocenjujejo, da Srbi pripravljajo novo, še močnejšo ofenzivo na Sarajevo, popolnoma pa so že uničili Jajce in Maglaj. Te dni so v ameriškem State Departmentu sporočili, da imajo pričevanja dveh ujetnikov o po- moru 3 tisoč Muslimanov v srbskem taborišču pri Brčkem. Zanimiva pa je nedavna izja- va turškega zunanjega ministra, ki je dejal, da zahodni voditelji delajo zelo veliko napako, ko zatrjujejo, da vojaški poseg v Bosni ni mogoče. S tem po nje- govem mnenju še ohrabrujejo srbske sile. NEMČIJA: Val izgredov pro- ti tujcem, ki je zelo vplival tudi na francoski referendum o združeni Evropi, so družboslov- ni raziskovalci podrobneje ana- lizirali. V anketi so ugotovili, da večina Nemcev izgrede zara- di azilantov obsoja in zavrača nasilje kot način urejanja zadev v državi. Vendar je več kot 44 odstotkov anketiranih menilo, da je v Nemčiji že preveč tujcev in azilantov. Anketa je tudi po- kazala, da v tem trenutku med vprašanimi kancler Kohl ne bi dobil več kot 25 odstotkov gla- sov, na volitvah pa bi zmagala SPD. KOREJI: S posredovanjem Kitajske naj bi se Severna in Južna Koreja čimprej združili. Južnokorejski predsednik Ro Tae Vu je namreč svojega kitaj- skega kolega Yang Shankunga prosil, naj vodstvo Severne Ko- reje prepriča v obojestransko nadzorstvo nad prizvodnjo je- drskega orožja, ki je trenutno največja ovira združevanju. BRUSELJ: Finančni ministri Evropske skupnosti so v nedel- jo predlagali, da bi Albaniji odobrili 70 milijonov ekujev posojila. Prav tako so odobrili posojila tudi baltskim državam. Estonija naj bi dobila 40, Latvi- ja 80 in Litva 100 milijonov ekujev posojil. Vendar evropski parlament ni hotel odobriti po- sojil Estoniji in Litvi, češ da neustrezno ravnata z etničnimi manjšinami. Parlament je tudi opozoril, da ZDA niso poslale niti prvega dela pomoči bal- tskim državam. ROMUNIJA: Tam so imeli v nedeljo spošne volitve. V boju za predsednika sta se v drugi krog uvrstila sedanji predsednik in vodja upora proti Causescu Ion Iliescu, ki je dobil 45,9 od- stotka glasov, in vodja Demo- kratske konvencije Emil Con- stantinescu, ki je dobil 31,4 od- stotka glasov. Na parlamentar- nih volitvah je veliko večino glasov dobila Iliescujeva Nacio- nalna fronta demokratične rešit- ve. Opozicijski voditelji so na prvih tiskovnih konferencah ta- koj opozorili na volilne goljufi- je neokumunističnih sil, ki naj bi jih vodil Iliescu. JUŽNOAFRIŠKA REPU- BLIKA: Nelson Mandela in Fe- deriko de Klerk sta dosegla spo- razum o ustavodajni skupščini in izpuščanju političnih zapor- nikov. Tako je v soboto znova oživelo upanje, da bodo več- strankarska pogajanja le obno- vljena. Država je morda bliže novi, nerasistični ustavi. Poleg omenjenega sta podpisala še sporazum o zagotovitvi varnosti v migranstkih hotelih in o pre- povedi nošenja nevarnega tradi- cionalnega orožja. Znova se je pokazalo, da le Mandela na črnski in de Klerk na belski strani lahko karkoli naredita in pomirita duhove v sprtih tabo- rih. Vsi drugi, ki so kar nekaj let poskušali delovati proti nji- ma, so zaenkrat doživeli poraz. Tudi svetovna javnost pričaku- je, da bosta oba voditelja le pri- peljala državo do ukinitve ra- snega razlikovanja, ki velja za najsramotnejše na svetu. Pripravila: d.l. TEIIMIK ~ ^ OKTOBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 DIJAŠKI DOM PTUJ ARBAJTERJEVA6 v sodelovanju z: — AVS Center iz Gradca — Emona VPS, d.o.o., Ljubljana VABI V TEČAJ TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA — ANGLEŠČINA Poučujemo v splošnih m posebnih seminarjih na začetnih in nadalje- valnih stopnjah. AVS — AUDIO VISUAL SUPERMEMORV METHOD — zavestno in podzavestno učenje tujih jezikov po načelih sodobne sugestopedije. Poudarek na sugestopediji omogoča rezultate v hitrem učenju tujih jezikov — 1500 novih besed v šestih dneh. Šestdnevni seminar je razdeljen v dva dela. Učenje poteka v prijet- nem prostoru, v skupini 10 slušateljev, v prijateljskem vzdušju. ČAS IZVEDBE: 16., 17 in 18. oktober ter 29.,30. In 31. oktobra (NEMŠČINA I. stopnja) 23., 24. In 25. oktober ter 6., 7. In 8. november (ANGLEŠČINA I. stopnja) 20., 21. in 22. november ter 4., 5. In 6. december (NEMŠČINA I. stopnja) 11., 12. in 13. december ter 18., 19. in 20. december (NEMŠČINA II. stopnja) INFORMACIJE IN PRIJAVE: Dijaški dom Ptuj, Arbajterje- va6'S 062 771-443, 771-144, prof. Danica Starki. Uporaba športne dvorane Center Uporaba športne dvorane Center že nekaj časa buri duhove. Težave so se pojavile zaradi povečanega števila vpisa učencev v srednješolski cen- ter in zaradi povečanega števila ur telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. Center je v novih razmerah postal pretesen za vse uporabnike, za šole in športna društva. Da bi se izognili novim zapletom, so se na seji izvršnega sveta v prejšnjem tednu dogovorili, da bo dvorana Center do ureditve razmer vsak dan do sedemnajstih na voljo za potrebe učnovz- gojnega procesa, po tej uri pa tudi za tekmovalni šport in rekreativce. V ptujskem izvršnem svetu predlagajo, da bi spremenili pogodbo o upora- bi dvorane Center v tem smislu, da bi bila med tednom na voljo za po- trebe pedagoškega procesa, v soboto in nedeljo pa za športnike. Za po- trebe tekmovalnega športa naj bi usposobili tudi prizidek športne dvora- ne Mladika, saj se število ur za tekmovalni šport ne sme zmanjšati. Obnova ambulant v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj si zelo prizadevajo, da bi ob- novili nekatere ambulante in kupili novo opremo. Skladno s sprejetim načrtom trenutno v okviru javnih del urejajo prostore ambulante v Zavrču. Sredstva za obnovo strehe ambulante v Juršincih so zagotovili skupaj z občino in krajevno skupnostjo, obnavljati pa jo bodo pričeli prihodnjo pomlad. V Čučkovi stavbi končujejo oisnovo prostorov za po- trebe palronaže in preventivnih pregledov šolske mladine, v kratkem pa bodo pričeli urejati prostore za laboratorij in dispanzer za zdravstveno varstvo žensk. Od 1. oktobra višje najemnine Ptujski izvršni svet je na seji 2L septembra sklenil, da se bodo prvega oktobra najemnine v neprofitnih stanovanjih, ki so v lasti občine Ptuj, povečale za devetnajst odstotkov, najemnine za poslovne prostore pa za 46. Podatki kažejo, da so trenutno te najemnine med najnižjimi v Slove- niji. Za kvadratni meter so najemniki doslej plačevali okrog 4,7 nemške marke. Nova cena je okrog šest mark, cilj pa je, da bi dosegli ceno od osem do deset mark po kvadratnem metru poslovnega prostora v me- stnem jedru, saj gre naposled za boniteto, ki nekaj stane. Pri zasebnikih je cena mnogo višja — od petnajst do dvajset nemških mark po kvadrat- nem metru. Projekt Ruj — zdravo mesto v ptujski občini se resno pripravljajo na izdelavo projekta Ptuj — zdravo mesto. Predvsem želijo poskrbeti za to, da se bodo prebivalci in obiskovalci v njem dobro počutili. Veliko razmišljajo o mladih, ki naj bi zaživeli bolj zdravo. Tako je ptujski izvršni svet med drugim podprl or- ganizacijo jutrišnjega ročk koncerta, ki bo v prostorih bivše vojašnice na Potrčevi. Organizatorji morajo zagotoviti vse sanitamo-tehnične pogoje, ne smejo pa točiti alkoholnih pijač, saj je alkoholizem med mladimi re- sen problem, ki se ga lotevamo premalo odgovorno. V Ptuju sestanek pediatrične sekcije_ Otroški oddelek ptujske bolnišnice bo v prvih dneh oktobra organiziral strokovni sestanek pediatrične sekcije Zdravniškega društva Slovenije, na katerem bodo obravnavali problematiko onesnaževanja pitne vode z nitrati v ptujski občini. Ustanovili Terme Prvi oktober je rojstni dan firme Terme, družbe z omejeno odgovornostjo Ptuj (bivše ptujsko zdravilišče). Za zdaj so v stoodstotni lastni podjetja Kmetijski kombinat Ptuj. Potekajo pa intenzivni pogovori o tem, da se občina Ptuj vključi kot solastnik firme. Soudeležba občine je nujna tudi za- radi morebitnih tujih vlagateljev, ne samo zaradi njenega deleža pri komu- nalni ureditvi in nekaterih drugih vprašanjih razvojnega pomena. Bolnišnica za društva v ptujski bolnišnici želijo na konkreten način pomagati nekaterim društvom. Njihova pomoč bi bila s prostori, saj denarja nimajo. Pomgati želijo podružnici Društva za zdravje srca in ožilja, Društvu nekadilcev. Društvu za boj proti sladkorni bolezni in Društvu ledvičnih bolnikov. Ponu- dili jim bodo prostore v stavbi ob vhodu v bolnišnico, kjer je tudi telefonska centrala. Popoldanska ambulanta se je preselila na Potrčevo Od danes pa do konca marca prihodnjega leta bo popoldanska ambulanta za bolne predšolske in šolske otroke delala v prostorih otroškega dispanzerja na Potrčevi cesti v Ptuju. Viktor Zakelj jutri v Ptuju Podpredsednik republiške vlade mag. Viktor Žakelj bo jutri z nekaterimi sodelavci na obisku v ptujski občini. Spremljala naj bi ga tudi minister za kulturo Borut Šukljc in kandidatka socialistov za predsednico Republike Slovenije Darja Lavtižar — Bebler. Viktor Žakelj bo Ptujčane seznanil z ak- tualnimi nalogami republiške vlade, Darja Lavtižar — Bebler pa bo govorila o lokalni samoupravi Pripravila: MG Izvedeli smoi Spet nam grozi onesnaženje podtalnice Problem onesnaževanja podtalnice na Ptujskem in Dravskem polju ni le izredno resen za ptujsko občino, ampak tudi za ma- riborsko, slovenjebistriško in ormoško ter končno tudi za vso Slovenijo. Zato je skrajni čas, da se v občini, regiji in državi re- sno dogovorimo, ali bomo pri nadaljnjem razvoju dali priorite- to kmetijstvu ali pitni vodi. Oboje ne gre skupaj, saj sta to raz- vojno docela konfliktni veji in druga drugo nenehno spodbija- ta. Kljub sprejetim ukrepom nam namreč spet grozi onesnažen- je z nitrati, saj je njihova v.scbnost v pitni vodi na kritični meji. To je ena najpomembnejših in tudi najresnejših ugotovitev razširjene seje predsedstva Ze- lenih Ptuja, ki se je je v pone- deljek, 28. septembra, udeležil tudi predsednik Zelenih Slove- nije dr. Dušan Plut s sodelavci. Na dvojno onesnaženje Drav- skega polja — s pesticidi po uj- mi leta 1989 ter z nitrati od leta 1990 dalje — je ponovno opo- zoril dr. Ciril Korpar, vodja ptujskega higiensko-epidemio- loškega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Poudaril je, da sprejetih var- stvenih ukrepov (omejitev gno- jenja z gnojnico na vodnih var- stvenih pasovih ipd.) skoraj nihče ne upošteva, zato je vseb- nost dušika v podtalnici spet vse višja: v letu 1990 je bilo v litru vode v povprečju 10,5 mi- ligrama nitratov, leto pozneje že 11,5, v letošnjem letu pa v pov- prečju od 12 do 12,5 miligra- mov nitratov. Onesnaženje z ni- trati torej počasi, a vztrajno na- rašča, saj jih tudi čistilne napra- ve ne očistijo. Zato je potrebno takojšnje reagiranje vseh odgo- vornih. Znane so ugotovitve zdravstvenih strokovnjakov o karcenogenosti in drugih zdrav- ju škodljivih posledicah nitra- tov, zato ne smemo odlašati niti za trenutek. Osveščanje ljudi, predvsem kmetov, je treba pričeti takoj. Predvsem je treba bistveno zmanjšati odvoz gno- jevke na njive in to urediti z odlaganjem v ustrezne centralne in zaščitene cisterne. Med hujšimi onesnaževalci pitne vode na Ptujskem in \ Dravskem polju so zagotovo 'i vsa divja odlagališča odpadkov, j Zato je Inštitut za ekološki i inženiring v Mariboru na pobu- i do Zelenih Ptuja pripravil ob- sežno študijo o sanaciji vseh divjih odlagališč na Dravskem polju. V priotiteti je kar 25 div- jih odlagališč, ki so na bazenih pitne vode, zato jih je treba čimprej ustrezno sanirati. Ustrezne sanacije ali zaščite je čimprej potrebnih tudi 18 gra- moznic z vodo, ki so v ožjem območju vodnih črpališč. Za vse so nakazane tudi možne rešitve, vendar je najprej po- trebno zagotoviti sredstva. Zeleni Ptuja so se lotili tudi obsežne akcije sanacije nekdaj kristalno čiste Studenčnice, ki je pred desetletji samo na našem območju poganjala pet vodnih mlinov, v njej pa so bi- vale postrvi in druge plemenite ribe. Danes je napol mrtva in onesnažena z muljem, globokim od 50 do 70 cm. Zeleni predla- gajo, da bi s sanacijo Stu- denčnice rešili dve muhi na en mah: odvečni mulj, ki je kislast, bi namreč prepeljali na ki- dričevke halde (odlagališča rdečega blata), ki so bazična. Učinek bi bil zagotovo v oboje- stransko korist. Opozorili so tudi na usnjamo v Gočovi, za katero je dr. Dušan Plut povedal, da čakajo na do- končne strokovne analize o neo- porečnosti ali škodljivosti proizvodnega procesa; te bodo dokončno vplivale tudi na odločitev ministrstva za varstvo okolja. Vsekakor pa so se zav- zeli za to, da Pesnice in le- narškega okolja ne bi več eko- loško obremenjevali. Zato pre- dlagajo vlaganja v obstoječe usnjame v Sloveniji, okrog ka- terih so vse reke močno one- snažene. —OM Deratizacija je zatiranje podgan, miši in drugih glodalcev. Podgane in mi- ši živijo v naši neposredni okolici, vedno več pa jih je tudi v zapviščenih gramoz- nicah, ki so postala črna oziroma divja odlagališča za najrazličnejše odpadke (svinjske kože), ki prav go- tovo ne spadajo tja. Glo- dalci se v naši okolici hra- nijo z ostanki hrane, od- padki oziroma vskladišče- nimi živili. ^ Podgane so zelo požreš- ne. Brez hrane vzdržijo le nekaj dni. Če pa so dalj časa brez hrane, pa so ne- varne celo ljudem, predv- sem hudo bolnim in nepo- kretnim ostarelim bolni kom, pa tudi dojenčkom. Med najbolj škodljive glodalce pri nas uvrščamo črno podgano, sivo podgano in domačo miš. Zelo hitro se razmnožujejo, kar je (>na osnovnih bioloških la sinosti glodalcev. Samo en par podgan lahko ob ugodnih klimatskih raz- merah in dobrih razme rah za prehrano v enem letu zapusti 900 do 1000 potomcev. Ekonomska škoda, ki jo povzročajo glodalci, je ogromna. Po ocenah stro- kovnjakov Svetovne zdrav- stvene organizacije znaša le ta na svetu letno 500 do 600 milijonov ameriških dolarjev. Poleg tega da po- žrejo velike količine hra- ne, jo tudi razsipavajo, raznašajo in okužujejo. Okvarjajo in uničujejo tu- di vodovodne in električ- ne inštalacije, praktično skoraj vse, kar je v zgrad- bah, pa tudi zgradbe sa- me. Znano je tudi, da so zlasti podgane zelo oprez- ne in zahrbtne. Velika požrešnost glodal- cev je izrednega pomena tudi v epidemiologiji nale- zljivih bolezni, saj na la način okužijo prenekatera živila in hrano. Ne samo da so rezervoar infekcije, temveč so tudi prenašalci kužnih klic. Danes še ne poznamo vseh nalezljvi- vih bolezni, ki jih glodalci prenašajo. Z gotovostjo pa prenašajo večino čreve- snih nalezljivih bolezni, steklino, virusne mrzlice, vranični prisad, kugo, čre- vesne zajedalce in še dru- ge bolezni. So gostitelji raznih parazitov, kot so bolhe, klopi, pršice in dru- gih, in v trenutkih, ko iz- gubijo paraziti glodalca kot gostitelja, napadejo tu- di ljudi. UNIČEVANJE GLODALCEV_ Poznamo več načinov uničevanja glodalcev. Eden najmanj škodljivih je gotovo preprečevanje dostopa do lirane, kar pa je praktično skoraj neure- sničljivo. Nadalje pozna- mo biološki način uni- čevanja (mačke, psi, lisice in drugi "biološki sovraž- niki"). Tudi mehanična sredstva, kot so razne pa- sti, so še vedno v uporabi. Vendar je osnovni način boja proti glodalcem orga- nizirano zastrupljanje s kemičnimi sredstvi in strvipcnimi plini. To je na loga posebnih skupin po- sebej iisposobljenih delav- cev. Poteka po v naprej do- ločenem načrtu dvakrat letno, spomladi in jeseni, sočasno oziroma v dolo- čenem za^:)oredju na šir- šem prostoru. Nujno je so- delovanje prebivalcev, ker je uspeh na ta način mno go večji. KAJ NAJ BI STORILI? Sočasno z organiziranm imičevanjem — deratizaci- jo bi morali očistiti nepo sredno okolico in vse pro- store, kamor potem za to usposobljeni delavci po- stavijo vabe. Če n§imreč_ podgana ali miš ne najde hrane, začne jesti zastrup Ijeno hrano (vabo). Nova stanovanjska zako nodaja ima na tem po- dročju nekaj pomanjklji vosti. S prodajo stanovanj smo izgubili tudi upravi telje predvsem večjih sta- novanjskih enot. Ne glede na te pomanjkljivosti pa so veljavni še vedno odlo ki, spre^jemati na podlagi Zakona o varstv\i prebival stva pred nalezljivimi bo leznimi, ki predpisujejo obvezno deratizacijo, skla- dno