i f 70. Številka. i mm, f PM*!*. z7. m XUX. IBIO. .Slovenski Narod" velja v LJnblfanl na dom dostavljen: :elo leto naprej • • • • K 24*— pol leta . • 12-— četrt teta m • • • 6*— ta mesec m • • • « . 2*— v upravr.ištvu prejeman: celo leto naprej • # • • K 22*— pol leta . B • • • • n*— četrt leta m • • • • 9 5*50 na mesec m • • « • » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo* ^tedsišiTGs Snaiiova ulica st 5 (v pritličju ievoj plafon ž t 34« Uhaja vsak dan zvečer liiiaaajM aedelfe lat Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 1* vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari. i Posamezna Številka velja tO vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama4* telefon št 89. »Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: t za Nemčijo-: celo leto skupaj naprej • K 25*— PO* teta m m m • m I3*— četrt leta m » • • . 6"50 na mesec . - • • « 2*30 celo leto naprej i * •*#feM*H za Ameriko in vse druge dežele*: J celo leto naprej • • « « • Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravnlslvo (spodaj, dvorišče levo), EnaSlova nllca št 5, telefon št33* Hudi boji ne zapadni fronti. NEMŠKI USPEH PROTI ANGLEŽEM. — BOJI PRI REIMSU IN PRI VERDUNU. Beroiin, 26. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 26. marca. Zapadno bojišče. Včeraj smo mogli konstatirati dobri uspeh prejšnjo noč izvršene razstrelit ve se vero - vzhodno od Vermellesa. V vdrtini leži sovražna oklopna opazovalnica. Več angleških zakopov je razdejanih. Severovzhodno cd Neuvilla le izvršil neki majhen nemški oddelek po spretni razstrelitvi izviden sunek v sovražno pozicijo ter se je po načrtu z več vjetimi vrnil. Poskusen francoski napad v masah v okolici forta de la Pompelle, Jugo - vzhodno od Relrn-sa, je ostal brezuspešen. V Argonih in v pokrajini ob Masi so dosegli artilerijski boji mestoma zopet veiiko 'jo. Nočni boji z bližinskiml bojnimi sredstvi v gozdu Caillette, Jugovzhodno od forta Douaumonta, so /a nase čete ugodno potekli. Z obrežno razstrefitvijo severo - vzhodno od Cellesa,v Vogezih,si je sovražnik prizadejal sam precejšno škodo. Naša pozicija ?e ostala nepoškodovana. Pri St. Ouentinu je padel n~ki 2šk\ dvokrovnik nepoškodovan v ro.ie. V zračnem boju ie rad-/o neko francosko letalo v gozdu Caiilette na tla in se razbilo. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 24. marca. (Kor. urad.) VVolffov v rad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Položaj se včeraj n» bistveno iz-premenil. V pokraiini Gb Masi so se mršili posebno živahni artiljerijski boji, tekom katerih je nastal v Ver-dunu požar. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO POROČILO OD PETKA. Beroiin. 24. marca. (Kor. urad.) \Yolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. V Champagni, ob cesti Somme - Sounain, v Argonih, v pokrajini ob Masi in tia do Mosle se ie sila artiljerijskih bojev stopnjevala včasih do velike sile. Zapadno od Avocour-ta smo zasedli izrabljajoč predvčerajšnji uspeh še nekaj jarkov, pri čemer se je število vjetih zvišalo na 32 častnikov in 879 mož. Vrhovno armadno vodstvo. BREZUSPEŠEN NAPAD ANGLEŠKIH HIDROPLANOV NA NEM-ŠKE HANGARJE V ŠLEZVIKU. Beroiin, 26. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 26. marca. Z dveh matičnih ladij, ki ju je spremljala flotilja križark in flotilja rušilcev, se je dvignilo včeraj zjutraj 5 angleških hidroplanov k napa-du na naše letalske naprave na severu Šlezvika. Nič manj kakor I izmed njih, med njimi eno bojno letalo, so naša obrambna sredstva, — pravočasno obveščena, prisilila na otoku Svitu in vzhodno od otoka, da so se spustili iz zraka. Letalce, 4 angleške častnike in enega podčastnika, smo vjeli. Bombe so metali samo v okolici zatvornice pri Hoyer}u. Škode niso napravili. Vrhovno armadno vodstvo. Py FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. marca popoldne. Zaradilo od Mase zelo živalmi artiljerijski boji v okolici Malancourt - Es-nesa in