z zakonom. Da bo deratizacija res nično uspešna, vabimo vse prebivalce k sodelo vanju. Vodja HE oddelka Ptuj: Ciril KORPAR, dr. med. 4 — PO NAŠIH KRAJIH 1. OKTOBER 1992 TEDNIK KIDRIČEVO: Lekarna v Kidričevem ima nov delovni čas. Dnevno posluje od 7. do 14,30 ure, ob četrtkih od 7.do 15,30 ure, vsako prvo soboto v mesecu pa od 7. do 13. ure. Delovni čas lekar- ne so podaljšali predvsem zaradi tega, ker delavci tovarne, ki dela- jo do 14. ure, niso mogli do zdravil po tej uri. (mg) TEDNIK PODLEHNIK: Konec maja se je v krajevni skupnosti iztekel krajevni samoprispevek. Prebivalci so se na več zborih krajanov odločili, da bodo za nedeljo, 11. oktobra, razpisali novega. Čeprav ta oblika zbiranja denarja ni najbolj priljubljena, je ob sedanji neučinkovitosti financiranja razvoja dermografsko ogroženih ob- močijh še vedno, poleg zbiranja sredstev po posebnih pogodbah, edina možnost, ki zagotavlja, da bodo krajani zbrali potreben denar za sofinanciranje projektov, za katere bodo dobili vsaj polovico de- narja iz republiškega ali občinskega proračuna. Ce bi jim prihodnjo nedeljo uspelo izglasovati samoprispevek, naj bi v naslednjih petih letih zbrali okoli 9 milijonov tolarjev. Naj- več sredstev — okoli 3 milijone — bodo porabili za sofinanciranje širitve primarnega vodovodnega omrežja, ki je tudi v občinskem programu, od vodohrama na Gorci proti Dežnemu, Rodnemu Vrhu, Strajni in Jablovcu, še milijon pa za širitev primarnega vodovodne- ga omrežja od Majskega Vrha proti Zgornjemu Podlehniku. Nekaj denarja naj bi porabili tudi za gradnjo vaških vodnjakov in zajetij v Ložini, Sedlašku, 2 inilijona 700 tisoč tolarjev za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest, za njihovo gramoziranje, zimsko urejan- je in ureditev obcestnih jarkov. Prav tako tudi za sofinanciranje asfaltiranja lokalnih cest. Med manjšimi projekti omenimo še sofi- nanciranji poslopja za telefonsko centralo in gradnjo televizijskega pretvornika v Sedlašku ter vzdrževanje obvjektov krajevne skupno- sti in sofinanciranje delovanja društev in krajevne skupnosti. Kot je videti iz programa, bodo večino sredstev porabili za sofinaciran- je del, za katera pričakujejo tudi denar iz republiškega in občinske- ga proračuna. Vendar s takim načinom v krajevni skupnosti niso zadovoljni in menijo, da bi morali najti drugačen vir financiranja razvoja, ki bi bremena porazdelil na celotno državo. Vaško veselje ob vodi... — kdaj v Podlehniku? Foto I. Ciani TEDNIK SELA - NAGRADNO VPRAŠANJE: Velikokrat celo v občin- skih službah ne znajo pravilni napisati in sklanjati imen krajev v ptujski občini. A bi bilo prav, da bi to znali vsi. Zato vam tokrat za- stavljamo nagradno vprašanje: Doma ste v kraju, ki se imenuje Se- la. Kje ste doma? (Obkrožite pravilen odgovor ): a. v Selih b. na Selih C v Selah č. na Selah d. v Selu e. na Selu Odgovor pošljite čimprej na naslov Tednika, Ptuj, Raičeva 6, s pripisom Za rubriko Od A do Ž. TEDNIK ŽETALE: Tam, se pripravljajo na kostanjev piknik, ki naj bi postal tradicionalna prireditev te haloške krajevne skupnosti. Prvi je bil pred dvema letoma, ko so se na tak način zahvalili vsem, ki so jim priskočili na pomoč po neurju v letu 1989. Ko- stanjev piknik bo prihodnji petek ob 15. uri na nogometnem igrišči v Žetalah. Na njem bodo pripravili slavnostni govor o razvoju Haloz, nastopili bodo šolarji in harmonikarji ter vaški pevci iz Žetal, članice in člani Kmečke zveze pa bodo pripravili razstavo dobrot iz želalskih kuhinj. Seveda ne bo šlo brez sla- stnih kostnjev in mošta, srečelova in zabave s Prerodom. V pri- pravo piknika so se vključila vsa žetalska društva in organizaci- je, generalni pokrovitelj prireditve pa bo podjetje Gastro zaseb- nika Marjana Skoka. Neuradno so napovedali tudi prihod Jane- za Drnovška, predsednika slovenske vlade. D.Lukman Govori se„. ... da je med zelo burnim telefonskim sestankom na Destmiku di- rektor pošte zagrozil, da bo poklical policijo, če ga ne spustijo iz dvorane. Le kako bi bilo to videti? Verjetno bi šel na Urbanov tum in mahal z robčkom. Sestanek je namreč bil ravno o tem, zakaj na Destmiku še ni telefonov. ... da je prvi mož ptujske vlade šel v Liechtenstein tudi zato, da bi ugotovil, kako bi funkcionirala mini "država Ptuj. Hvala bogu, da nisem Ptujčan! ... da je parkirišče za ptujsko avtobusno postajo zakleto. Zlasti so ogorčeni tisti, ki morajo zvečer tam pustiti svoj avtomobil, saj se morajo nato pretipati po neosvetljenem parkirišču do najbližje sve- tilke. Le kako so nemameži pred nekaj dnevi uspeli v mraku videti avtomobile, da so jih premazali z drekom? Odgovor pošljite na upravljalca parkirišča. Mogoče pa je to samo dnevno parkirišče (v stilu pregorele žarnice, ki je za čez dan še dobra). PTUiSKI TROJČEK: OBNOVA MINORiTSKE CERKVE, ZIDAVA NOVE POŠTE, PRESELITEV KNilŽNICE Minoritski trg, kakršen je bil pred pol stoletja Strokovne dileme, ali povsem nova cerkvena arhitek- tura ali rekonstrukcija nekdanje cerkve v okviru mino- ritskega samostana, so, kot kaže, razrešene: stroka za- govarja rekonstrukci^jo cerkvene ladje in baročne fasa- de, kije nastala v IT.stolctju. Rekonstrukcija cerkve je vezana na preselitev pošte na novo lokacijo in knjižnice v Mali grad. Ruševine minoritske cerkve, 1945 Februarja letos je ptujski parlament v razvojnih usme- ritvah občine potrdil makro- projekt, prejšnji teden pa je bila predstavitev dokumenta- cije v zvezi s posegi v kare 14: osnutek ureditvenega načrta za prenovo dela kareja 14, strokovnih osnov za re- konstrukcijo cerkvene ladje in fasade ter promocijskega ma- teriala za obnovo minoritske cerkve. Minoritska cerkev je del ce- lote samostana, dominantni del jugovzhodnega dela stare- ga mestnega jedra, ki naj bi mu z rekonstrukcijo cerkve in prestavitvijo poštnega poslop- ja na Bakhov trg vrnili nek- danjo podobo. Stroka se je od- ločila za rekonstnikcijo cerkve tudi zaradi tega, ker se nova sakralna arhitektura ne more kosati s tisto iz 17. in 18. sto- letja, so povedali predstavniki Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor. Cerkvena ladja bo obnovljena kot gotski objekt, fasada bo baročna — takšna, kakršna je nastala v n.stoletju. Za rekonstrukcijo obstaja še dovolj načrtov in slikovnega materiala. Rekonstrukcija same cerkve pa še ne bo dala popolne po- dobe nekdanjega Minoritske- ga trga, zato si minoriti priza- devajo tudi za postavitev Ma- rijinega stebra, ki je stal ne- koč sredi trga. Odprto ostaja še tudi vprašanje ponovne po- stavitve obeh kapel na severni strani cerkve. Rekonstrukcija cerkve in 3restavitev pošte pa v tem de- u mesta zahtevata tudi druge posege, ki so jih predstavniki Projekte inženiringa predsta- vili v osnutku ureditvenega načrta za prenovo dela kareja 14. Vedeti pa je treba tudi, da projekta ptujske trojke ni mo- goče obravnavati mimo pro- jekta podvoza, ki teče ob robu kareja 14, torej mimo minorit- skega samostana in bodoče lo- kacije pošte. V korist rekonstrukcije mi- noritske cerkve se je samostan pripravljen odpovedati vrnitvi nacionaliziranega premoženja v naravi, je povedala članica izvršnega sveta za kulturo Kristina Šamperl— Purg, ozi- roma kot je poudaril gvardijan minoritskega samostana Tarzi- cij Kolenko, je država dobila za porušeni objekt vojno odškodnino. Poštarji pravijo, da so ne po svoji volji v centru "dogajan- ja", da z novo lokacijo so- glašajo, da pa so stroški prese- itve izredno visoki ne glede na to, kako daleč se selijo. Tudi knjižnica bi rada nove prostore, saj je stiska dveh njenih oddelkov v prostorih samostana več kot očitna, pa tudi idejni projekt izrabe Ma- lega gradu za njene potrebe je že narejen. Dokumenti so dostopni tudi javnosti na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja, Prešernova 29, pri- pombe pa zbirajo še do 15. oktobra. Na ptujskem trojčku delajo tri komisije. Najbolj dejavna je, kot kaže, komisija za obno- vo cerkve, ki je že pripravila promocijski material, v kate- rem je zgolj številka žiro- računa minoritskega samosta- na sv. Petra in Pavla, čeprav govori publikacija tako o novi lokaciji pošte kot o preselitvi knjižnice, torej o treh enako- vrednih projektih, ki so pri uresničevanju v soodvisnosti. Ker je pri izdaji sodelovala poleg samostana tudi občina (denar je šel iz razvojnega sklada), je skoraj neodpustlji- vo, da sta projekta ostala brez navedbe žiroračuna, pa če je pripomba na prvi pogled še ta- ko banalna. Publikacija Minoritska cer- kev včeraj, danes, jutri, raz- košna po svoji podobi, ra- zočara po vsebini. Izšla je v nakladi 6.000 izvodov, njena izdaja pa je stala 20.000 nemških mark. Če je občina namenila za njen tisk razvojni dinar, potem bi v njej pričako- vali poleg nekaj povsem for- malnih, informativnih in stro- kovnih zapisov tudi manage- ment; vsaj tako se razume za- pisano v publikaciji, ki z obja- vo žiroračuna ne računa zgolj na moralno, ampak tudi na povsem konkretno materialno podporo. Ker pa bo sila malo tistih, ki bodo prispevali denar zgolj iz nostalgije za nekdanjo podobo tega dela mesta, bi pričakovali če že ne konkret- ne, pa vsaj "navržene" predlo- ge o ekonomsko zanimivem projektu, ki lahko prinese tudi dobiček. Ker tega ni, še bolj zbode v oči pripomba provin- ciala Maksa Klanjška (ki je publikacijo že ponesel v Mehi- ko, Afriko, videli so jo že tudi v New Yorku in še kje), da prevodi v nemščino in an- gleščino degradirajo publikaci- jo, da o tem, kako si drugod po svetu česa takega ne morejo privoščiti, niti ne govorimo. Kristina Šamperl—Purg, v izvršnem svetu odgovor- na za kulturo, je v pulika cijo zapisala, da finančna kontrukcija vključuje ob- činski in republiški pro- račun, sponzorje, kulturni dinar, sklad za obnovo in seveda občane, vernike, zainteresirane ljubitelje, sredstva od denacionaliza cije v korist obnove cer- kve. Če ne drugega, bo za uvrstitev ptujske trojke v nacionalni program po- trebno narediti veliko več, kot smo videli In slišali na predstavitvi prejšnji te- den. NaV Minoritski trg pred II. svetovno vojno MARTA 1tl$ ^ prof. pedagMikc Iz šolske prakse za prakso NADAUEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE M. Rudi ne dela domačih nalog. Vsem opozorilom in kaznim učitel- ja se nekako pospano smeji in na koncu izjavi: "Kaj vendar hočete od mene, kot da nihče v razredu nima nobenega 'čveka', saj nisem tako slab, če pozabim nalogo, saj učnega in pozneje delovnega me- sta tako ne bom dobil. " Poglejmo si več možnih reakcij učitelja na tako izrazito lenobo: 1. Za vsako manjkajočo nalogo zapis v dnevnik. 2. Pogovor s starši. 3. S kreganjem in kazenskimi nalogami poskušamo Rudija spa- metovati. 4. Dajemo mu še težje naloge, da bi ga miselno maksimalno za- poslili. 5. Za kazen ga pošljemo na raz- govor k ravnatelju. 6. Z Rudijem se pogovorimo o njegovem problemu in o neugodnih posledicah njegove lenobe in nez- nanja, kajti človek je dolžan pre- živeti svoje življenje čim kvahtet- neje, pa čeprav mu vedno ne uspe .opravljati najljubšega poklica. 7. Rudija postavimo pred razred za vzgled pozabljivosti in lenobe drugim učencem. 8. Rudija povabimo, da prihaja popoldan v šolo pisat domače na- loge, si jih sam popravlja in si ta- ko pridobiva delovne navade in samozavest. Po daljšem razmišljanju se bodo morda tudi vam zdele na- juspešnejši načini reagiranja pod številko 2, 6, in 8. Vsekakor pa je res, da naj bi bil pri "lenuhu" pohvaljen vsak najmanjši uspeh — za razliko od drugih bolj samozavestnih učencev, ki uspehe lažje dose- gajo. Kljub velikemu naporu nuditi labilnim ljudem pomoč ostanejo žal le-ti velikokrat v začaranem krogu nemoči — tako imenova- nem vražjem krogu: odpovedo- vanje v šoli, v življenju; po- manjkanje samozavesti, truda, poguma in napora; vse, kar de- la, se mu ponesreči, izhoda ne najde... Kaj storiti v takem primeru v šoli? Možna je zamenjava učenca v drugo skupino ali razred. Učitelj naj bi si vzel čas za razgovor s ta- kim učencem in se vprašal, kaj lahko naredim zanj. Več učiteljev se ob podobnih primerih sprašuje, ali imajo prav, da od vseh učencev pričakujejo pri vseh predmetih do- bre rezultate. III. Michaela je bila sprejeta v prvi razred s šestimi leti in pol. Kljub temu da jo je komisija za šolske novince pregledala, ugotovila nje- no sposobnost za šolo, se je prvi dan v šoli samo jokala. Šole jo je bilo strah. Tudi velik pisan klobuk, poln sladkarij, je ni potolažil. Tu- di drugi dan kljub materinemu prigovarjanju in velikim naporom učiteljice^ ni prestopila šolskega praga. Se tretji dan ni uspelo učiteljici in materi spraviti Mi- chaele v šolo, še vedno je jokala in se krčevito oprijemala matere. MOŽNE REAKCIJE LČITEUlCE_ 1. Učiteljica po.skuša s prigovar- janjem, da se njene prijateljice pri- jetno počutijo v razredu in zaradi te- ga rade hodijo v šolo. 2. Učiteljica poskuša Michaeli na vse načine jasno povedati, da je tudi zanjo prišel čas, da začne resno življenje. 3. Učiteljica se pogovori z mater- jo in si tako pridobi mnogo dragoce- nih informacij o Michaeli. 4. Učiteljica se v enem odmoru igra z Michaelo, se z njo pogovarja o šoli in sošolcih. 5. Učiteljica prosi šolskega peda- goga za razgovor z otrokom. 6. Razredničarka dovoli, da nekaj dni mati prisostvuje pouku ali vsaj sedi na hodniku, kar daje takemu otroku občutek varnosti in topline. Vsi, ki se nagibate k zadnjim šti- rim rešitvam — pravilno razmišljate Opaziti je, da imajo strahopetni učenci zaradi svoje anksioznosti slabše uspehe kot drugi. Vsekakor naj bi bil učitelj tisti, ki v šoli pre- pozna učenca, ki ga jc strah. Po- skuša naj mu pomagati po svojih najboljših močeh in pri preverjanju iskati tisto, kar učenec zna, ne tiste- ga, za kar sumimo, da zna le eden ali kvečjemu dve učenca v razredu. Pomislimo .sami nase, ko čakamo v čakalnici pri zobozdravniku, kakšen občutek imamo. Občutki so kdaj tudi neprijetni: srčni utrip je hi- trejši, dihanje težko, potenje, nervo- za, spremembe v želodcu, črevesju, tresenje glasu, rok ... Zavedati se moramo, da pri občutku strahu daje učenec negativen odgovor in se težko skoncentrira na pozitivnega. Za vse večje probleme naj bi se vprašali, od kod izvirajo. Potrebno je analizirati situacijo problema in poskušati poiskati možno rešitev. Učitelj in pedagog naj bosta pri- pravljena take konflikte reševati počasi, ne s silo, in si za to vzeti dovolj časa in poguma. Nadaljevanje prihodnjič — 1. OKTOBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Piše: TJASA . MRGOLE-JUKIC Zgodovina religije za mlade TOTEMIZEM_ Da bi lahko govorili o prvi obliki religije nasploh, so morali obstajati nekateri pogoji. Ker nič ne nastane iz nič ali kar samo po sebi, so tudi za nastanek religije potrebni nekateri pogoji. Kaj je sedaj to? Kakšni pogo- ji neki! Vsi postavljajo ne- kakšne pogoje. "Če boš priden, boš ..." "Ce se boš učil, boš ..." Če boš to prebral, boš tudi izve- del! Kakor v življenju vsakega človeka — tudi v tvojem — so vsepovsod postavljeni pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati, da bi lahko govorili o napredku. V zgodovini človeka jih je bilo že veliko in zelo so pomembni. No, pa poglejmo, kateri so po- goji, da bi religija sploh lahko nastala. Ker je religijo ustvaril človek, je le—ta moral biti na določeni stopnji razvoja: moral je izdelo- vati orodje, govoriti, imeti na neki način organizirane odnose v družbi, moral je razmišljati o sebi in svetu ter ga poskušal ra- zumeti in razložiti. V prejšnjem poglavju smo se "učlovečili", sedaj pa si poglej- mo, kakšno je bilo resnično vi- deti življenje v tistem času. Ljudje so živeli v hordah. Hordo je vodil kakšen hraber mož, ponavadi najstarejši, ni pa imel nobene oblasti. Preživljali so se z lovom in nabiranjem sa- dežev in tako kulturo imenuje- mo NABIRALSKO — LOV- SKA KULTURA. Zaradi iskan- ja hrane so se horde morale ne- prestrano seliti. Ljudem, ki ni- majo stalnega bivališča in se neprestano selijo, pravimo NO- MADL Prehranjevali so se z mesom severnega jelena, jamskega medveda, mamuta... Ali si pred- stavljaš, kako težko je bilo ulo- viti tako veliko žival? Vemo, da je takratni človek že imel orožje. Najstarejše orodje in orožje je bilo tisto, s katerim so udarjali, torej UDARNO, in ti- sto, ki so ga metali — METAL- NO. Točno pa to pomeni: kij, kopje, harpuna, bumerang, mreže, pa tudi pihalnik (z za- strupljeno puščico). Povedati ti moram, da so ljudje že zelo zgodaj spoznali učinkovitost ra- stlinskega in živalskega strupa in ga seveda tudi s pridom upo- rabljali. Prvo orodje pa je bila greblji- ca. Z njo so si pomagali izkopa- ti gomolj, korenino ali pa luk- njo za past. Že človek v ledeni dobi je poznal več tehnik lo- vljenja, in sicer: lov s tekom, lov z zalezovanjem, pasti (izko- pane v zemljo in prekrite z ve- jami), verjetno pa tudi mreže in še kaj. Prvo mehanično strelno orožje pa je bil lok. To je bila za primitvnega lovca velikanska pridobitev. Glede na to da se je preživljal z lovom, je bila glavna hrana človeka meso in mimo lahko trdimo, da je bil človek ledene dobe mesojedec. Kaj misliš, zakaj je porabil ujeto in ubito žival? Meso si je spekel in pojedel. Vemo, da si je znal pripraviti ogenj, in sicer na dva načina: z žvrkljanjem dveh paličic (eno iz mehkega, drugo in trdega lesa) ali s kre- sanjem kamnov. Kože je porabil za oblačila. Obleko je moral imeti, ker je bilo mrzlo; mogoče je poznal celo obutev. Zagota- vljam pa ti, da sramu ni poznal, ta se razvije veliko pozneje. Iz kosti, zob ... je izdelal orodja in orožje, iz kit je pletel košare ali jih uporabljal za vrvice, na ka- tere je napeljal zob (npr. med- veda) in ga uporabljal kot okras okoli vratu. Sicer že vemo, da je človek takratnega časa živel v jamah. Včasih pa ni našel ja- me, saj nisi pozabil, da se je ve- nomer selil. Tako je bil primo- ran narediti si nekakšno zaklo- nišče. Velike živalske kosti je zapičil kot kole v tla, po njih pa napel kože ali veje in tako so nastala zaklonišča; šotor pa je bil že velika iznajdba. Samo kot zanimivost naj ti še povem, da je bila prva udo- mačena žival pes. Ni naključje, da mu pravimo najboljši člove- kov prijatelj, saj prijateljstvo med človekom in psom traja že tisočletja. Ali si predstavljaš življenje teh naših prednikov? Ali si iz povedanega razbral, da so se ti ljudje pravzaprav vsak dan bori- li za hrano in da niso bili zme- raj siti? Vse njihovo življenje se je sukalo okoli lova, saj je bilo njihovo preživetje odvisno od uspešnosti le—tega. Ni naključje, da si je človek izbral za prvi predmet čaščenja prav žival. To prvo stopnjo reli- gije imenujemo TOTEMI- ZEM. Totemizem je vera, kjer prebivalci horde verjamejo v sorodstvo s totemom. Kaj je to- tem, me boste vprašali. TOTEM je živalska vrsta, ki si jo je hor- da izbrala za svojo. Vsaka hor- da ima svoj totem. Totem je lah- ko tudi rastlina ali predmet, vendar srečamo to zelo redko, kar je razumljivo, ker je bil lovec neposredno povezan z živalmi. Važno si je zapomniti, da to- tem ni božanstvo, ni nekaj sve- tega in tudi obožujejo ga ne. Če bi prebivalca horde vprašal, kaj mu pomeni njegov totem, bi od- govoril: "To je naš starejši brat, to je naš prijatelj, naš oče." Zaradi te družinske poveza- nosti med hordo in totemom je prepovedano ubijati totemsko žival in uživati njeno meso. To prepoved imenujemo TABU. Iz- jema so le obredi, ob katerih so nekatere horde uživale meso to- tema, vendar so to počeli iz- ključno v obredne namene, ker so želeli s totemom navezati še tesnejše stike in pridobiti moč živali, svojega totema. Totem je ljudi varoval ali jih opozarjal na nevarnosti. Ljudje so verjeli, da se lahko s po- močjo izbranih predmetov — SVETIH PREDMETOV — ČURING — še bolj približajo totemu. Za svete predmete so izbrali kosti, kamne, včasih so kamne tudi poslikali... Ljudje so si v okolju, kjer so živeli, ponavadi izbrali kraj, ki je bil nekaj posebnega, npr. izvir pod skalo, skalo sredi travnika, mogočno drevo..., kot TOTEM- SKO SREDIŠČE. Za ta kraj so vedeli samo oni in je predstavljal njihovo skrivnost. Tam so tudi hranili svete predmete. Na tem prostoru so potekali TOTEMSKI OBREDI, ki se jih tujci niso sme- li udeleževati. Kaj misliš, kaj se je dogajalo na teh obrdedih? Peli so in ple- sali, izgovarjali magične besede — zakletve, gladili (božali) svete predmete (si si zapomnil čuringe?) in včasih uživali to- temsko meso. Kdo pa se je udeleževal teh obredov? Ali misliš, da vsi pre- bivalci skupine — horde? Tudi jaz ne vem natanko, toda naj- večkrat moški sami, otroci pa nikoli. Ko so bili otroci majhni, so jih vzgajale mame, jim pele pe- smi in pripovedovale pravljice za lahko noč. Tem "pravljicam" pravimo TOTEMSKI MITI. Le—ti pripovedujejo o tem, da včasih niso po svetu hodili ljud- je in tudi živali so bile drugačne kot danes. Njihovi predniki so bili največkrat sestavljeni iz lju- di in totemskih živali. Fantastična bitja, verjetno totemistični "predniki", na steni jame (dežela Humbert, severna Av- stralija) Prihodnji teden je teden otrok Teden otroka se bo v ptujski pričel z Mlinčkom prostega časa, otroškim živžavom, ki bo pred di- jaškim domom v ponedeljek ob 16.uri. Organizatorji vabijo otro- ke, da prineso jesensko listje in ličkanje, kotalkarji pa naj pridejo s kotalkami. Pripravili bodo pečena jabolka, sadne ražnjiče, otroci bodo lahko risali jesenske motive. Otroški živžav bo v vsa- kem vremenu. V torek bo radijska okrogla miza o možnih pomočeh otro- kom v stiski. V sredo, ko je dan slovenske šole, bo v Srednješolskem cen- tru ob 18,30 uri javna tribuna Otroku prijazna šola. V četrtek bo ob 11.uri zase- danje otroškega parlamenta o otroku prijazni šoli, ob 18. in 19. uri pa pravljični večer na ptujskem gradu Turkomandija. Vžgojnovarstveni zavod bo v naslednjem tednu razstavljal v izložbah Blagovnice in Tehnike izdelke iz naravnih materialov. Ljudska in študijska knjižnica pa bo pripravila razstavo naj- bolj branih knjig v trgovini Ci- ciban. Za aktivnosti v Tednu otroka bodo skrbeli: osnovne šole, vrtec, knjižnica, muzej. Center za social- no delo. Dijaški dom, krajevne skupnosti, Radio Tednik in Občin- ska zveza društev prijateljev mla- dine, Aeroklub Ptuj pa od 5. do 7. oktobra ponuja otrokom ogled in polete z baloni dopoldan in popol- dan v ptujskih toplicah. NaV Očistimo svoje otroško igrišče jc akcija, ki jo pri- pravlja Občinska zveza pri- jateljev mladine od 5. do 10. oktobra. K sodelovanju vabi otroke in starše. Tiste, ki bodo akcijo organizirali, pa prosi, da to javijo Zvezi na telefon 772-920 vsak de- lovni dan od 8. do 9. in 14. do 15. ure, da bo komisija lahko ocenila njihovo delo. Najuspešnejši bodo nagra- jeni z izletom Spoznajmo naš kraj, ki ga organizira Turistični informativni cen- ter Ptuj. Šolski zvonec nam je zaupal... PTUJ * Učenci osnovne šole Breg so si v prvem tednu pouka ogledali arboretum in razstavo cvetja v Volčjem potoku. Športne ak- tivnosti v tednu športa sq končali v sredo, saj so v četrtek četrtošolci odpotovali v šolo v naravi v Piran. Učenci sedmih razredov pa so v okviru proizvodno—tehničnega dela obiskali obrtni sejem v Celju. 39 BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. EPONA — zasčitnica konj in transporta Med staroselskimi božanstvi, ki so jih še v rimski preobleki častili na naših tleh, lahko ome- nimo keltsko boginjo Epono, zaščitnico konj in transporta. Posvetilni kamni in njene relief- ne upodobitve so poznani v ti- stih provincah, kjer je prej pre- vladovalo keltsko prebivalstvo. Srečamo jih na Portugalskem, v Španiji, Severni Italiji, Panoni- ji, Bolgariji, Britaniji, Germani- ji ter Galiji. V Panoniji se ni pojavljala posebno pogosto. Znani so trije posvetilni napisi iz Aquincuma ter reliefi iz Camuntuma in Poetovione. Poleg tega da je bi- la zasčitnica konj, je Epona va- rovala tudi drugo živino, poseb- no še osle in mule. Mule so bile v prazgodovinskem času izred- no pomembne, uporabljali so jih za karavanski transport prek alpskih prelazov. V rimskem času se je promet preusmeril na odlično grajene ceste. Poleg vojske in Rimljanov pa se je verjetno tudi del staroselcev uk- varjal s prevozništvom in ti so priporočali svojo živino staro- davni boginji Eponi. Iz tega časa je znanih več vojaških po- svetilnih kamnov Eponi, zato nekateri menijo, da je bila tudi starodavna keltska boginja voj- ne, kar pa ni dokazljivo. Relief iz Poetovione, ki se nam je ohranil le na fotografiji, prikazuje boginjo v nagubani obleki, sedečo na prestolu, de- sno sta dva konja (od enega je viden le gobec), na katera je Epona položila eno roko, z dru- go pa ju krmi. Moška figura v ozadju predstavlja verjetno la- stnika, ki je živali pred odho- dom na potovanje priporočil bo- ginji- Reliefna plošča s prikazom Epone je danes poznana le po sta- ri fotografiji. Na levi strani razločimo sedečo boginjo (glava poškodovana), desno pa konja In lastnika. V žab Jaku teniško igrišče z umetno travo Aljaž Lukman, profesor tele- sne vzgoje, lastnik agencije Lu- ka, ki se ukvarja s športno in tu- ristično dejavnostjo, je pred kratkem v Zabjaku ob peščenih teniških igriščih uredil tudi igrišče z umetno travo s kre- menčevim peskom in razsvetlja- vo. S tem je izpolnil obljubo, ki jo je dal pred dobrim letom, ko je dejavnost začel. Igrišče z umetno travo je eno prvih te vrste v severovzhodni Sloveniji in v Sloveniji sploh. Ker gre za referenčno igrišče tovarne DESSO iz Ossa na Ni- zozemskem, si ga dnevno ogle- dujejo številni ljubitelji tenisa od drugod. Igrišče bo odprto tudi pozimi, ko na peščenih igriščih več ne bo mogoče igrati. Umetna trava s kremenčevim peskom je izred- no odporna za vodo in se ne 'odziva' na mraz ter druge zu- nanje vplive. Od prvega novem- bra naprej bo odprto vsak dan po 15. uri, po prehodni rezerva- ciji na telefonsko številko 773- 468 pa ga bodo odpirali tudi do- poldne. Ob koncu tedna bo od- prto ves dan. Šolo tenisa v Žabjaku je letos obiskalo več mladine in tudi odraslih kot prejšnje leto. Pro- blemi pa so s kadri, saj je težko dobiti usposobljene ljudi, ki bi jo lahko vodili. Aljaž Lukman bo čez zimo do- polnil ponudbo. Sedanji objekt, v katerem je že manjša trgovinica za prodajo pripomočkov za tenis, bo razširil in ob njem uredil manjšo restavracijo, sanitarije s kopalni- cami in garderobami ter šest igrišč za odbojko na pesku. V tem tre- nutku pa se že pripravlja na zim- sko sezono. Agencija Luka ima svojo šolo smučanja na Voglu, ki je članica nacionalne šole smučan- ja Slovenije, Aljaž Lukman pa je član slovenske smučarske demon- stracijske vrste. Agencija bo ko- nec oktobra ali v začetku novem- bra predstavila svojo zimsko po- nudbo. Za zdaj še ni znano, ali bo predstavitev potekala samostojno ali pa v okviru tradicionalnega sejma Zima—šport. Ne glede na to pa je že znano, da se bodo ta- krat v Ptuju s svojo zimsko po- nudbo predstavili znani slovenski smuč-irski centri. MG Foto: KOSI Srečanje 'Tazseljenih'^^ ^ Zaključek 6. tedna upokojen- cev občine Ormož ni bilo le nji- hovo slavje in praznik, marveč tudi izjemna priložnost za sni- denje "razseljenih" Ormožan- cev, ki so v lepem številu prišli tega dne v Ormož. Njihova življenjska pot jih je vodila v razne kraje in dežele. V petih doslej v Ljubljani izdanih biltenih "Ormožanec kjerkoli si", ki ga urejajo Rado Kukovec ter sodelavci Bruno Pečuh, Milan Kojc in dr. Albin Hedžet, vsi nek- danji Ormožani, je vpisanih kar 149 sedanjih bivališč 'razseljenih' Ormožancev, ki so sedaj v raznih krajih Slovenije ter v tujih državah. Vsi se seveda niso mogli udeležiti srečanja, ki so ga pripra- vili omenjeni sodelavci Biltena ob velikem razumevanju Društva upokojencev Ormož, zlasti pred- sednika Feliksa Stropnika. Po toliko letih odstosti je bilo srečanje nadvse prisrčno in tudi ganljivo, saj je pritekla marsikate- ra solza sreče, ko se po tolikem času, nekateri tudi po petdesetih letih, ponovno vidimo. Prisrčen stisk rok, lesen objem in poljub je bil viden znak radosti. Težko je opisati, treba je videti in doživeti. Koliko raznih in pestrih spominov na doživetja je bilo obujenih med celim srečanjem, lepih, prijetnih, pa tudi težavnih, a vse to je za na- mi. Ostali so le spomini na naša dela, na lepe dneve, krasne večere, vasovanja, kopanje v čisti Dravi, sankanje pozimi in še in še. Mno- gi se v začetku nismo takoj spoz- nali, a ko smo se, je bilo toliko bolj ganljivo. Ogledali smo si razstavo ročnih del in kulinarikc ormoških upoko- jenk ter slikarska deal naše Zofke Skorčič iz Ljubljane. Prisluhnili smo pozdravnim govorom, boga- temu in pestremu kulturnemu spo- redu. V spomin na to prvo srečan- je razseljenih Ormožanncev smo zasadili pred Domom upokojencev spominska drevesca. Upam, spoštovani 'razseljene!', da se smem tako v vašem kot svo- jem imenu prav toplo in iskreno zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k našemu uspelemu srečanju. Prevsem velja zahvala organizatorjem iz urediuštva Bil- tena, Društvu upokojencev Ormož za počastitev in gostoljubje ter go- vornikom, še posebno županu g. dr. Jožetu Bešvirju. Mestu Ormožu in vsem občan- kam trr občanom želimo mnogo uspehov in razvoja na vseh po- dročjih; obljubljamo, da Ormoža ne bomo pozabili in se bomo radi vračali vanj. Lipe Izlakar, Ptuj 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK ŠTATENBERŠKO SREČAJ Nova duhovna gibanja in literatura Konec minulega tedna je v baročnem dvorcu Štatenberg potekalo 29. srečanje pisateljev, združeno z 20. srečanjem mla- dih pesnikov in pisateljev Slo- venije. Podvojenost je mogoče razložiti z dvema organizatorje- ma: prvi je mariborska po- družnica Društva slovenskih pi- sateljev, drugi pa Zveza kultur- nih organizacij Slovenije Livrirani služabniki, ki so v petek dopoldan že pred vhodom v dvorec pričakali goste, neo- bičajno vzdušje, ki je vladalo že dopoldan, eksotični jedilnik, na katerem so bile med drugim tu- di otožne oči dobrih gozdnih živali, pa samsara, zlato jabol- ko, Hermesov mlaj, darežljiva dlan gostitelja..., je dalo sludti, da bo tudi tema dvojnega srečanja (nova duhovna gibanja v literaturi s sprostitvenimi de- lavnicami joge, odčitavanjem avre, pogovorom o bioenergiji, kartomaniji in astrologiji) nekaj posebnega. To, kar je bilo še pred nekaj leti razumljeno kot neresno, je sedaj že čisto legi- timno in je celo podlaga za raz- pravo na pisateljeskem srečan- ju. Zdelo pa se je, da je bila te- ma zastavljena preveč visoko, da bi mogla pritegniti vse ude- ležence. "Nemir je zajel človeštvo, v ljudeh vre in želja po duhovnih izvirih je vedno močnejša. Kaj se pravzaprav dogaja? Kje so vzroki tega intuitivnega gibanja in zakaj je ta nemir tako silovi- to zajel prav mlade?" je pričel referat na dopoldanski okrogli mizi o novih duhovnih gibanjih in literaturi Marjan Tomšič. Me- ni, da je prišlo v mladih do spontanega upora in odpora, ker je civilizacija grobo zmateriali- zirala v.se ravni bivanja in s tem povzročila ogromno škodo na- ravi in človekovi osebni ter ko- lektivni zavesti. Tej splošni do- besedno morilski in samomoril- ski zagnanosti civilizacije 20. stoletja so se od vsega začetka postavljali v oporečno pozo predvsem mladi in tudi tisti sta- rejši, ki se niso dali premamiti z vsem, kar prinaša "dobrega" da- našnja civilizacija. Po njego- vem je to želja po gibanju v na- sprotno smer, proč od požrešno- sti po materialnih dobrinah, proč od slepega pohlepa po moči, ki jo daje zemeljsko bla- gostanje. Človek in s tem celot- no človeštvo hoče preseči stanje gosenice, ki samo žre, žre in žre. Potrebno se bo prej ali slej zabubiti, preiti v poglobljeno, navznoter obrnjeno, meditativ- no stanje skupne zavesti. Marjan Tomšič je rerefat skle- nil z mislijo, da gre pri novih du- hovnih gibanjih za iskanje du- hovne identitete, za oporečništvo in včasih tudi za upor. Taka lite- ratura odseva splošno težnjo člo- veka iskati in najti harmonijo ter srečo zunaj želodca, torej zunaj nenasitne lakote po fizičnih in materialnih dobrinah. Dr. Manca Ko.