višine 304, zlasti silni ob holmu Haucourt. Vzhcino od Mase silen topovski boj v okolici Vau\-Damloup. Ponoči nobenega iniante-rijskega bcia. Na ostalih frontah je vladah ponoči mir. 22. marca zvečer. V Belgiji je namerila naša artiljerija svoj ogenj na strelske jarke in zvezne druge sovražne crte v okolici Steen-straata. Severno od Aisne silo obstreljevali odsek Ville - aux - Bcis. V Argonih smo namerili koncentričen ogenj na nemške obrambne naprave severno od Four de Parisa in pri Eille Mortu. V pokrajini med Montfanconcin in Nantilloisom ter med Haute - Chevaucheeiem in višino 205 so se vršili napadi in ugodni boji z minami. Zlasti smo obstreljevali gozd pri Malancourtu. Po silnem obstreljevanju, ki je trajalo ves dan. so izvršili Nemci več napadov na našo fronto med gozdom pri Avo-courtu in vasjo Maiancourt. Vse sovražnikove poskuse, prodreti iz gozda pri Avocourtu, je naš artiljerij- in infanterijski Ogenj zadržal. Sovražniku se je posrečilo ustaliti se na manjših višinah pri Haucourtu.r.e-kako 1 km jugovzhodno od Malan-courta. Vzhodno od Mase silno obstreljevanje v okolici Douaumonta in Vauxa. 23. marca popoldne. Zapadno od Mase je artiljerijski ogenj tekom noči popustil. Sovražnik ni obnovil svojih poskusov proti malemu vrhu pri f1auco*rrtu, čegar srednjo utrdbo držimo. Vzhodno od Mase se nadaljuje obstreljevanje na več točkah naše fronte s silo. Iz Wocvra ni poročati o nobenem važnem dogodku razen o artilerijskem ognju, 1 je bil od časa do časa prekinjen. 23. marca zvečer. Vzho no od Ene uničujoč ogenj proti nemškim napravam na visoki planoti Vauclerc. V Argonih smo na številnih točkah koncentrično obstreljevali sovražne naprave, ceste in železnice v vzhodnih Argonih in v gozdovih pri Malancourtu. Zapadno od Mase suočen topovski ogenj v okolici Malan-courta in ob naši fronti Bethineourt-Mort lionime - Cumieres. Vzhodno cd Mase in v VVoevru so bili artiljerijski boji do gotove mere silni.Infan-teriiske akcije se čez dan niso vršile. 24. marca popoldne. V Argonih so obstreljevale baterije tekom noci energično gozd pri Malancourtu. V bližini višine 285 smo zažgali mino ter zasedli vdrtino. Zapadno od Mase je bila noč mirna. Vzhodno od Mase od časa do Časa prekinjeno obstreljevanje v okolici Douaumonta - Damloupa. V VVoevru je prišlo parkrat na obeh straneh do bobnajočega ognja v odsekih Mou-lainville in Eparges. Z vse fronte ni poročati o nobenem važnem dogodku. 24. marca zvečer. V Argonih je izvršil sovražnik po razstre-litvi ene naših min pri Vauquiosu napad. Posrečilo se mu je ustaliti se v eni naših prednjih črt, protinapad pa ga je zopet prepodil pri čemer smo vjeli kakih 30 mož. Trajno živahen ogenj naše artiljerije na sovražne zveze v vzhodnih Argonih in na gozd pri Malancourtu in Avocourtu. V pokrajini severno od Verduna čez dan nobenega ooroembnega dogodka, ra- zen od časa do časa obstreljevanje naših drugih črt zapadno in vzhodno od Mase. Naše baterije so krepko odgovarjale. Severovzhodno od St. Mihiela je dosegel ogenj naših dalekosežnih topov dobre uspehe na kolodvoru Vigneulles. Razdejali smo neko šupo ter pognali neki vlak, ki je stal na kolodvoru, v zrak. Belgijsko poročilo. 22. marca. Artiljerijsko delovanje je bilo na raznih točkah fronte živahno, zlasti pri Steenstraatu. 24. marca. Artiljerijsko delovanje je bilo na obeh straneh precej živahno, zlasti v odseku Dixmuiden. Boji z ročnimi granatami v okolici brodarske hiše. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 22. marca. Zadnjo noč je za-žgal sovražnik dve mini. ki nista napravih našim četam iifkakoršne škode. Nekaj bojev z ročnimi granatami, ki položaja niso nič izprt menili, so se vršili severovzhodno od Vermellesa. Obstreljevali smo uspešno z artiljerijo in možrarji iz strelskih jarkov sovražne pozicije jugozapadno od Wezmacqtiarta (?). ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 24. m a r c a. Sovražnik je za-žgal zadnjo noč in danes mine pri Ouinchvju in na severu kanala La Bassee. Mine niso napravile nobene škode. Obstreljevali smo sovražne strelske jarke južno od kanala Ci-mines. Joffrovo povelje armadi pri Verdunu. V prvi polovici marca je izdal Joffre tole armadno povelje armadi v Verdunu.: Vojaki v erdunske armade! Že 3 tedne zadržujete najstrašnejši napad, ki ga je sovražnik doslej izvršil proti nam. Nemčija računa na uspeh svojega truda, ki ga smatra za nepremagljiv in za kateri je postavila v boj svoje najboljše čete in svojo najmogočnejšo artiljerijo. Upala je, da bo zavzetje Verduna ojačila pogum njenih zaveznikov ter prepričala nevtralne države o nemški premoči. Računala je brez vas. Dan in noč ste se ustavljali kljub brezprimernemu obstreljevanju vsem napadom ter držali svoje pozicije. Boj še ni končan, ker Nemci potrebujejo zmago. Vi jim boste vedeli iztrgati zmago. Municije imamo v izobilju in mnogo rezerv. Zlasti pa imate vi svojo vero v srečo republike. Dežela gleda na vas, vi beste med onimi, o katerih se bo reklo, da so Nemcem zastavili pot v Verdun. Verdun v nevarnosti. »Temps« piše, da je francoski poraz pri Avocourtu zelo opasen, ker naznanja bodoče operacije in je spoznati obenem, da ni več mogoče utajiti nevarnosti za Verdun. General Berthaut pravi, da poskušajo Nemci zopet taktiko obkoljevanja, v kateri so mojstri. Zadnje francoske rezerve. Senator Humbert pravi v listu »Le Journal«, da črpa Francoska že iz svojih zadnjih slabotnih rezerv. Zavezniki morajo pri prihodnji konferenci v Parizu jasno izjaviti, da bodo težke francoske izgube nadomestili s svojimi lastiimi četami. To mora tvoriti edino točko konference. V razbitem Reimsu. Po poročilih iz Rotterdama opisuje lord Northcliff v listu »Times^ svoje vtiske, ki jih je imel pri obisku Reirnsa. Neprestano streljajo Nemci na mesto, ceste so zaprte za vsak promet. Skoro vsak prebivalec ima pri sebi masko proti dušečim plinom. 2ene so zaposlene v kleteh za šampanjec, ker je bila letina leta 1945. najboljša od leta 1900. sem. Knezoškoiijska palača je razrušena do tal. Pomanjkanje premoga na Francoskem. Kot znamenje pomanjkanja premoga na Francoskem lahko služi ministrska naredba, ki obnavlja prejšnje naredbe glede utesnitve razsvet- ljave v mestih v še večjem obsegu, da bodo na ta način na razpolago Še večje množine premoga za obrambo. Letalski napad na Anglijo. Štiri nadalnje osebe so umrle, ki so bile 19. t. m. pri letalskem napadu na Anglijo ranjene. Odhiti ruski navali. USPEH NAŠIH ČET PRI BURKA-NOVU. Dunaj, 25. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Severno od Burkanova ob Stripi so vdrli honvedski oddelki, ko so zavrnili močan ruski napad, v sovražnikove jarke ter razdejali obrambne naprave. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCI! O Dunaj, 26. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Boji pri Lataču, ki jih opisujejo ruska poročila, predstavljajo seveda samo praske prednjih straž. Z naše strani je šlo za izvidne čete, ki se morajo seveda pri prodiranju močnih sovražnih čet umakniti v giavno pozicijo. Napada na glavno pozicijo armade Pflanzer - Baltin Rusi zadnje tedne sploh niso poskusili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NAŠE POROČILO OD PETKA. Dunaj, 24. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko in jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fml. * ZOPETNI MOČNI RUSKI SUNKI NA HINDENBURGOVO FRONTO SO SE RAZBILI V NEMŠKEM OGNJU. Beroiin, 26. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 26. marca. Vzhodno bojišče. Rusi svojih napadov ob mostišču pri Jakobštatu in severno od Vidsija včeraj niso obnovili. Več sunkov, izvršenih čez dan jugo - zapadno in južno od Dvinska, je obležalo že na večje razdalje pred našimi ovirami v ognju. Proti naši fronti, severo - zapadno od Postavlja in med Naroškim In Višnjev-skim jezerom je pričel sovražnik ponoči z močnimi četami zopet brezuspešno in z velikimi žrtvami z bojem. Severo - zapadno od Postavija smo vjeli enega častnika In 155 mož. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 25. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Zapadno od Jakobštata so pričeli Rusi iznova napadati, ko so postavili v boi sveže sibirske čete, ter napad močno pripravili z ognjem: razbil se ie z velikimi izgubami za nje. Brez težave smo zavrnili manj-še sunke Jugozapadno od Jakobštata in jugozapadno od Dvinska. Enako Je ostalo brezuspešno tudi vse sovražnikovo prizadevanje proti fronti severno od Vidsija, ki se je ponavljalo tudi ponoči. Bolj proti jugu v okolici Naroškega jezera, se je omejil sovražnik včeraj na artiljerijski cgenj. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO POROČILO OD PETKA. Beroiin, 24. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. D očim so se Rusi čez dan ojuna-čšH samo k močnemu sunku proti mostišču pri Jakobštatu, vzhodno od Bušhofa, so ponoči opetovano napadali severno od železnice Mitava-Jakobštat, ter nas poskusili presenetiti jugozapadno od Dvinska ter se trudijo v neprestanih silnih napadih proti naši fronti severno od Vidsija. Vsi njihovi napadi so se razbili v našem ognju najkasneje ob oviri z velikimi izgubami na moštvu. Boli proti jugu se niso vršili nobeni novi napadi. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 23. m a r c a. V pokrajini pri Rigi se je boj razvijal naprej. V odseku pri Jakobštatu so prebile naše čete sovražne obrambne naprave ter izkoristile svoj včerajšnji uspeh. Naša artiljerija je uspešno razpršila se-verao od Dvinska Nemce, ki so se pri Šiškovu (12 km zapadno od Dvinska) zbirali. V pokrajini južno od Dvinska do Trisvjatskega jezera silen artiljerijski in infanterijski boj. V odseku Minzjunij - Seklijsko jezero, južno od Trisvjatskega jezera, je izvršil sovražnik protinapad ter zopet zasedel del jarkov, ki smo mu jih bili dan poprej vzeli. V sredini tega odseka silen artiljerijski in infanterijski boj. Na fronti Vilejtij - Mošejkij (12 km in 7 km severozapadno od Postavija) in v okolici Miadzijolske-ga in Naroškega jezera traja boj. Jugozapadno od Naroškega jezera so zavrnile naše čete sovražne protinapade ter so nadalje prodirale v silnem ognju. Ob južnem bregu Naroškega jezera so streljali Nemci z granatami z dušečimi plini. Bolj proti jugu tja do pokrajin Polesja mestoma živahen artiljerijski ogenj. V Galiciji smo ob gorenji Stripi, jugovzhodno od Ko-zlova. odbili sovražni napad ter prizadejali sovražniku velike izgube. Bolj proti jugu smo nekoliko napredovali ter utrdili zavzeto pokrajino. Ob Dnjestru so zasedle naše čete po boju vasi Latač in Chrrajelovo (10 in 12 km severozapadno od Uščiječka). 22. marca. Na celi fronti se razvija vrsta bojev. V pokrajini pri Rtgi so imele naše čete spopade z močnimi sovražnimi prednjimi stražami pri vasi Plaikamen in južno od otoka Dalen. V odseku Jakobštat smo po boju zasedli nekatere prista-n ve in gozdič vzhodno od vasi Avgu-stinhof (22 km severozapadno od Jakobštata), enako v okolici Bušhofa (10 km jugozapadno od Jakobštata), gozd med gozdnim okrajem Dupenek m vasio Delvenskij (10 km iugoza- aai Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. marca 1916. 70. Stev. padno in 8 km južno od Jakobštata. Severno od Dvinska na obeh straneh streljanje. V pokrajini južno od Dvinska trajajo živahni boji. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala pokrajino severno od Minzjunov (9 km severno od Vidsija), kjer smo konstatirali, da je sovražnik dobil ojaceiija. Ko so storile naše čete, da je ogenj sovražnih baterij v okolici Mešt^ia (6 km severno od Vidsija) utihnil, smo vzeli vrsto jarkov v oclseKU Minzjuni - Seklvško jezero. Poskuse sovražnika pričeti južno od Tvereča z ofenzivo, je naš ogenj preprečil. V pokrajini Vileti in Mošajki (ti km in 7 km severozapadno od Posmvvja se vrše ljuti boji. Sovražnik je tu izvršil silne protinapade na naše čete, ki so ga mestoma vrgle iz jarkov m mu vzele strojne puške. V pokrajini pri