šir, novinarska pedagoginja, znana po tem, da rada provocira in ne pozna dla- ke na jeziku, je svojemu refera- tu dala naslov "Literatura kot prostor obupa in upa". Začela je s trditvijo, da ni "nič novega na tem božjem svetu, tudi novih duhovnih gibanj ne". Po njenem imajo nova duhovna gibanja, si- cer raznolika, skupni imenova- lec: hrepenenje duše po prvobit- nem domu. " V meni — kot v vseh ljudeh — jc duhovno pomanjkanje in Vse več je mladih... obenem slutnja, občutenje ali videnje nečesa, kar me presega in dopolnjuje. Potreba zlitja sveta z mojo najbolj notranjo bitjo, kot pravijo temu v skupi- nah za duhovna gibanja, po zlit- ju z bitjem, ki mu pravijo neka- teri duh, drugi vesoljna duša, tretji večni JE, četrti Bog," je med drugim povedala. Poudari- la je, da literature sicer ne piše, jo pa neznansko rada prebira in kot bralka je deležna vsega po- vedanega, saj tako rije po polju "upa in obupa", da bi se sreče- vala z literarnimi junaki, avtorji tekstov ali pa tudi s pisatelji za kakšno okroglo mizo, pa naj bo ta celo na Štatenbergu. Vili Ravnjak je izčrpno poja- snil pojme in termine, ki se po- javljajo v novih duhovnih gi- banjih, kot so denimo new age, gnosticizem, ezoterika... Duhov- nost nove dobe je Ravnjak poja- snil kot reakcijo na katastro- fični položaj človeka v svetu ta- ko na njegovi osebnostni ravni kot spričo apokaliptičnih gro- ženj uničenja celotnega planeta. Marjan Pungarlnik je bil kri- tičen do laži države, civilizacije in kulture. Vse je podkrepil na primeru češkega pesnika Ivana Blatnyja, ki je leta 1967 pobe- gnil iz domovine ter se v strahu pred tajno policijo zatekel v okrilje štirih sten, od tam pa je potem bil edini izhod norišnica, najprej za nekaj časa, 1974. leta za vedno. Tu je pred dvema le- toma tudi umrl. V prostorih no- rišnice se je počutil povsem "varnega"; tu je pisal. Veliko te- ga je seveda odšlo v smeti, ne- kaj pa se je kljub temu ohranilo. Ko se je odločil, da bo za sabo porušil vse fizične mostove s svojo domovino, je kljub vsemu pustil med sabo in domovino tanko duhovno brv — svoje pe- smi. Seveda je imela dopoldanska okrogla miza tudi odmev; sicer ne takšnega, kot bi ga organiza- torji želeli, pa vendar je Miro- slav Slana — Miros vprašal, kaj so hoteli s to "katehetsko uro" mladim povedati, ker smo po njegovem Slovenci vzgojeni ne- kaj v marksističnem, nekaj pa v krščanskem duhu ter bolj ali manj ateisti. Matej Bogataj, ki je vodil okroglo mizo o novih duhovnih gibanjih in literaturi, mu je odgovoril, da so ta giban- ja naša sedanjost, pred njimi pa si jc težko zatiskati oči. SPROSTITVENE DELAVNICE v popoldanskem času so se mnogi razkropili med štiri de- lavnice, ki so sočasno potekale v prvem nadstropju gradu. Z za- nimanjem so poslušali razlago o zvezdah, bili v delavnici za jo- go, ki jo je vodila Zdenka Stei- ner, pri odčitavanju avre in po- govoru o bioenergiji, ki sta jo vodili Darinka Sulic in Jana Jeršin, in prerokovanju prihod- nosti iz kart, kar,je opravljala Edita Medvešček. Posebna gneča je bila pri Edi- ti Medvešček ter pri Darinki Sulic in Jani Jeršin. Večer pa je prinesel svoje- vrsten kulturni užitek pod reži- sersko taktirko Matije Milčin- skega. Ob potkah so bile pri- žgane svečke, ljudje so se zbira- li, reflektorji pa osvetljevali po- samezne dele grajskega, dvo- rišča. Nad njim se je kot svoje- vrsten baldahin bočilo jesensko zvezdno nebo. Nenadoma si imel občutek, da so se vrnili časi Attemsov, ki so bili veliki podporniki kulture. Pazi, sodelovalo je tudi pet članov ptujskega gledališča, ki so udeležence štatenberškega srečanja že dopoldean spreje- mali resnobno, kot se za takšno priložnost spodobi, so tudi zvečer usmerjali ljudi tja, kjer se je kaj dogajalo. Na stopnicah pod vhodnimi arkadami smo videli Sašo Mi- helčič, ko je ob spremljavi na kitaro recitirala pesmi Romane Cerc. Ob zadnji besedi seje nad stopniščem pred vhodom v vi- teško dvorano oglasila glasba. Reflektorji so svetlobo prenesli na ta prostor in množica se je pomikala proti novemu prizo- rišču. Jani Kovačič, Žarko Ignjatovič in Alenka Goršič so predstavili Villonovo Tolovaj- sko balado. Na poti v grajsko kapelo po- novno pesmi mladega pesnika Iva Forbežerja, v grajski kape- li pa predstava Barbare Krajnc Dober dan, ime mi je Elizabe- ta, ki sta jo tokrat predstavila Saša Mihelčič in Karel Briš- nik. V grajski kapeli so skle- nili predvajanje s pesmimi Vi- de Mokrin — Pauer in množica seje pričela pomikati proti izhodu, kjer je Robert Walll recitiral pesmi Mateja Krajnca. S tem predstave še ni bilo konec. Publika je nato šla do malega grajskega ribnika, kjer je Karel Brišnik predsta- vil Šolzico Miloša Židanika. Večer so sklenili ob ognju, po- govorih, pesmi in vinu. JUTRO ŽE TRKA Z ROKO NA OKNA Sobota, zadnji dan štaten- berških srečanj, je že vrto let rezervirana za predstavitve novih knjig ali revij. Tokrat so predstavili posebno številko prenovljene revije Mentor. Z njo so se predstavili tudi ne- kateri njeni avtorji. Nastopili so Veno Dolenc, Damjan Jenšterle, Milan Vincelič in drugi. Za konec samo še to: pri- hodnje leto bo 30. srečanje. Letošnja priključitev mladih pesnikov in pisateljev je bila zgolj izgovor za podaljševanje njegovega umiranja. Akadem- ska vprašanja rešujejo drugje, dogajanje pa kljub privlačno- sti okolja in trudu gostiteljev ne bo privlačevalo trume pisa- teljev. Mogoče bi bilo prihod- nje leto učinkovitejše povabi- lo na prijeten jesenski vi- kend... Vida Topolovec Grajsko dvorišče je vabilo... PTUJCAN MILAN KR^JNIK, ČLAN VODSTVA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Ekologija in ceste Cilja Socialdemokratske .stranke Slovenije sta napre- dek in blaginja Slovenije. Blaginja pa je odvisen od raz- voja prometne infrastrukture. / gradnjo načrtovanih cest se bo Ptuj približal vlogi, ki jo je v zgodovini že imel. Na septembrski okrogli mizi o gradnji prometnic, po- membnih za Ptuj, Slovenijo in Evropo, so poudarili izre- den pomen tega razvoja za prihodnost Ptuja. "Z gradnjo načrtovanih hitrih cest in njihovim križanjem v občini Ptuj ter posodobitvijo železnice bo Ptuj ponovno pri- dobil nekatere specifične pred- nosti razvoja ob mednarodnih prometnih povezavah. Za ob- čino in njene prebivalce so po- membni magistralna cesta Slo- venska Bistrica — Ptuj — Or- mož — Lendava, gradnja nove avtomobilske ceste Šentilj — Maribor — Ptuj, rešitev križan- ja ceste in železnice v mestu ter gradnja in modernizacija lokal- nih cest. Velikega pomena je tu- di modernizacija železniške proge in povezava z Madžar- sko. V Ptuju se bodo poleg tega razvile nekatere dejavnosti, po- vezane z obmejnostjo: carinske, špediterske \ji druge storitve," je povedal Milan Krajnik. CESTE PRINAŠAJO RAZVOJ Kako ocenjujete možnosti razvoja v ptujski občini? M. Krajnik: "Gradnja in mod- ernizacija cest bo ob sočasni modernizaciji železnice in sprem- ljajoče infrastrukture omogočila postopen razvoj dejavnosti za oskrbo z gradbenim materialom (gramoz, betoname, asfaltne ba- ze, transport, gradnja lokalnih cest...). Povečale se bodo potrebe po storitvenih (servisi, obrt, go- stinstvo, trgovina, komunala...) in carinskih dejavnostih. S tem se bodo odpirale nove zaposlitvene možnosti. Z vključitvijo v sistem hitrih cest se bo Ptuj kakovostno po- vezal z evropskim gospodar- skim prostorom. V povezavi s tem se bodo lahko razvile neka- tere dejavnosti in tehnologije, kot so: skladiščno—transportne zmogljivosti, distribucija blaga, servisi, finančne storitve, obde- lovanje podatkov, svetovanje, vzdrževanje objektov, zunanje- trgovinske storitve, turizem, te- lekomunikacijske in druge po- vezave. Lokalna podjetja bodo lahko ta razvoj zagotavljala sa- ma, v sodelovanju z drugimi slovenskimi podjetji, z regijo in v sodelovanju s tujimi podjetni- ki oziroma tujim kapitalom. Ves ta razvoj in nove prostor- ske obremenitve morata sprem- ljati izostren čut in odgovornost za ekologijo in prostor. Že sedaj je potrebno prevzeti pobudo in spremeniti prostorske načrte ter uskladiti dologoročne podjet- niške načrte. Del kadrov je po- trebno usmeriti na nova po- dročja in jim omogočiti dodatno izobraževanje, da bodo .zmogli prevzeti organizacijo novih de- javnosti, ki so povezane z raz- vojem cestnega omrežja in z vključevanjem Ptuja v evropski gospodarski prostor. Socialde- mokrati smo prepričani, da je razvoj cestnega omrežja ena od pomembnih možnosti za ohran- janje in odpiranje novih delov- nih mest. Glavno odgovornost nosijo podjetniki in delno tudi občinska uprava, na socialnem in gospodarskem področju pa država". Kateri so možni viri Financi- ranja gradnje cest? M. Krajnik: "Možni viri so združevanje kapitala domačih in tujih poslovnih partnerjev in fizičnih oseb. Zato je izredno Milan Krajnik pomembno, da se pravočasno vzpostavijo tudi ustrezne orga- nizacijske oblike na načelih del- niških družb, ki bodo zagotovi- le realizacijo." Kako ocenjujete sedanjo prometno ureditev Ptuja? M. Krajnik: "Kljub vsem iz- boljšavam v zadnjih letih se stanje bistveno ni spremenilo, saj magistralne prometnice tečejo skozi mestno jedro, kar povzroča prometni infarkt. Ta problem se bo rešil šele takrat, ko bo tranzitni promet speljan zunaj mestnega območja." Kaj mislite o zaprtju me- stnega jedra za promet? M. Krajnik: "Mislim, da ne bi smeli govoriti o popolnem za- prtju mestnega jedra ali dela te- ga območja. Prepričan sem, da bi tudi ptujsko mestno jedro moralo biti na nek način do- stopno, zlasti še ko gre za naku- pe v trgovinah na drobno, turi- stične oglede. Nujno potrebno pa je, da se v mestu poveča šte- 'vilo parkirnih mest." Kaj menite o lokalnem avto- busu? "Mesto mora biti prometno dobro povezano v smeri vas— mesto. Ta povezava se mora časovno uskladiti z gibanjem prebivalcev. Na ta način se da močno zmanjšati uporabo oseb- nih avtomobilov." Majda Goznik SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Na konvencijo v Mursko Soboto Bliža se čas volitev in imenovanje predsedniške- ga kandidata ter zlasti ugi banje o tistih strankah, ki še niso imenovale svojih predstavnikov. Tako je ob znanem imenu g. Buserja, Ane Slana, V. Grosa, M. Klicana ter Beblerjeve bilo zlasti veliko kombinacij o SKD in njihovem domnev- nem predsedniškem kan- didatu Andreju Capudru, ki so jo brez vrednosti stranke nekateri novinarji prodajali kot suho zlato. V resnici pa se je šele v dru- gi polovici septembra vod- stvo stranke odločilo za tri kandidate, izmed katerih bi na predsedniški kon- venciji (po Slovenskem pravopisu pomeni beseda konvencija dogovor, v re- snici pa je pojem danes v političnem smislu malo širši) dokončno izbrali ozi- roma izvolili izmed treh kandidatov (Ivan Bizjak, Andrej Capuder in Ivan Oman), ki so vsi slovenski javnosti precej znani; ta se bo na splošnih letošnjih volitvah pomeril s prej naštetimi strankarskimi kandidati — morda še s kakšnim novim — za pred- sednika novega državnega sveta. To pomeni, da bodo v volilnih enotah, ki jih je v državi Sloveniji osem, izbirali ali glasovali za enega teh kandidatov. Šte- vilo elektorjev ali poo- blaščencev za izbor glav- nega kandidata je odvisno od števila članov. Taka konvencija je predstavitev vseh kandidatov, vsak iz- med njih bo predstavil svoj program, saj kandidi rati za predsednika niso mačje solze; in na koncu se bodo elektorji odločili za enega izmed njih. In ko bo to opravljeno v vseh osmih volilnih enotah, bo v resnici znan predsed- niški kandidat. Ptujski SKD, ki spadajo v osmo volilno enoto (to vel- ja tudi za vse druge stran- ke), se bodo tokrat odlo- čali 7. oktobra (sreda) po- poldne v Murski Soboti za izbor svojega od treh pred- stavljenih kandidatov, ki bodo seveda tam navzoči. Poleg 15 elektorjev, ki bo- do imeli pravico glasovati za ptujsko občino, se bodo lahko z avtobusom, ki bo na razpolago za prevoz v Mursko Soboto, peljali tu di drugi člani, pa tudi sim- patizerji, ki jih zanima program stranke in nave- denih kandidatov. Srečan- je se seveda lahko ude- ležijo tudi tisti, ki se žele kritično in polemično soo- čiti s predsedniškimi kan- didati, vendar na kulturni ravni. Organizatorji iz Murske So- bote obljubljajo pester in kul- turen program, kjer bo za vsa- kogar nekaj. Informacije za udeležbo dobite vsak dan od 15. do 16. ure ter po 20. uri na tel št. 773-571 ali 771-640, pa tudi na sedežu stranke nad ptujsko lekarno, j e. za SKD V soboto in nedeljo pri Tomažu slikarska kolonija v nedeljo so pri Tomažu pri Ormožu sklenili dvod nevno slikarsko kolonijo likovnikov amaterjev. Pri- šli so skoraj vsi stari znan- ci prejšnjih slikarskih ko- lonij, pridružili pa so se jim tudi štirje likovniki Iz sosednje Hrvaške. Mento- rica letošnjega srečanja je akademska slikarka Jazna Kožar iz Maribora. Tokrat so se lotili slikan ja panoramskih motivov. Nekaj jih je odšlo proti Je- ruzalemu, drugi na Kogel pri Veliki Nedelji, tretji na Gomilo, peščica pa jih je ostala pri Tomažu, kjer so iskali že znane motive. Razstavo slikarskih del bodo pripravili 23. okto- bra ob praznovanju 250- letnice tomaževske fare. Pri KUD Ivana Cankarja, ki je tudi pobudnik vsako- letnega srečanja likovni kov amaterjev pri To- mažu, upajo, da bodo do takrat uredili za razstavne prostore spodnji del to maževske šole. VT Slovenska ljudska stranka — PODRUŽNICA PTUJ organizira posvet na temo "Obrtništvo in podjetništvo" v torek, 6. oktobra 1992, ob 19. uri v domu Franca Krambergerja, Čučkova 1. POSVET BO VODIL DR. LUDVIK TOPLAK. Vsi, ki vas zanima tematika obrtništva in podjetništva, lepo vabljeni. TEDNIK — 1. OKTOBER 1992 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 Od peka do izdelovalca spominkov Milan Belec Nekaj nad tri leta se številni obiskovalci vinske ceste, ki pelje po grebenih slovenjegoriških gričev prek Jeruzalema proti Lju- tomeru, ustavljajo dober kilometer pred Železnimi Dvermi pred do- mačijo Milana Belca, izdelovalca domiselnih spominkov. Skoraj ni obiskovalca, ki ne bi od njega od- nesel vsaj zvončka z napisom Je- ruzalem, krožnika, na katerem so narisani domači motivi, ure ali kakšnega drugega predmeta, ki ga bo še dolgo spominjal na blagi va- loviti svet jugovzhodnih obronkov Slovenskih goric. Že sama okolica njegove hiše je nadvse zanimiva. Levo in desno pri- tegneta pogled zanimivi klopotca, ki merita 4 oziroma 10 metrov. Oko- li hiše je brajda, ki daje v vročih dneh senco, pod napuščem pa je pol- no "šefov", ki so jih nekoč v vino- rodnih krajih uporabljali za potegan- je vina iz sodov. Nekaj novih raste tudi ob vhodu na dvorišče, kjer je izvesek z lastnikovim imenom, vse naokoli pa številni primeri spomin- kov, ki jih dobiš pri Belčevih. Prostor, kjer Milan izdeluje spo- minke, je poln ur, krožnikov, zvončkov z napisom Jeruzalem ali "Slovenija — moja dežela", vinsko trto, klopotcem... Hitro steče pogo- vor, kako je opustil poklic peka in postal izdelovalec spominkov. Pove, da mu je v prejšnji službi delala težave hrbtenica in neprimeren de- lovni čas, pa je poskusil na svoje. "Če vinorodne griče in tradicijo ljudi, ki marsikaj ustvarjajo s svoji- mi rokami, gledaš že od otroških let, ti to preide v kri in ne moreš druge- ga, kot da še sam začneš gnesti gli- no, rezbariš les, izdeluješ iz lega spominke, ki so identični tej pokra- jini. Vzameš čopič in jih porišeš ta- ko, kot to pokrajino in ljudi doživljaš v sebi," poudari. Ob hiši ima peč, kjer žge glina- sto posodo, vendar je že prema- jhna. Dober meter vstran je ogrod- je za novo. Belčeve spominke prodajajo v Or- možu, Ptuju, Ljutomeru, Murski So- boto, Mariboru, Portorožu, Bledu in še kje. "Trenutno delam ure za slo- vensko društvo Planika iz Malmoja, kjer se bo srečalo okoli 2.000 Slo- vencev. Eno rundo sem že odposlal, sedaj delam že drugo. Mimo lahko trdim, da skoraj ni dežele, kjer ljud- je ne bi imeli kakšnega spominka z napisom Slovenija ali Jeruzalem, saj prihajajo naši izseljenci in zdomci, pa tudi tuji turisti iz Italije, Avstrije, Holandije, Norveške, daljne Avstra- lije... Nekaj jih je odpotovalo celo v Južno Ameriko," je Milan Belec sklenil najin pogovor. Vida Topolovec Šefi, spominki... Anton Bezjak, Orešje: "Pri nas kurimo z velen- jskim lignitom, saj je trbovelj- ski premog pre- drag. Kupili smo ga že spo- mladi, tako da sedaj nimamo težav. Na splošno pa lahko rečem, da je kurjava predraga." Lizika Drak- sič, Ptuj: "Ku- rimo s premo- gom in drvmi. S kurjavo smo se oskrbeli že ma- ja. Kupili smo jo na obroke. Če te ugodnosti _____________ne bi bilo, je ne bi mogli kupiti. Moram pa reči, da je premog predrag." Franc Krošelj, Mestni Vrh: "Velenjski pre- mog, ki je ce- nejši od drugih, smo kupili av- gusta. Izkoristi- li smo ugodne nakupne pogo- je." Kako ste preskrbljeni s kurivom Vera Maroh, Zgornja Hajdi- na: "Premoga še nismo kupih, smo pa ga že na- ročili. Odločili smo se za ve- lenjski lignit, saj so drugi pre- mogi predragi." Marjeta Peter- šič, Dornava: "Pri nas kurimo z oljem. Kupili ga bomo v krat- kem." Spraševala: MG Fotografije: OM Nagradno turistično vprašanje V turizmu ptujske občine se stanje počasi izboljšuje. Turi- stični informacijski center kot center za promocijo ptujskega turizma je zaživel. V poskusni dobi se je dobro izkazal. Turi- stični obisk se izboljšuje, v zadnjem času prihaja vedno več ita- lijanskih gostov. Čeprav se turistični delavci trudijo in iz- boljšujejo ponudbo, pa je še vedno veliko takih, ki svoje trgovi- ne in lokale zapirajo ob sobotah in nedeljah. Turisti, ki prihaja- jo v Ptuj ob koncu tedna, niso zadovoljni, saj ne morejo ničesar kupiti. Od turizma pa Ptujčani želimo živeti, ali ne? Z akcijo "Nagradno turistično vprašanje", pripravljamo jo v sodelovanju s Srečkom Lo- vrenčičem iz Pokrajinskega mu- zeja v Ptuju, skušamo bralce opozoriti na najpomembnejše turistične dogodke v občini in širše, hkrati pa jih spodbuditi, da razmišljajo o svojem mestu, ga spoznavajo in na novo odkri- vajo. Jesenski del akcije smo pričeli z vprašanjem, katero obletnico bo prihodnje leto praznoval ptujski Pokrajinski muzej. Pravilen odgovor je — stoletnico. Med pravilnimi od- govori smo izžrebali Tomaža Bezjaka iz Volkmerjeve 9 v Ptuju. Čestitamo! Prejel bo mu- zejske publikacije, brezplačno vstopnico za ogled muzejskih zbirk in spominek. Vse dosedanje prejemnike priznanj obveščamo, da bomo izlet, ki bo dodatna nagrada za vztrajno sodelovanje, organizi- rali v soboto, 17. oktobra. Med drugim bomo gostje zdravilišča Rogaška Slatina in še nekaterih drugih sponzorjev. Podroben program izleta bomo predstavili prihodnjič. Današnje turistično vprašanje je vezano na turistično oživljan- je Gomile. Kdaj so na Gomili postavili tretji turistični raz- gledni stolp? Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Radio-Tednilca, Raičeva ulica 6, do .sobote, 10. oktobra. Nagrada za pravilen odgovor so: muzejske publikacije, spominek in družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK Jesen v jeruzalemskih goricah Rečeš si: dovolj mi Je štirih sten, hočem ven, v naravo, pod sončno nebo, v tihoto sIovenjej»oriške jesenske po- krajine. Če si doma v Ormožu, ti poti, po kateri jo mah- neš v jesenski popoldan, ni ležko izbrati: po vinski cesti prek Dobrave na Litmerk. /.e od daleč slišiš zvoke klo- potca, ki se odlaša tam nekje za gozdom. Pod Koglom, ki mu pravijo tu- di prleški Triglav, stoji ob Brezni- kovi zidanici majhen klopotec, narejen bolj za otroško igranje kot za pogovore z vetrom, ki včasih presneto zoprno piha. 2e sem v Ivanjkovcih pri so- du, ki pove, da sta ob tej cesti dve znani gostišči — Taverna in gostišče Jeruzalem ter Malek, kjer lahko opravite pokušnjo vrhunskih vin ormoške kleti (v njej se tudi prijavite k po- kušnji). Avto sopiha v Mihalovskih hrib, kjer ponuja svoja vina vi- nogradnik Slavincc, ki na med- narodnih vinskih sejmih posega po najvišjih priznanjih. Malo dalje je bila še pred leti tabla, kjer je pisalo "Vinotoč Stam- par". Lastniki so umrli, table ni več, z domačijo pa gospodari Jože Kupljen in ji bo brez dvo- ma vrnil nekdanji sijaj. Prvi klopotec srečamo šele v hribu, ki se vzpenja v serpenti- nah proti Svetinjam, kjer kralju- je nad celotno pokrajino cerkev vseh svetnikov s staro šolo, ki ji danes mladi poskupšajo dati no- vo vsebino. Zaman pa sem iskala klopotec pri Malčku; od njega je ostal sa- mo drog in nič več. Dalje proti Jeruzalemu jih je nekaj, vendar ne preganjajo ptičev, saj se jih nič več ne bojijo. Pred gostiščem Jeruzalem se odločim, da pot nadaljujem pro- ti Železnim Dverim. Tod sem odkrila vse polno klopotcev. Pri koncu naselja Jeruzalem se za- pletem v pogovor z domačinom. Pove, da bi vsaka hiša morala na sepu postaviti svoj klopotec, saj bi s tem nadaljevali tradici- jo. "Veste, nekoč so delali prave klopotce, s šestnajstimi ali celo dvaintridesetimi macleki, danes pa lega ni več. Ljudje postavijo bolj za šalo. Včasih sta na vrhu plesala ded in baba. Veste, kaj so klopotci včasih 'govorili'?", vpraša. Po njegovem je najbolj smešna lista: "Ded je babo biija. babo buja..." Zakaj neki jo je buja /ubil/, pa mi ni vedel pove- dati. Klopotci, klopotci, veseli godci Slovenskih goric /dr. Stanko Janežič/ so imeli svoj čas drugačno vlogo. Pomenili so prestiž: bolj bogato so bili opravljeni, bolj so bili imenitni in bolj se je z njimi postavljal lastnik. Vmes je bilo tudi veliko ljubosumja in ni bil osamljen primer, ko je konkurent prek noči s sekiro "pokončal" prene- katerega teh lepotcev. Ker so se sence poznega po- poldneva pričele daljšati, prek grebenov pa je že potegnil je- senski večerni piš, ki je že na- kazoval hladnejši večer, se na- potim nazaj proti domu. "Si lahko predstavljate, kako glasni so klopotci ponoči! Nji- hovo ropotanje nam greni spa- nec," potama znanka Majda v Vinskem Vrhu. Ko se prek vinskih vrhov ra- zliva večerna melanholija barv in glasov, se spomnim pesmi domačina dr. Stanka Janežiča : "Griči in griči, vmes doline, travniki, gozdiči, sadovnjaki in njive, gorice, gorice, gorice..." Besedilo in posnetek : Vida Topolovec V Vinskem Vrhu; v daljavi Brebrovnik. Slovesnost oh koncu usposabljanja Ob koncu prve etape usposa- bljanja prve generacije sloven- skih vojakov so v ponedeljek, 27. septembra, v učnem centru teritorialne obrambe v Ptuju pripravili sklepno slovesnost. Vojakom in častnikom je ob uspehu čestital poveljnik centra, stotnik Jože Murko, pridružil pa se mu je tudi ptujski župan Voj- teh Rajher. Posebej uspešnim posa meznikom, ki so se v četah izkazali pri taktiki, športni vzgoji, pohodih in taborjenju, so podelili knjižne nagrade in priz- nanja, dijakinje Srednje šolskega centra in vojaški orkester pa so jim pripra vili kulturni spored. —OM Vojaki so v učnem centru prvo etapo usposabljanja uspešno končali. Foto: M. Ozmec Zgodovina religije za mlade — odmev Ob moji zadnji službe ni poti so nie čisto vsak- danji občani povprašali, ali imamo v naši občini res toliko annlfabetov. Malo sem bila v zadregi, ker nisem vedela, da imajo v mislih prispev ke v Tedniku z gornjim naslovom. Ko sem jih prebrala, sem ugotovila, da ljudje, ki sicer niso čisto mladi, upravičeno nergajo. Bolj učinkovito in bolj enostavno bi bi- lo, če bi v Tedniku obja- vljali odlomke na pri- mer iz knjige VKLIKA VERSWA SVETA, ki je sicer izšla že pred peti- mi leti v Kopru. Gre za priročnik, pri katerem je sodelovalo 50 avtor- jev — strokovnjakov iz raznih dežel. Knjiga je velikega formata in ima 456 strani ter 200 bav- nih fotografij. Vsebina je razdeljena na sedem delov: — razvoj religije — stara verstva (Egipt, Gr čija. Rim, Perzija...) — plemenska verstva (vzorčni primeri) — živa verstva vzhoda (budizem, hinduizem, džainizem, vera par sov...) — ljudstva knjige (ju- dovstvo, islam) — krščanstvo (eno od verstev ali dopolnitev vseh verstev) — kratek leksikon imen in pojmov Sestavki in prispevki nas seznanjajo z zgodovi- no, svetimi spisi, caščen- |em, verovanjem in obi- čaji antičnih, največjih vzhodnih in mnogih dru- gih verstev sveta. Zakaj bi torej odkrival Ameri- ko, če je že odkrita? Nekatere mlade in ne- koliko manj mlade pa bi približno na enak način, <;ot nas Brane Lamut in Nataša Kolar seznanjata z bogovi rimske POETO VIONE, bilo potrebno seznanjati z vsebino ver- skih praznikov, ikono- grafijo, liturgijo, s simbo- liko krščanstva, izredno tesno povezanega z na- šim prostorom in časom. Kristina Šamperl—Purg Spoštovana gospa Kristi- 7ia Šamperl—Purg! Hvala za prijazen na- svet analfabetom, naj v prihodnje raje objavimo odlomke iz knjige Velika verstva sveta. Ampak, ve- ste, I udi če bomo kdaj želeli mlade (ali manj mlade) poučiti npr. o pravilnem pisanju, tega ne bomo storili tako, da bomo objavili odlomek iz Slovenskega pravopi sa, pa čeprav je v njego- vem uredniškem odborvi sodelovalo 9 strokovnja kov in čeprav je njegov prvi del na"^ skoraj 250 straneh (res da malega formata). jože Šmigoc, pom. odg. urednika (98,2 MHz - LLTRAKRATKI VAL, 1485 khZ - SREDNJI VAL) ČETRTEK, 1. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 14.30 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Podlehnik. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po do- mače in čestitke. 17.00 Ob- vestila. Glasba in EPP ter vmes: 17.15 Mali oglasi. 17.30 VČERAJ-DANES- JUTRI, obvestila. 17.45 Ma- li oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DO- MAČIH. PETEK, 2. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 V vrtu. 16.30 Po domače in čestit- ke. 17.00 Obvestila, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DA- NES~JUTRI, obvestila, gla- sba in EPP. 17.55 Uspešni- ca dneva. 18.00 MALI OGLASI V ŽIVO. 19.30 ~ 24.00 VEČERNI PRO- GRAM RADIA PTUJ (Go- stje in njihov glasbeni iz- bor. Popularnih 10 naših diskotek, 3-3-3 in AS, Glasba za nežne)! SOBOTA, 3. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, glasba in EPP. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.00 Čestitke po- slušalcev. 17.00 Obvestila. Glasba in EPP ter vmes: 17.15 Mali oglasi. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila. 17.45 Mali ogla si. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 GLASBENE ŽELJE PO TELEFONU. NEDELJA, 4. oktobra: 10.00 ORFEJČEK. 11.00 Tedenski pregled, obvesti la, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska od- daja. 12.00 Domača ustvar- jalnost^ Svetloba duha. 13.00 Čestitke poslušalcev PONEDELJEK, 5. okto- bra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var- nost. 15.00 Obvestila, gla- sba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila. Glasba in EPP ter vmes: 17.15 Mali oglasi. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila. 17.45 Mali ogla- si. 17.55 Uspešnica dne- va. 18.00 Mala ptujska kronika, šport, kultura — vmes glasba po izboru Draga Skoka. TOREK, 6. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 14.30 POMOČ OTROKOM V STI SKI. 15.00 Obvestila, gla- sba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače in čestit- ke. 17.00 Obvestila. Glasba in EPP ter vmes: 17.15 Ma- li oglasi. 17.30 VČERAJ- DANES-JUTRI, obvestila. 17.45 Mah oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO (dr. Ludvik Toplak). SREDA, 7. oktobra: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za pla- nince. 16.30 Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila. Glasba in EPP ter vmes: 17.15 Mali oglasi. 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI, obvestila. 17.45 Mali ogla- si. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 NAŠ GOST: Ročk ko- tiček. TEDNIK ~ OKTOBER 1992 NEKOČ IN DANES — 9 PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO Predstave vaških gledališč slabo obiskane (RAZMIŠLJANJE NA TEMO: GLEDALIŠČE NA PODLŽLLJL IN LJUDSKA IGRA) Prav z zanimanjem in po- zornostjo sem v Tedniku pre- bral sestavek o gledališču na podeželju in ljudski igri. Kvaliteta amaterskih vaških gledališč in igralskih skupin, pa tudi mentorjev, režiserjev in drugega osebja, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo že dese- tletja, je na visoki ravni. Pred- stave so pripravljene na profe- sionalni ravni, čeprav jih predstavijo amaterski vaški Igralci. Kritiki in strokovni delavci z gledališkega po- dročja to v celoti potrjujejo. Trditev, da radijski in tv me- diji nikoli ne bodo nadomesti- li vaških gledališč, jc povsem točna iz predvsem dveh ra- zumljivih dejstev: 1. Neizpodbitno dejstvo je, da radio v svojem dramskem programu predvaja v večini dela tujih avtorjev, dogajanja so postavljena v neko tuje okolje, nepoznano našemu po- slušalcu, dogajanja sama obravnavajo teme, ki za pre- prostega podeželskega po- slušalca niso zanimive. Vse premalo je na radijskem pro- gramu izvirnih slovenskih iger, ki jim poslušalci radi pri- sluhnejo. Upamo lahko samo, da bodo strokovni delavci s tega področja na radiu tej zvrsti kulture posvetili več po- zornosti in v program uvrščali tudi igre domačih dramskih ustvarjalcev. 2. Tv igra na malih zaslonih si v zadnjih nekaj letih prido- biva gledalstvo tudi na vasi in to prav po zaslugi izbora dramskih del, ki jih predvaja- jo. Predvsem jc več predstav domačih avtorjev, tudi s tema- tiko malega človeka; kot pri- mer navajam pisatelja dram- skih tekstov Toneta Partljiča, ki v svojih delih obravnava malega človeka, njegove sti- ske in težave v preprostem, ra- zumljivem jeziku, preplete- nem s humorjem. Takšna dela pri preprostem gledalcu zbu- dijo zanimanje za ogled, saj neposredno zajemajo tematiko iz okolja, v katerem živijo. Vsekakor je potrebno upošte- vati še dobro in znano igral- sko zasedbo; prav to je zago- tovilo, da si bo tudi preprost vaški človek vzel čas za ogled tv igre, čeprav bi čas lahko uporabil za drugo delo, ki ga na deželi nikoli ne zmanjka. Prednost vaškega gledališča je bila, je in ostaja vzdušje pri množičnem ogledu in seveda v priznanju in pohvalah do- mačim igralcem, prav tega pa radijski in tv medij ne moreta dati, pa naj bo predvajano de- lo še tako kvalitetno. Žal v sestavku nismo zasle- dili javnomneijjskih raziskav o obisku gledalcev na teh predstavah. Kot ljubitelj to- vrstne dejavnosti spremljam delo vaških gledališč že skoraj dve desetletji in moram z bo- jaznijo ugotoviti padec obiska gledalcev, čeprav smo že ome- nili, da se kvaliteta amaterskih vaških igralskih skupin neneh- no izboljšuje. Kje je torej vzrok, da pri gledalcih zani- manja za igre ni več tako množično, kot recimo pred de- setimi leti? Verjetno bomo fe- nomenu, ki se pojavlja, v bo- doče morali posvetiti več po- zornosti, kajti v nasprotnem primeru se bo zgodilo to, česar si ne želimo, namreč da bodo tudi amaterski vaški igralci izgubili voljo do igran- ja, saj končno igre pripravlja- jo za občinstvo, ne le za pol prazne dvorane. Menim, da so nekateri vzroki za takšno ne- zainteresiranost tile: 1. Ljudje pozabljajo, da je gledališče del kulture tudi nji- hovega kraja. 2. Nezainteresiranost kultur- nega društva za tovrstno de- javnost (zanimanje predvsem za vaške veselice in športne prireditve, ki prinašajo do- biček). 3. V večini primerih tudi igrlaska skupina, ki delo pripra- vlja, napravi napako: za pred- stavitev si izbere delo, ki ga ljudje ne poznajo, povrh tega še avtorja, za katerega ljudje še slišali niso. Naj navedem pri- mer, ko je vaška igralska skupi- na pripravila igro "Dogodek v mestu Gogi." Ljudje igre niso poznali in tako nas je na pred- stavi, ki je bila kvalitetno odi- grana, sedelo samo dvanajst v dvorani, ki sprejme 300 gledal- cev. Vse drugače bi verjetno bi- lo, ko bi na oder postavili Jurčičevega Domna ali kakšno starejšo ljudsko igro. 4. Zanimanje za takšno zvrst kulture se prične že v mladosti in prav tu naj bi poseben vpliv imela šola in njeni strokovni de- lavci, ki naj bi svoje učence usmerjali, jim vzbujali zani- manje za tovrstno zvrst ljudske kulture in si skupaj kakšno predstavo tudi ogledali. 2e umrli akademik dr. Bralko Kreft je zapisal, da je kulturna beseda, ki nima odziva pri lju- deh, p.šenično zrno, ki pade na nerodovitna tla in ne obrodi sa- du. Potrudimo se torej vsi sku- paj, da bomo v bodoče lahko zapisali tudi to, da so gledališke predstave, za katere vemo, da so jih pripravili domači vaški igralci z vso ljubeznijo in tru- dom, v naše dvorane privabile številno občinstvo. Prav to pa je nagrada in vzpodbuda igralcem in celotnemu kolektivu, da pri- pravi naslednjo predstavo še boljšo in kvalitetnejšo. Na pol prazne vaške dvorane niso plačilo za trud igralcev, niso vzpodbuda za nadaljnje delo, zato se izplača ukreniti kaj tudi na tem področju in vsaj upam lahko, da bo prišlo do nadaljnih raziskav na tem področju, ki bo- do moje doumneve potrdile! Viki Par Tereziji Čeh v slovo Ob smrti se v časnikih navad- no spomnimo ljudi, ki so javno delovali, bili ugledni strokov- njaki in so s svojim delom pri- spevali k skupnemu napredku posameznih dejavnosti, krajev in podobno. Le redko pa se z nekaj stavki spomnimo prepro- stih, delavnih in poštenih ljudi, ki so s svojim vsakodnevnim de- lom v svojem delovnem in bival- nem okolju tudi veliko prispeva- li, bili vzgled okolju. Ena takih kot mravlja pridnih delavk je prav gotovo bila tudi Terezija Čeh iz Kraigherjeve 23 v Ptuju. Zadnje slovo od nje je bilo 5. septembra na novem ptujskem pokopališču. Naj na kratko predstavim njeno delo in živ- ljenjsko pot. Rojena je bila let 1917 v Ma- riboru, v učiteljski družini; bila je najmlajša izmed enajstih otrok. Ni bilo veliko možnosti za šolanje, že zgodaj sije mora- la z delom svojih drobnih, a krepkih rok sama služiti za vsakdanje življenje. Med vojno in okupacijo ji kot zavedni Slo- venki ni bilo mesta v domovini, delala je kot kuharica na Hrvaškem. Po končani vojni se je vrnila v svoj rojstni Maribor, kjer je dobila delo na otroškem oddelku mariborske bolnišnice. Vzljubila je otroke in vsa se je razdajala v skrbi in negi za bol- ne in pomoči potrebne. V letu 1950 .se je preselila na Ptuj in nadaljevala delo na otroškem oddelku ptujske bol- nišnice. S svojo izredno delav- nostjo, skrbjo in ljubeznijo do mladih si je v kolektivu bol- nišnice pridobila ugled in spoštovanje. Nikoli ni silila v ospredje, izogibala se je hrupne družbe, živela je bolj zase, za svoje delo, za mlade paciente in tudi za svojega sina Dušana, ki ga je rodila leta 1952. Težko je bilo življene matere samohra- nilke oh veliko dela in skromni plači. Delavne roke pokojne Te- rezije .so vse to zmogle. Znala je skrbno obrniti vsak dinar, se marsičemu odpovedati, skrbno je obdelovala vrt, s pridelova- nim varčno ravnala v gospodin- jstvu in šlo je. V letu 1978 je odšla v zaslu- žen pokoj. Tedaj se je še z večjo ljubeznijo posvetila domu, tudi skrbi za svoja dva vnuka, go- spodinjstvu, vrtu, rožam in lepe- mu okolju. Rada je imela vse otroke, zato ni naključje, da so jo vsi otroci in sosedje vhoda stanovanjskega bloka, kjer je stanovala, klicali kar "babica". Rada je kolesarila; kolo je bilo njen stalni spremljevalec vse do konca življenja, saj si je z njim skrajševala poti po opravkih, utrjevala pa si je tudi svoje na videz šibko, a krepko telo, ki je vedno zmoglo opravljati veliko dela. Tako je bilo vse do konca le- tošnjega julija, ko jo je možgan- ska kap prikovala na bolniško posteljo. V trenutkih polne za- vesti se je vse bolj zavedala, da prihaja trenutek, ki je že ob roj- stvu usojen vsakemu človeku, vdala se je v usodo in za vedno zaspala. Vsi, ki so jo poznali, se je bodo spominjali kot vzorne delavke, ki je imela rada otroke in vse ljudi ter bila vzor tihe skromnosti. /r Fideršek PREJELI SMO Še v jaiitiarjti sem poiz kušal, da bi Komunala (uradnega naslova naj se sami spomnijo) nadome- stila na koncu Kelemino- ve poti potlačen prepust, ki je ob nalivih m odju- gah odvajal večji del vo- da z bregov in cest na drugo stran proti grajen- skemu potoku. Prepust, ki ga je naredil in obložil pokojni Simonič, je slu- žil sprva za prevoz kme- čkih voz, pozneje oseb- nih in tovornih avtomo- bilov, pa težjih traktorjev s prikolicami in nato težjih tovornjakov in de- settoncev s prikolicami. A je zanj pri sel konec in zlezel je vase. Treba bi ga bilo obnoviti z nekaj be- tonskimi cevmi. Voda se daj ob nalivih dere po asfaltni cesti v klet in na njive. Nekako je lastnik zavaroval hišo in njive. Odšel sem torej na Ko mvmalo, od tam pa po nasvetu tehnikov na ob- činski urad v Prešernovi. Kljub neuradnemu dne- vu me je gospa sprejela in dogovorila sva se, da me bo poklicala, ko pri- deta z izvedencem Ko- munale. Ni jih bilo na dogovorjeni dan, pač pa me je telefonično pokli- cala, se opravičila, kajti ni mogla dobiti tehnika Komunale. Po daljšem času, med katerim sva te- lefonično komvmicirala, je spet poklicala in spo ročila, da prideta na sam kraj, kjer je problem. Pri nas doma je našla ženo, ki je potem prisostvovala ogledu in ugotovitvi. Ugotovitev pa je bila, da je prepust pravzaprav na meji, še več, že v KS bra- tov Reš, a ne ta ne ona KS nima denarja. Komu- nalec je baje tako ugoto- vil že drugič. Potem pa nič in vse tiho je bilo. Pa še^sedaj je tiho. Če bi imel kakšno bolj- šo penzijo, bi sam kupil teh nekaj cevi, nekoga naprosil, da bi izkopal zanje, in jih potem spet zasul. Problem bi bil re- šen tako zaradi ceste kot zaradi dobrih sosedov. V suhem poletju so na odcep po gozdu proli Klepovi in nato grajenski cesti navozili pesek. Tudi razgrnili so ga. Ker se na suhem ne prime, drsi v šumo, v breg pa ne. Ko bo kaj več dežja, bo tega, kar ga bo še ostalo na ce- sti, požrla zemlja. Od le- ta 1983. so ga, tedaj debe- lejšega, nepresejanega pripeljali že dvakrat. Pr- vič ga je večji del spoznal za svojega neki graditelj in je dvignil v svojo smer cesto. Drugič pa ga je večinoma razsul krajevni delegat L. Pri delu sem ga sicer obiskal, pa ni bil preveč navdušen. Saj vem, za gledanje in to- lažbo je še eden preveč. V času gnile Jugoslavije so z makadamskimi cesta- mi drugače ravnali. Bano vinske in občinske ceste so posipali spomladi in je- seni, zmeraj pa na ovlaženo. Prej so si cestar ji navoženi gramoz prlpra vili v "deponije". Ob su hem vremenu pa so čistih jarke in prepuste. Luknj(^ v cesti so sproti krpali. Cest niso preoravali kol današnje čase. Takrat res še ni bilo take tehnike, pa tudi potrebe ne. Takrat je bil makadam cesta, ne SA MAJAMA. Seveda ni bilo takega prometa kot danda našnji. Pa kaj. Še bolj bi bilo potrebno na makada mu imeti stalne cestarje. Pa spet: kdo jih bo pa plačal? Saj res! Kdo pa plača današnje izvedenec in tehnike po pisarnah? Hink- Obveščam bralce ptuj- skega Tednika, da nisem avtor občasno objavljenih člankov, ki so podpisani s S. Vičar. Stane Vičar starejši, Ptuj, Volkmerjeva 28. ^ FRANC HDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 57. NA DA UE VANJE 19. OKTOBER 1943 Po pregledu orožja in opreme na jutranjem zboru nam je bilo povedano, da Sovjeti dnevno poskušajo z manjšimi silami prebiti fronto, si pridobiti boljše položaje in preizkušajo moč nemške obrambe. Zato tudi našo enoto tako pogosto pošil- jajo na posamezna krizna žarišča. To se bo v naslednjih dneh nadaljevalo. Pričakovati je tudi večji napad, saj nenehno dovažajo okrepitve. Potem smo se s polno bojno opremo odpeljali. IJstavili smo se ob nekem pašniku, kjer je ra- ketna enota ravno nameščala svoje "nebelwerfcrje". To so bi- li prvi nemški večcevni raketo- meti, eden je imel po šest cevi, nameščenih v krogu. To je bil protiutež strah vzbujajočim kat- jušam ali Stalinovim orglam. 2e prej sem večkrat slišal rjoveče izstrelke tega orožja in videl dimne črte začetnih poti izstrel- kov, sedaj pa sem imel prvič priložnost videti, kako v cevi nameščajo rakete z eksplozivni- mi glavami in kako baterijo pri- pravljajo, da lahko izpolni po- velje — ogenj! Enako kot večina drugih voja- kov sem mislil, da se imenuje "nebelvverfer" (metalec megle) zato, ker so ob izstrelitvi vidne močne dimne črte, ki se počasi razlezejo v meglo. Šele sedaj sem od "našega" kandidata za častnika zvedel, da se ta raketo- met imenuje po svojem kon- struktorju Nabelu. Ta raketar je tehniko razvijal v drugo smer od svetovno, znanega von Brau- na, očeta V-1 in V-2. Nismo se smeli več zadrževa- ti v bližini, da bi videli nepo- sredno izstrelitev. Prav zaradi dimnih črt ob izstrelitvi navad- no takoj prihrumijo šturmoviki, da bi baterijo raketometov uničili. Zato takoj po izstrelitvi salve enota brž vse skupaj po- spravi in se s svojimi vlačilci umakne kam v kritje. Če se ne bi pravočasno odstranili, bi lah- ko naša vozila postla tarča štur- movikom. Ustavili smo se na večjem ravnem prostoru med dvema gozdoma. Kazalo je, da so se tam zbrali vojaki iz celotnega bataljona. Dobili smo nekaj no- ve oborožitve, vsak vod po eno strojnico MG-42 in po en meta- lec plamenov. Do tedaj so v enoti uporabljali le strojnice MB-34, ki je povprečno v mi- nuti izstrelila okoli 360 na bo- jev, nova pa krepko čez 600, za- to pa je bilo tudi treba pogoste- je menjati pregreto cev. Metalec plamena sem poznal že iz vo- jaškega vežbališča, vendar smo tam uporabljali take, ki so jih imeli že v prvi svetovni vojni. Novi so bili tehnično izpopol- njeni, podobni sedanjim sadnim škropilnicam. Obe orožji smo tudi praktično preizkusili — ne vsi, temveč le tisti, ki jih je do- letela "čast", da so jih prvi do- bili. Večinoma so bili to že sta- rejši in preizkušeni vojaki. V našem vodu je mitraljez do- bila prva desetina, metalec pla- mena pa tretja. Baje so v začet- ku napada na Sovjetsko zvezo vojaki, ki so uporabljali metalce plamenov, nosili usnjene jopiče, pa so jih potem ukinili, ker so baje rdečearmejci vsakega ujet- nika v takem jopiču ustrelili. Tudi vojaka iz našega voda tega "tlammenvverferja" nista bila vesela, zavedala sta se večje ne- varnosti, ki ji bosta izpostavlje- na. Kljub temu sta ga skrbno preizkusila in preizkus jima je brezhibno uspel. Sprožilna ro- čica je imela tri stopnje. Prva je sprostila stisnjen zrak, druga gorilno oljno zmes, ki je briz- gnila do 50 metrov daleč, tretja pa je vključila električni tok, ki je oljno zmes vžgal, da je briz- gnil plamen. Človek, ki se je znašel v takem plamenu, je za- radi opeklin v hudih mukah umrl. Zvečer je naš vod bil spet raz- porejen na položaje v prve strel- ske jarke. Sam sem ostal v re- zervi in pomagal kopati zaklo- nišča za štabna vozila. Noč je bila hladna, nebo jasno, pokraji- no je po polnoči razsvetljeval zadnji krajec. Okoli treh zjutraj so vojake v strelskih jarkih za- menjali pešaki. Vrnila sta se tu- di tista dva vojaka z metalcem plamenov. Desetnik je ves be- sen vrgel tisto "špricljo" pred komandirja voda in se zaklinjal, da tega več ne bo da! na rame. Iz nadaljnjega pripovedovanja sem ugotovil, da so opazili ru- sko izvidnico, ki se je plazila proti njihovim položajem. Vod- ja desetine jc odredil, da izvid- nico pustijo priti čisto blizu, po- tem j)a naj jih obsipajo s plame- ni. Čakala sta z roko na sprožil- cu, potem pa ... tretja stopnja sprižilca ni delovala. Proti ru- skim izvidnikom je brizgnila sa- mo oljna zmes, ti pa so odgovo- rili z divjim ognjem iz brzo- strelk. Komaj sta se izvlekla. Pozneje so ugotavljali, da sta verjetno v ohišje s paličastimi baterijskimi vložki prišla prah in droban pesek in spoj je bil prekinjen. 20. OKTOBER_ Na počitek smo se odpeljali v že znano vas, kjer je bilo neka- ko "stalno bivališče" naše čete. Po zajtrku je bil zbor, kjer smo zvedeli, da gremo za več dni v prvo bojno črto, zato je treba za sabo vse pospraviti, saj se ver- jetno sem ne bomo več vračali. To smo opravili do kosila, ki je bilo malo pred mrakom, potem pa z vso opremo na vozila in odpeljali smo se. Ponoči smo pristali v neki va- si, kjer je bilo vso noč stanje pripravljenosti. V okolici so ba- je partizani. V vasi je bila prej nastanjena neka četa madžarske vojske, ki pa so jo razorožili. Vojaki so imeli baje stike z ukrajinskimi partizani, koman- dir pa jc partizanom prodal celo top in s tem topom sedaj strelja- jo po nemških vojakih. Tistega madžarskega komandirja niso dobili, ker mu je z dvema voja- koma uspelo pobegniti k parti- zanom. Vse to so bile samo go- vorice. Videl pa nisem tam no- benega madžarskega vojaka niti kot ujetnika, prav tako ni bilo vso noč nobenega vznemirjenja od partizanov, ki naj bi bili v okolici. 21. OKTOBER Po dokaj mirni noči je bilo treba vstati zgodaj, na hitro to- pel zajtrk in obroki suhe hrane za nekaj dni. Preden smo se spravili na vozila, se je poslovil študent — kandidat za častnika, saj je čas njegovega frontnega staža potekel, šel bo na dopust, potem pa končal študij in se kot častnik najbrž spet vrnil na fronto. Zadnje dni sva se kar dobro razumela, marsikaj sem zvedel od njega. Ta dan smo se precej časa vo- -zili naokoli brez pravega cilja. Spet sem imel občutek, da se prevažamo samo zato, da bi sovjetski letalci dobili vtis, ka- ko na frontno črto dovažajo no- ve okrepitve. Naša vozila .so bi- la pogosto tarča sovjetskih lov- cev in šturmovikov. Med po- stankom v zavetju mladega goz- da mešanih listavcev smo z za- nimanjem opazovali zračni spo- pad med dvema enomotomima lovcema Me-109 in sovjetskima JAK. Videti je bilo, kot da bi vsi štirje piloti demonstrirali spopad na kakem letalskem mi- tingu. Tulili in zavijali so letal- ski motorji, kratko in odsekano drdrale strojnice, vendar je izid ostal neodločen. Najbrž je pilo- tom na obeh straneh začelo po- hajati gorivo ali pa strelivo? Najprej sta proti svoji strani za- vila sovjetska lovca, nemška pa jima nista sledila, odhrumela sta v svoje zaledje. Najbrž bi v tistem gozdu še ostali kako uro, vendar je prišel od komandirja čete nalog, da naš vod takoj odide v nekaj ki- lometrov oddaljen kraj in po- pravi most, ki so ga poškodova- le bombe sovjetskih letal. Kma- lu smo bili tam, vozila ustavili v kritju grmovja in z orodjem nadaljevali peš. Sredi mostu čez manjšo rečico je zijala velika luknja, saj je bomba zadela v polno. Poškodovane in uničene nosilce in mostnice je bilo treba odstraniti in pripraviti potrebno za namestitev novih. V slabih dveh urah je bil most zasilno usposobljen za promet, ker nas iz zraka pri delu niso motili. • Dalje prihodnjič 10 — NASVETI 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Hrčki so zelo zabavne živali, lahko pa prav neprijetno ugriz- nejo, če se ustrašijo. Zato se jim predvsem v prvih tednih pri- bližajmo počasi, da ne pov- zročimo nepotrebnega strahu. Vedeti moramo, da bosta dva hrčka v istem domu skoraj pra- viloma sovražno razpoložena drug do drugega. Naslednja pomembna lastnost hrčkov je ta, da so to nočne živali — to pomeni, da so aktiv- ne ponoči, čez dan pa spijo. Se- veda jih lahko navadimo, da se razživijo podnevi, vendar jih moramo tega s pravilnim rav- nanjem šele navaditi. Hrčki so znani predvsem po svoji navadi zbiranja različnih koščkov hrane v žepkih, ki so na notranji strani lic. Ko pridejo nazaj v svoje gnezdo, žepke iz- praznijo ter tako nabrano hrano shranijo za kasnejše obroke. Za- to ne bodite presenečeni, ko bo- ste prvič videli svojega hrčka s polnimi lici — to je del njego- vega povsem naravnega ob- našanja. Življenjska doba hrčka je pri- bližno dve do tri leta. Gerbili se razlikujejo od hrčkov po tem, da so dnevne živali — torej aktivni čez dan. Jih zlahka udomačimo, radi živijo v dvoje in zelo redko, če sploh, ugriznejo. Njihova velika prednost je v tem, da izločajo zelo majhne količine urina. So namreč puščavske živalce, na- vajeni na majhno porabo vode. Iz tega sledi, da oddajo zelo malo vonja in ne zahtevajo pre- pogostega čiščenja. Gerbili živijo povprečno tri do štiri leta. Zajci so že po tradiciji naj- bolj priljubljene domače živali otrok. So umirjenega tempera- menta, navajeni na čistočo ter prijazni do lastnika. Lahko imamo enega ali več zajcev, toda vedeti moramo, da potrebujejo nekoliko več pro- stora kot druge tovrstne živali, torej tudi večjo kletko. Življenjska doba zajcev je odvisna od pasme: nekateri ne živijo več kot sedem let, med- tem ko jih drugi dočakajo tudi petnajst. Morski prašički izvirajo iz Južne Amerike. V Evropi jih kot domače živali poznamo že več sto let. So manjši od zajcev in nagnjeni k nekoliko večji ne- mirnosti in živčnosti. Vendar so tako kot zajci krotki, čisti in prijazni. Naredili jim bomo ve- liko uslugo, če jim bomo pri- skrbeli enega ali več partnerjev, saj so morski prašički izrazito družabne živali. Lahko jih ima- mo v isti kletki skupaj z zajci. Življenjska doba morskih prašičkov ie tri do pet let. DOLOČANJE SPOLA ŽIVALI IN NJIHOVA MEDSEBOJNA PRILAGODLJIVOST Hrčki .so lahko zelo agresivni drug do drugega, zato je bolje, da so ločeni. Zajci in morski prašički lahko živijo ločeno ali v skupini. Kljub temu obstaja možnost, da se bosta dva samčka v isti kleti spopadla. Kot smo že omenili, lahko zajci in morski prašički živijo v isti kleti, seveda pod pogojem, da je le-ta dovolj pro- storna. Gerbili so živali z ozemeljski- mi zahtevami, zato bodo prepo- dili vsakega vsiljivca v svojem domu. Kljub temu je sožitje dveh samic oz. samca in samice precej pogosto, toda le v prime- ru, če smo ju spoprijateljili že v rani mladosti. Samci se bodo divje spopadli ne glede na to, kdaj in kako smo jih seznanili. Spol mladega zajca lahko do- ločimo tako, da narahlo priti- snemo na obeh straneh genital- ne odprtine: samice imajo od- prtino v obliki zareze, odprtina samcev pa je okrogla. Določan- je spola odraslega zajca je lažje, saj so moda samca razločno vidna na vsaki strani penisa. Določanje spola morskih prašičkov je podobno kot pri zajcih. Samčki imajo okroglo odprtino, medtem ko je le—ta pri samicah v obliki Y. Pri sam- cu lahko že pritisk v bližini od- prtine zadošča, da penis izstopi, kar seveda ne pusti nobenega dvoma o spolu! Tudi pri hrčkih je določitev spola precej preprosta, še pose- bej če so že dosegli puberteto: pri samcih so moda v obliki po- daljšane konice, ki je dobro vid- na na zadku živali, pri samicah pa je zadek lepo zaobljen, brez kakršnihkoli izboklin. Spol mladih hrčkov najlaže določimo tako, da primerjamo razdaljo med analno in genitalno odprti- no: pri samcih je le—ta večja. Seveda nam bo šla določitev spola bolje od rok, če imamo možnost sočasne primerjave predstavnikov obeh spolov. Določiti spol gerbila je neko- liko težavnejša naloga; v pomoč nam je le velikost razdalje med analno in genitalno odprtino (pri samcih je večja) in dejstvo, da so samci ponavadi večji od samic. POSEBNE PASME Vzreja opisanih živali poteka danes pod strokovnim nadzor- stvom. To pomeni, da rejci do- puščajo tudi nekatere različice posameznih vrst. S križanjem OTROK in jdi:)mače živali Foto M. Ozmec dosežejo večjo mero želene la- stnosti posamezne živali. Dan- danes imate na voljo hrčka s kratko ali dolgo dlako, lahko je albin (popolnoma bel), lahko je lisast — dvobarven ali večbar- ven (kot na primer mačke). Ka- korkoli že, zlatorumen hrček je še zmeraj najbolj priljubljen. Gerbili so največkrat dvobar- vni, vendar lahko dobite tudi al- bina ali pa povsem črnega. Če kupujete morskega pra-ši- čka, imate na voljo poleg meh- kodlakih tudi posebno različico grobodlakih — abesinski mor- ski prašički. Dolgodklaki mor- ski prašiček pa je v glavnem priporočljiv le za velike nav- dušence. Zajcev je ogromno vrst. Sko- raj vsi so primerni za hišnega ljubljenca. Ce ga želite kot prvo domačo žival, je dobro, da poiščete angleško ali holandsko pasmo, ki sta za malenkost manjši, ali pa novozelandsko belo pasmo. V tem sestavku smo govorili predvsem o splošnih lastnostih hrčkov, morskih prašičkov, ger- bilov in zajcev, v nadaljevanju pa bomo nekoliko širše odgovo- rili na vprašanji, kako omo- gočiti prijetno življenje vašemu novemu malemu prijatelju in kako se z njim spoprijateljiti ter s tem prijetno izpopolniti svoje Življenje. Gibanje za odgovoren odnos do malih živali .....:||^glRl>|^iil|E^ ........ Vas moti lajanje psov? Pravijo, da je pes lahko najboljši človekov prijatelj, da je koristna žival, saj varuje ljudi in premoženje, čuva živino, vodi slepe osebe, odkriva ljudi, ki jih je zasul sneg, pomaga policajem in carinikom odkrivati kriminal- ce in tihotapce itd. Včasih pa je prav pes, ko prosto teka naokrog in ni pod nadzorstvom, žival, ki povzroča strah, zlasti pri otrocih, pomendra vrtne rastline, preganja div- jad in zlasti s svojim lajanjem vznemirja občane, moti njihov počitek in spanje. Prav zaradi psov pride cesto do kreganja in sporov med so- sedi, da si potem iščejo pravico pred poravnalnim svetom, so- diščem, sodnikom za prekrške itd. Zanimivo je, da mnogi la- stniki psov vehementno zago- varjajo početje svojih psov in pravijo, na primer, da je mučen- je živali, če mora biti pes stalno pripet, imeti nagobčnik itd. Po njihovem mnenju psu nihče ne more preprečiti lajanja, in če na domačem dvorišču laja ali pod- nevi ali ponoči, se temu morajo privaditi tudi sosedje. Ker je ugotovljeno, da tako govore mnogi rejci psov, ker ne poznajo zadevnih predpisov, ki se tičejo reje psov in dolžnosti lastnikov psov, da preprečijo vzemirjenje in motenje obča- nov, ki ga lahko povzročijo nji- hovi psi, zato sem se odločil, da v tem članku seznanim zaintere- sirane z nekaterimi predpisi, zlasti z odloki, ki jih je izdala ptujska občinska skupščina in v katerih je urejeno tudi motenje okolice s strani psov. Obenem želim v članku prikazati posle- dice višine spreminjanja z repu- bliškim zakonom zagroženih denarnih kazni za v občinskih odlokih določene prekrške. Končno bom nekaj malega na- pisal tudi o odškodninski odgo- vornosti za pasja dejanja. PES V STANOVANJU Pod katerimi pogoji smemo v stanovanju oziroma v skupnih prostorih stanovanjske hiše v družbeni lastnini rediti psa? Odgovor na postavljeno vpra- šanje najdemo v 21. členu Odloka o hišnem redu v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 13/77, 23/79, 38/86) ki med drugim določa, da sme v stanovanju oziroma v skupnih prostorih stanovanjske hiše v družbeni lastnini stano- valec imeti psa "pod pogoji, ki jih določi zbor stanovalcev, če s tem ne ovira drugih stanovalcev v mirni uporabi stanovanja." Naj pojasnim, da je po bivšem Zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 37/74) imel zbor stanovalcev tudi pravico, da je sprejemal pravila o izvrševanju hišnega reda, ki naj bi jih glede na 49. čl. omenjenega odloka sprejel v šestih mesecih po uveljavitvi odloka. Po 4. točki 46. čl. tega odloka pa se kaznuje z denarno kaznijo stanovalec, "če v stano- vanju ali v skupnih prostorih re- di živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda." Prvotno določena višina denar- ne kazni do 500 dinarjev je bila s spremembo cit. odloka (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/86) nadomeščena z višino do 20.000 din. Cit. odlok, ki je bil izdan na podlagi Zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v druž- beni lastnini, je izgubil pravno podlago z Zakonom o stanovan- jskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), ki sicer v 52. čl. še govori o hišnem redu, med- tem ko Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 18/91, 19/91), ki je ukinil Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, nima o hišnem redu, ki naj bi ga predpisala občinska skupščina, nobenih določb. Ali so odlok o prepovedi in omejitvi reje živali nanaša tu- di na pse? Zaradi uresničevanja zaščite človekovega okolja in nevarno- sti, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, družbeno in oseb- no premoženje, in zaradi izva- janja urbanističnih redov je tudi Skupščina občine Ptuj izdala Odlok o prepovedi in omejitvi reje živali (goved, konjev, pra- šičev, koz, ovac, kuncev, perut- nine in drugih živali) ter ga pozneje spremenila in dopolnila tako, da sedaj velja le za mesto Ptuj in naselje Kidričevo (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/77, 2/83, 38/86). V prvem čle- nu tega odloka je, kar se psov tiče, določeno, da jih lastniki hiš in uživalci stanovanj smejo rediti "v skladu s hišnim redom in tako, da ne motijo okolice," sicer storijo prekršek, zaradi ka- terega so po 9. čl. točka 1 lahko kaznujejo z denarno kaznijo, katere višina sedaj ob upošte- vanju 24. čl. Zakona o spre- membah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 5/90 z dne 10/11-1990) in 9. čl. Zakona o spremembah in dopol- nitvah zakona o prekrških (Uradni li.st RS, št. 10/91 z dne 14/111-1991) znaša v sedanji va- luti od 500 do 5000 SIT. Po mojem mnenju je po citi- ranem odloku storjen prekršek: a) če se ne redi psa v skladu s hišnim redom. Ker pa sedanja zakonodaja, kot sem že omenil, ne pozna več hišnih redov, predpisanih od občinske skup- ščine, zato ni več zadevnega prekrška b) če se ne redi psa tako, da ne moti okolice. Gre torej za dva prekrška, od katerih pa je prekršek pod b) še "živ". Nadaljevanje prihodnjič Krvodajalci Majšperk, 16. september: Marija Korez, Stanka Šoba, Franc Brglez, Angela Frangež, Andreja Polajžer, Janez Lampret, Jože Šen- tak, Ivanka Narad, Marija Prevolšek, Drago Potočnik, Angela Šala- mun, Jože Potočnik, Irena Zajšek, Ljudmila Kameža, Marjan Muršec, Anica Tominc, Branko Lah, Stanko Flegerič, Roman Pišek, Anton Kupčič, Marjan Doberšek, Ivan Plavčak, Marija Zdavc, Brigita Božičko, Dušan Šuper, Franc Zupane, Vinko Lončarič, Irena Kaiser- sberger, Marija Jeza, Alojz Veg, Alojz Korez, Božana Bedenik. MIP Ptuj — Zaščita Kidričevo, 17. .septembra: Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Franc Zoreč, Podvinci 48/a; Maks Krajnc, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Vlado Bezjak, MikJošfčeva 10, Ptuj; Mladen Flegarič, Višnjica donja 149; Konrad Danko, Novinci 17; Rozi Šeruga, Rimska 22, Ptuj; Vlasta Muršič, Gorišnica 20; Milena Pi- hler, Sp. Velovlek 15/a; Dušan Seničar, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Milan Žohar, 5. Prekomorske, Ptuj. Posamezniki, 15. in 17. septembra: Rafael Svenšek, Zagrebška 93, Ptuj; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Danici Fras, Ob Grajeni l/a, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Franc Medved, Zg. Jablane 10, Cirkovce; Anton Sagadin, Ge- rečja vas 61; Franc Murko, Slovenja vas 54; Marjan Herga, Čmrlja 5/a; Olga Čuš, Bratislavci 42; Zvonko Drobnak, Ormoška 35, Ptuj; Franc Jurgec, Potrčeva 2, Ptuj; Branko Frangež, Sestrže 92; Mirko Reš, Volkmerjeva 5, Ptuj; Štefan Beranič, Župečja vas 4; Irena Se- ničar, Ul 25. maja 15, Ptuj; Olga Šoštarič, Ziherlova 17, Ptuj; Peter Petek, Zechnerjeva 3, Ptuj; Slavko Jcsih, Prvomajski trg 15, Slo- venska Bistrica; Silvo Gnilšek, Dušana Mravljaka 19/a, Maribor; Alojz Kurbus, Prepolje 42; Branko Godec, Prešernova 38, Ptuj; Franc Zagoršek, Ob Studenčnici 1, Ptuj; Drago Kojarič, Podvinci 121/b; Drago Zajšek, C. na Žavcerja 34, Kamnica; Štefka Breznik, Ul. Zofke Kvedrove 55, Maribor; Alojz Kurbus, Hajdo.še 34; Ivo Ivezič, Pivkova 4, Ptuj; Danijel Strah, Greenwiška lO/a, Maribor; Janko Cvetko, Kicar 29; Mirko Kozel, Lahova 19, Maribor; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž; Kari Korošec, Gregorčičev dr. 13, Ptuj; Štefan Šmintič, Cvetlin 127; Franc Bezjak, Bratonečice 17; Robert Lovec, Partizanska 27, Poljčane; Dušan Tctičkovič, Vo- dova 21, Ptuj; Branko Lorber, Ul. 5. prekomorske; Jože Frangež, Medvedce 7; Anton Ploh, Polenci 3; Peter Španinger, Skoke, Mejna 6, Maribor. Dober den vsoki den! Moren vam povedati, da sma z Mico tisto revščino, kije v gorici od letošje suše ostola, obrala, na preši stisnola in v polovjok zaprla. Čez nekaj dni bode moštek brundati in vreti začeja in do martinovega bo provi moški grota. Vete, s toto vinsko kapljico je glih tak kak s človekom: najpret je otrok v hrastove pleni- ce povit, okoli martinovega provi mladenič grota, na silves travo je že provi moški, potli dale zori in se spreminja v zrelega kolenomehčalca in glavomotca, če ga preveč po guti spistimo. Kak vsi dobro vete, smo v začetki totega tjedna stenske vure, ve- karce, ročne vure in druge aparate, ki nam kožejo cajt, za eno ce- lo vuro nazaj porinoli. Mija z mojo Mico z vurami nesma mela vejkših problemov in teiov, hujde teiove pa nama povzroča najini petelin ali po domačen kokot, ki nikak nemre svoje vure za ju- tranjo budnico prav naštemati. Vsemogoče sen ie poskusa, celo klun sem mu za eno vuro doj zaveza, pa nič ne pomoga. Gospod kokot pač kikirika po storen cajti glih tak kak dosti naših poslan- cov v državni skupščini, ki tudi ne vejo, kejko je vura, in se nam zato cajt nazaj, nemesto naprej suče. Tak je pač s totimi vurami. Pa saj vete, kak provi že stori pregovor: "Ura enkrat zamujena, se ne vrne več nobena..." Pa še resen je tak, saj smo vsoko vuro, mi- nuto in sekundo bliže krtovi deželi in je seveda vsa sreča, da člo- vik ne ve naprej, gdo se bo sreča s prijateli krti. Tak, pa smo drgoč priromali do kunca totega pisma, ki vam že dosti let vsoki tjeden napišem. Saj že pogostokrat razmišlam, da bi enkrat napisa: To je mojo zodjo pismo, pa si potli premislin in se drugi tjeden drgoč srečamo. Treba je pač vztrajati in preživeti slabe ter dobre cajte. Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš posla- nec LUJZEK. V SADNEM VRTU pobira mo lupinasto sadje. Avgusta, ko bi orehi in lešniki potrebovali za razvoj plodov največ vlage, je dolgotrajna suša povzročila, da so ostali drobni in nerazviti. Zlasti na izpostavljenih legah in plitvih zemljah je precej plodov še nedozorelih odpadlo. Tako si tudi pri lupinastem sadju ne obetamo primernega pridelka. Orehov ni priporočljivo pred- časno in prisilno otresati, tem- več jih na drevesu pustimo, do- kler sami ne odpadejo. Pred sušenjem plodovom odstranimo zunanjo ovojnico, priporočljivo pa je, da jih operemo, ker se oprani bolje sušijo in tudi jedr- ce v oprani lupini je trpežnejše. Na lese, sita ali sadne plitve le- sene zabojčke stresemo le eno plast orehov ter jih med sušen- jem večkrat pretresemo, da se enakomerno sušijo. Lešniki so zreli, ko vrh plodu dobi kostanjevo rjavo barvo in se loči iz listne čase ali ovojka. Nekatere sorte odpadejo v ko- bulah z listno čašo vred; takšne poberemo in očistimo med su- šenjem. Nabrane plodove enako kot orehe naravno sušimo v su- hem in zračnem prostoru in jih večkrat premešamo, da ne bi pričeli zaradi obilice vlage ple- sniti. Suhe orehe in lešnike hra- nimo do uporabe neoluščene v jutovinastih vrečah na .suhem in zračnem prostoru. V OKRASNEM VRTU je glede na letošnje sušne vremen- ske razmere še čas za sajenje ali presajanje iglavcev in zimzele- nega grmičevja. Tovrsnte drev- nine sadimo kot okrasne v bi- valnem vrtu ali na javnih zele- nicah med prvimi že v zgodnji jeseni, da bi se do zime okore- ninile in še toliko utrdile le- tošnji prirastek lesa, da bi bolje prezimile. Iglavce in zimzeleno grmičevje namreč moramo ra- zlikovati od drugih drevnin, ker jim iglice ali listje ne odpade in še naprej po sajenju tudi pozimi opravlja asimilacijo, medtem ko so listopadne drevnine pozimi v fazi zimskega mirovanja. Iglav- ce in zimzeleno grmičevje sadi- mo po enakem postopku kot druge drevnine, le da ob sajenju in še nekaj časa po sajenju sadi- ko obilno zalivamo. Neven ali suha roža ter neka- teri križanci aster, krizantem in marjetk tvorijo trajno cvetje, ki obdrži svoj prvotni živobar- vni videz, tudi če ga posušimo. To lastnost navedenih vrst cve- tlic s pridom izrabimo. Pozimi, ko ni vedno na voljo svežega cvetja, nam bo bivalno okolje poživljalo suho cvetje. Cvetje teh rastlin režemo, ko cvetovi še niso popolnoma razcveteni. Režemo ga v suhem vremenu, da bi tako bilo čim manj vlage v snopkih, v katere ga povežemo. Snopke cvetja obesimo v hladen in zračni prostor, da se počasi sušijo. V ZELENJAVNEM VRTU je zaradi sušnih razmer v avgustu zaostala rast brstičnega ohrovta. Rastlinam brstičnega ohrovta v normalnih letinah sredi septembra odščipnemo rastni vršiček, da pre- prečimo nadaljnjo rast rastline v višino in da bi se bolje razvije gla- vice v listnih pazduhah. Čeprav rastline brstičnega ohrovta niso dovolj bujne, še zlasti če jih med sušo nismo zalivali, jih v prvi po- lovici oktobra vršičkamo. Zimski por bo pred zimo še pre- cej porastel, če ga zalijemo z gno- jilno zalivko in plitvo okopljemo. V drugi polovici oktobra ga rahlo osipljemo, pred zimsko pozebo pa bo posevek najbolje zavarovan, če bo pokrit s smrekovim vejevjem, vendar bo to potrebno opraviti šele v pozni jeseni. Vlončeni peteršilj bo pozimi v kuhinji koristno služil kot sveži jušni dodatek. Zimsko pridelovan- je peteršiljevih listov na okenski polici je neke vrste siljenje iz ko- renov, v katerih se je med letom nakopičila obilica rezervnih or- ganskih snovi za njihovo rast. Vlončenje opravimo prve dni ok- tobra. V ta namen previdno izko- pljemo močnejše korene peteršilja in jih vsadimo v lonce. Vlončeni peteršilj takoj obilno zalijemo in ga položimo nazaj na gredo ter ga zakopljemo do roba, da bi tako ra- stline obnovile rast, podobno prvotnim razmeram. Ko bo nasto- pila nevarnost jesenske slane, ki bi mlade liste pomorila, lonce umaknemo in namestimo na svetle in tople prostore, kjer se bodo obraščali listi iz korena vso zimo. * * * Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 2. od 10. do 12. oktobra, rastli- ne, kijih pridelujemo zaradi ko- renike ali gomoljev, od 4. do 6. oktobra, zaradi nadzemnih plo- dov od 2. do 4. in 9. oktobra ter zaradi cveta in zdravilna ze- lišča 5., 7. in 8. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK — 1. OKTOBER 1992 ŠPORT — 11 III. slovenska nogometna liga — vzhod REZULTATI 6. KOLA: Slovenj Gradec—Papirničar 2:2, Lipa Stojnci —Kovinar 1:0, Rogašovci—Pohorje 0:0, Ižakovci—Rače 1:0, KOB Market Kungota—Aluminij 3:0, Pobrežje—Impol 0:1, Beltrans—Hmezad 5:1. PARI 7. KOLA: sobota, 3. oktobra, ob 15. uri: Hmezad—Slo- venj Gradec, Impol—Beltrans, Aluminij—Pobrežje, Rače—KOB Market Kungota, Pohorje—Ižakovci, Kovinar—Rogašovci, Papir- ničar—Lipa Stojnci. 1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 5. KOLA: Hajdina—Skorba 0:3 (sodnik S. Žitnik, 0:1 — Kaučevič, 0:2 -— Gajzer, 0:3 — Mertelj, Slovenja vas—Sre- dišče 2:5 (sodnik Glažar, 0:1 — Zidarič, 1:1 —Mohorič, 1:2 — Zo- bovič, 2:2 — Murko, 2:3 — Puklavec, 2:4 — Tušek, 2:5 —Rajh, Drava—Gorišnica 9:0 (sodnik Strelec, 1:0 — Krajnc, 2:0 — Kralj, 3:0 — Leben, 4:0 — Emeršič, 5:0 — Vesenjak, 6:0 — Vesenjak, 7:0 — Vrbanec, 8:0 — Vrbanec, 9:0 — Leben, Rogoznica—Ge- rečja vas 1:1 (sodnik Kelenc, 1:0 — Serdinš.ek, 1:1 — Kaisersber- ger), Pragersko—Bukovci 4:0 (sodnik Doki; 1:0 — Majal, 2:0 — Majal, 3:0 — Majal, 4:0 — Lednik), Videm—Domava 1:1 (sodnik Burjan, 0:1 — Kirič, 1:1 — Galun). PARI 6. KOLA: sobota, 3. oktobra, ob 15. uri: Bukovci—Vi- dem; nedelja, 4. oktobra, ob 10.30: Skorba—Dornava, Gerečja vas—Pragersko, Hajdina—Slovenja vas; nedelja, 4. oktobra, ob 15. uri: Gorišnica—Rogoznica, Središče—Drava. 2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ REZULTATI 5. KOLA: Solid—Podvinci 1:2, Apače—Zg. Pol- skava 1:3, Sp.Polskava—Markovci 1:1, Hajdoše—Grajena 3:2, Mladinec—Mašina 3:0, Lekovec—Tržeč 3:2. PARI 6. KOLA: sobota, 3. oktobra, ob 15. uri: Podvinci— Tržeč, Markovci — Hajdoše, Zg. Polskava—Sp. Polskava, So- lid—Apače; nedelja, 4. oktobra, ob 13. uri: Mašina—Lekovec; ob 15. uri: Grajena—Mladinec. Branko Lešnik NAMIZNI TENIS Izjemen dosežek na Igrah treh dežel športniki treh dežel (Purianije—Julijske krajine, avstrijske Štajerske in Slovenije) so se 11. in 12. septembra pomerili v Mariboru. Slovenija je na tekmovanju sodelovala med drugim tudi v nami/.neni tenisu z mlajšimi mladinci (letnik 76 in mlajši), ki jih je vodil reprezentančni trener Ivan Fšajd. V slovenski reprezentanci so nasto- pili: Jerman iz Kopra, Kralj in Retelj iz Novega mesta in Urh Strašek, NTK Pctovia iz Ptuja. Slovenska eki- pa jc premagala ekipo Furlanije-Julij- ske krajine s 5:0, nato pa še ekipo av- strijske Štajerske s 5:1. Pri tem velja poudariti, da je bil prav Ptujčan Strašek steber ekipe, saj je v obeh dvobojih gladko zmagal. Po ekipnih tekmah so se pomerili še posamezniki. V četrtfinale so se uvrstili vsi Slovenci. V polfinalu je Strašek premagal Retlja, Jerman pa Kralja, ki je na koncu osvojil bron. V dokončnem "obračunu" sta se pomerila res najboljša — Strašek in Jerman. Šele v tej tekmi je Strašek lahko prikazal vso lepoto namiznega tenisa, svojo pripravljenost in izredno lK)rbenost. da je ob burnem nav- dušenju gledalcev ugnal trdoživega leto starejšega Jermana. Zlasti v tret- jem setu je bil tx)ljši od nasprotnika v vseh elementih tega lepega športa. Urh Strašek, ki je osvojil kar dve zlati medalji, je s tem še potrdil sta- tus slovenskega reprezentanta. ^ C. ROKOMET V soboto pa zares! Ta konec tedna bodo novo prvenstvo začeli v prvi in drugi slovenski moški rokometni ligi. Člani Drave bodo v prvem kolu najmočnejše lige v soboto v Ptuju gostili ekipo Italca iz Do- bove, v drugi ligi bo Velika Ne- delja gostila Zaščito iz Zagorja, Ormož Invest pa bo gostoval v Hrastniku. V tretji ligi pa so v soboto odigrali srečanja drugega kola. Druga ekipa Drave je v dvorani Center brez težav s 27:9 prema- gala Razkrižje. DRAVA V SEZONI 1992-1993_ V soboto se torej začenja novo prvenstvo v prvi in drugi moški ro- kometni ligi Slovenije. Ptujska Drava si je z devetim mestom v prejšnji superligi priigrala nasto- panje v najvišjem rangu tudi v novi sezoni, ki bo zelo naporna in zah- tevna. Prav vse ekipe so se okrepi- le, zato bodo tekme zelo zanimive in napovedi še bolj tvegane. Ekipo sestavljajo: 1. Stjepan PINTARIČ (1961) — vratar 2. Andrej MATJAŠIČ (1968) — vratar 3. Goran ŠTUMBERGER (1976) — vratar 4. Luka TERBUC (1966) — le- vo krilo, krožni 5. Mario SAGADIN (1965) — zunanji 6. Ivan HRUPIČ (1959) — zu- nanji 7. Alan POTOČNJAK (1969) — zunanji 8. Nenad POTOČNJAK (1967) — krožni 9. Ladislav SABO (1955) — levo krilo 10. Renato VUGRINEC (1975) — zunanji 11. Peter MIKULIČ (1973) — zunanji 12. Friderik KRAMBERGER (1972) — zunanji 13. Mitja MEŠL (1973) — levo krilo, zunanji 14. Matjaž PISAR (1975) — krožni, zunanji 15. Dušan PŠAJD (1974) — krožni 16. Faruk HRNJADOVIČ (1968) — desno krilo Trener: Zvonko Papak; po- močnik: Marjan Valenko Drava bo tekme v ptujski dvora- ni Center igrala ob sobotah ob 19. uri. Tekma Drava—Italco Dobova bo torej v soboto, 3. oktobra, ob 19. uri. Pred tem bo ob 17. uri tek- ma članic druge slovenske lige Drava—Bakovci. 1.1<. KOLESARSTVO Zlato in srebro za KK Perutnina v Novi Gorici je bilo državno prvenstvo v gorski vožnji za mla- de kolesarje. Tekmovalci ptujske Perutnine so med mlajšimi osvoji- li srebrno medaljo. Privozil jo je Marjan Kelner, Miha Žohar pa je bil šesti. Hkrati je bila to osma, zadnja dirka za pokal Frutabella. Pokal je osvojil Miha Žohar, Matej Marin je drugi, Marjan Kelner pa peti. Prva jc tudi ekipa v postavi Žohar, Marin, Kelner in Grdiša, za naj- boljšega trenerja mladih pa so proglasili Slavka Patekarja, prav tako iz kolesarskega kluba Perut- nina Ptuj. V Slovenskih Konjicah pa je bi- lo veliko tekmovanje za nagrado mesta. Med mlajšimi mladinci je v krožni dirki na 72 kilometrov Mit- ja Mahorič osvojil peto mesto. l.k. Ivanovič prvak med veterani v Postojni je bilo prvo držav- no prvenstvo veteranov v strel- janju z zračnim in malokali- brskim orož-jem. V tekmovanju z malokalibr-sko pištolo je med člani nad 50 let zmagal Ptujčan Slavko Ivanovič. V Rečici pri Laškem pa je bila velika revija najboljših strelcev in strelk, ki jih je izbral trener Lojze Mikolič. V tekmovanju z zračnim in malokalibrskim orožjem so na- stopili tudi Raušlova in Pe- teršičeva ter Trstenjak, Pšajd in Ivanovič iz Ptuja. l.k. ATLETIKA Nastop v Brežicah v petek je bil v Brežicah veliki meddru.štveni atletski miting, na katerem je nastopilo več kot 200 tekmovalk in tekmovalcev iz 21 klubov Slovenija in Hrvaške. Na- stopili so tudi nekateri tekmovalci in tekmovalke iz Ptuja. Druga me- sta so osvojile Rozmanova v teku na 100 metrov, Kotarjeva v teku na 800 metrov in Korošakova v troskoku, tretji mesti pa Hostnik v troskoku in Korošakova v skoku v daljavo. l.k. BOKSARSKA ZVEZE SLOVENIJE jn BOKSARSKI KLUB PTUJ razpisujeta mesto: 1. sekretarja zveze — neprofesionalno 2. predsednika kluba — neprofesionalno Kandidati morajo imeti predvsem organizacijsko—marketinško— menangerske sposobnosti, kar zahtevajo nove usmeritve v športu. Prijave po|ljte na naslov: Boksarska zveza Slovenije in Boksarski klub Ptuj, Cučkova ul. 8, Ptuj. Klub še obvešča svoje člane, da se redna vadba začne v ponedel- jek, 5. oktobra '92, ob 17.30 v dvorani Mladika. Predsedstvo ORMOŽ Odprto državno prvenstvo v amaterski radiogoniometriji v organizaciji Zveze radioa- materjev Slovenije in ormoške- ga Radiokluba Jožeta Kerenčiča je minulo soboto potekalo v Or- možu odprto državno ARG prvenstvo na 3,5 MHz, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev, od tega 22 iz hrvaških radioklubov. Startno mesto je bilo pri ka- pelici pod Koglom nad Veliko Nedeljo. Tekmovanje je poteka- lo v gozdu, ki mu domačini pra- vijo Vudina, ter na okoliških gričih in vzpetinah, kjer je bilo skritih pet lisic — oddajnikov. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Seniorji so morali poiskati lisice na vseh petih točkah, juniorjem ni bilo potrebno najti lisice na tretji kontrolni točki, ženskam na četrti, vetera- nom pa na peti. Pionirji so morali iskati lisico na drugi, tretji in peti kontrolni točki. Vsi tekmovalci so imeli enoten tekmovalni čas, na cilj, ki je bil na turistični kmetiji pri Sonji na Drakšlu pa so morali priti v 120 minutah. Pri seniorjih je zmagal Boži-dar Puklavec iz Ormoža, na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Andrej Osterman in Lado Krašovec, oba iz Domžal. Pri juniorjih se je najbolje odre- zal Ivan Filipašič iz Ludbrega /Hrvaška/, na drugo mesto se je uvrstil Boris Horvat iz Ormoža, na tretje pa Goran Havaič iz Ludbrega. Pri veteranih je zmagal Ivan Lazar iz Ormoža, na drugo mesto se je uvrstil Željko Ulip iz Lud- brega, na tretje pa Zdravko Ivačič iz Slovenskih Konjic. Ormožanec Mitja Lukner, dru- gouvrščeni, meni, da bi lahko dosegel več. Med ženskami se je najbolje odrezala Marija Shubert iz Ludbrega, na drugem mestu je pristala Mojca Kosi, na tretjem pa Martina Puklavec, obe iz Ormoža. V kategoriji pionirjev je sode- lovalo osem tekmovalcev. Najbol- je se je odrezal Urban Onič iz Slovenskih Konjic, na drugo me- sto se je uvrstil Mitja Lukner iz Ormoža, na tretje pa David Ivačič iz Slovenskih Konjic. Slovenski tekmovalci so imeli še vedno oznake YU. Predstavnik Zveze radioamaterjev Slovenije nam je povedal, da dobijo 24. ok- tobra od mednarodne radioamater- ske organizacije nove oznake. Vida Topolovec Namiznoteniške kvalifikacije za pionirje Mengeš je bil v soboto, 19. septembra, prizorišče kvalifkacij- skih tekmovanj v namiznem tenisu za pionirje. Pomerilo se jih je 109 iz 24 klubov Slovenije. NTK Petovia so zastopali Roz- man in brata Zafošlnik, od katerih je vodstvo pričakovalo dobre uvrstitve. Udeležbo pa so omo- gočili še Šilaku kot stimulacijo za vestno delo na treningih. Rozman in Grega Zafoštnik sta se sicer uvrstila od 8. do 16. me- sta, vendar bi se po mnenju trener- ju Pšajda lahko uvrstila znatno boljše. Marko Zafoštnik pa je na- letel na velike težave, in čeprav je izredno zavzeto igral, se je uvrstil komaj na 32. do 64. mesto. L.C. Šegova na evropskem pokalu Mladinke AK Kladivar so mi- nuli konec tedna v Torinu na- stopile na 11. pokalu evropskih državnih prvakinj. Med gostja- mi v ekipi je bila tudi Romana Šega IZ AK Ptu), ki je nastopila v metu diska in suvanju krogle ter osvojila deveto oziroma pet- najsto mesto. Ekipa je bila sed- ma med 19 ekipami in najm- lajša, kar potrjuje nadarjenost mladega atletskega rodu. 1 k KARATE KLUB POETOVI0 Tudi za najmlajše Karate klub Poetovio je odprl pionirsko sekcijo na OS Breg. Treningi so vsak ponedeljek od 16. do 17.30 in sredo od 16.30 do 18. ure. Te termine obiskuje- jo tudi učenci z OŠ Hajdina. Sekcijo vodi mojstski kandidat Andrej Cafuta (1. kyu). Pionirski karate je v Sloveniji že po tradiciji izredno razvit (ekipno 3. mesto na letošnjem EP), zato si Karate zveza Slove- nije prizadeva, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. KK Poetovio še vedno vpisu- je nove člane vsak torek in četrtek od 18. do 21. ure v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Začet- Najperspektivnejša lanskolet- na pionirka Lidija Cafuta. Fo- to: Pod hostnik niško in nadaljevalno skupino vodita A. Cafuta in Aljoša Horvan (1. kyu), člane pa Sil- vo Vognnec (3. dan). ; JESENSKI KROS J Občinski bo danes teden Ptujska športna zveza je raz- pisala jesenski kros za vse sta- rostne kategorije, ki ga bodo iz- vedli v četrtek, 8. oktobra, od 15. ure naprej na stadionu Dra- va v Ptuju. Proge bodo dolge od tisoč do pet tisoč metrov. Naj- prej bodo startali starejši učenci in učenke, nato mlajši, proti koncu pa tekmovalke in tekmo- valci v mladinskih in članskih kategorijah. Zadnji rok za prija- ve je ponedeljek, 5. oktobra na Športni zvezi Ptuj, p.p. 81. Naj- boljša dva iz posamezne staro- stne kategorije bosta občino za- stopala na finalnem krosu v Ve- lenju, ki bo 17. oktobra. Medalje bo na krosu podelje- val Mirko Vindiš. l.k. 12 — TV SPORED 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 1. OKTOBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 13 14 — POSLOVNA SPOROČILA 1. OKTOBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 1. OKTOBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 15 Bodo telefoni na Destrniku vendarle zazvonili? Prosvetna dvorana na Destrniku je bila v petek, 25. septembra, skoraj premajhna /a vse udeležence pogovora o gradnji telefonije na območju te slovenjegoriške kra- jevne skupnosti. Povabilu gradbenega odbora, ki deluje v okviru KS, so se od/vali tudi predstavniki ptujske in ma- riborske pošte ter ptujskih občinskih organov. 147 kraja- nov, ki je doslej plačalo za telefonski priključek pošti že vsak po 4.500 nemških mark ter opravilo tudi veliko pro- stovoljnih delovnih ur, je upravičeno zahtevalo pojasnilo, zakaj poštarji dela pri gradnji telefonskih priključkov ne nadaljujejo. Od letošnje pomladi je bilo že več podobnib se- stankov in pogovorov, na katerih so krajani Destrni- ka poskušali urejati ne- rešena vprašanja bodisi s pošto ali občinsko skupščino. Telefonski ka bli (mnogo večžilni, kot je potrebno) so sicer po- loženi v štirih smereh, pri- klopljena je tudi nova (krajani trdijo da le preno- vljena) telefonska centra- la. In tu se je vse ustavilo. Kabli štrlijo nemo v zrak, Destrničani pa besnijo in trdijo, da so prevarani. Razburjeni so seveda tu- di nad končnim zneskom plačila za posamezni pri- ključek, ki ga je pošta nak- nadno ocenila na več kot 11.000 nemških mark. Poštarji so pojasnjevali, da je prišlo do tako visokega dviga stroškov zaradi pre majhnega števila prijav bodočih naročnikov. Ob sklenitvi pogodbe s KS je bilo dogovorjeno, da bo posamezni priključek vel- jal 3.700 DEM, vendar le, če bo vsaj 300 priključkov. Tako pa je sedaj celotno breme na plečih sedanjih 147 krajanov, ki so sicer svoje obveznosti v celoti poravnali (vsak je plačal celo 4.500 DEM). Po skoraj triurnem pre pričevanju in precej vročih besedah so ob kon- cu petkovega sestanka le sprejeli pet sklepov, ki da- jejo slutili, da l)odo novi priključki na Destrniku vendarle zgrajeni. Občina Ptuj naj bi del manjka jočih sredstev poskušala pridobili iz sklada za de- mografsko ogrožena ob- močja. Del sredstev naj bi pridobila pošta s premo- stitvenimi krediti. Pošta pa bo sklenila pogodbe s posameznimi naročniki za znesek, ki ne sme biti višji od dosedanjega (torej od 3.700 do 4.500 DEM za pri ključek). Vse skiipaj pa bo- do ponovno preverili na sestank\i v soboto, 2. okto bra. —OM Dejstvo je, da so seda- nja pravno-laslniška raz- merja med pošto in novi- mi lastniki telefonskih priključkov (torej tudi s KS) precej neobičajna, sploh pa če govorimo, da naj bi se približevali so- dobni Evropi. Po navadi (naša) pošta postavi svoje pogoje, krajani zberejo sredstva (za kable ipd.), v glavnem s prostovoljnim delom "pomagajo" pošt- nim strokovnjakom pri po- laganju kablov. Krajani sa- mi (in sevcHla s svojimi sredstvi) zgradijo tudi po- što, kupijo novo (ali rablje- no in i)renovljeno) telefon- sko centralo in telefone. Potem vsi srečni proslavi- jo veliko pridol)ilev za kraj. Že čez leto ali dve pa se lahko tako KS kot kraja- ni za vso to svojo težko in drago pridobljeno lastnino dobesedno obrišejo pod nosom. Pošta si namreč v pogodbi običajno zagotovi, da po