Czernjakih in Lotvi (6 km severno od Miadzjolskega jezera) je sovražnik po močni artiljerijski pripravi napadel našo pozicijo. S svojim ognjem smo ga zavrnili. Ob jugozapadnem breguNaroškega jezera se je razvijal boj uuspešno za naše čete. Kljub temu, da so vporabljali Nemci dušeče pline in kljub strahovitemu nemške mu ognju so te čete prodrle skozi tri črte žičnih ovir ter v silnem, uspešnem napadu vzele 3 črte sovražnih strelskih jarkov. Poskušene soviaž-ne protinapade smo zadržali s svojim ognjem, pri čemer smo uporabljali krogle, ki so vsebovale dušeče in moreče pline. Po dosedanjem šterju smo vjeli 17 častnikov in nad 1000 vojakov ter vplenili 12 strojnih pušk, en reflektor in eno metalo bomb. V pokrajini pri Smorgonu silen artiljerijski boj. Sovražnik energično obstreljuje ob Viiiji ležeči odseK. V okolici Djeljatiča - Varanoviča so poleteli nemški letalci preko naših pozicij. V pokrajini ob cesti Moskva-Brest Litovsk in severno od vasi Te-lešani (ob Ogniskem kanalu) živahno obojestransko obstreljevanje. V po* krajini jugovzhodno od Kolkov so zasedli naši poizvedovalci neko sovražno postojanko. Glasom dopolnilnih poročil smo vplenili pri Mihalcih, zapadno od Uščiječka še 2 topa, 6 popolnoma porabnih metal min, mnogo pušk, topovsko municijo in municijo za puške, kariuše ter drugo municijo in vjeli 106 mož. 24. marca. V okolici Fridrih-Štata so vplenili naši izvidni oddelki, ki so bili prekoračili Dvino. eno sovražno strojno puško. V odseku Ja-kobštat so izvršili Nemci z močnimi oddelki protinapade pri Avgustinhofu (23 km severozapadno od Jakobšta-ta), odbili smo jih z uspehom. Severozapadno Varsundškega jezera, 7 kilometrov jugovzhodno od Buirofa, so se naši napadi naprej razvijali. V okolici Dvinska so naše čete prodrle, ko so odbile več sovražnih protinapadov. V pokrajini južno od Dvinska trajajo boji. V pokrajini severno od Vidsija, severozapadno od Sekliške-ga jezera (4 km severovzhodno od Vidsija) in v odseku Meškele - Klipii (1 km južno od Meškela) zelo ljuti boji. Mestoma so se vršili boji z bajoneti. Tekom noči na 23. marec so premagale naše čete kljub silnemu sovražnemu ognju vse sovražne črte ovir. V odseku Klipij smo odbili sovražni protinapad. Naša artiljerija na mnogih krajih obstreljuje sovražne pozicije ter mu brani popraviti napravljeno škodo. Med Naroškim in Višnjevskim jezerom traja noj. Naše čete so vrgle sovražnika iz nekega gozdiča v pokrajini Bližniki - Mokrice, na jugu tik Naroškega jezera, ki Je bil močno utrjen ter gosto omrežen z žičnimi ovirami. Glasom dopolnilnih poročil so naše čete tekom bojev od 18. do 21. marca vjele v pokrajini severozapadno od Postavija 2 častnika in 160 vojakov ter ob Na-rošketn jezeru 18 častnikov in 1255 vojakov. Razen tega smo vplenili 18 strojnih pušk, 26 velikih in 10 majhnih metal bomb, 2 metali min. 1 havbico kalibra 15 cm. 4 reflektorje, 637 pušk. zaboj s 300 ročnimi granatami in 12 voz za infanterHslco municijo. Bolj proti jugu tia v gozdnato pokrajino in v Galiciji na mnogih krajih obstreljevanje. K bojem na vzhodni fronti. »Frankfurter Ztg,« ve poročati z ruske fronte, da so ruske izgube naravnost strahovite. Do sedaj so porabili Rusi že 12 divizij, zdi se pa, da Imajo za fronto pripravljenih še mnogo rezerv. Ruski vjetniki pripovedujejo, da otvarjajo Rusi za svojo fronto vedno brezobziren zaporni ogenj, da preprečijo na ta način vsako umikanje. Odstop ruskega finančega ministra? Preko Rotterdama poročajo, da Je v kratkem pričakovati, da odstopi ruski finančni minister Bark zaradi velikih sporov z ministrskim predsednikom Stirmer - Paninom. Rusija pred gospodarsko krizo. Iz Petrograda poročajo, da je kongres poljedelcev mMM nico, ki pravi: Država stoli pred veliko katastrofo. Na vrata trka lako« ta. Velikanski kosi zemlje niso obdelani. Grozi pomanjkanje kruha. Hi- tre pomoči je treba. Treba ie semena, delavce, živine. Le to nas lahko reši bližajoče se katastrofe. BOMBARDIRANJE DOBERDOB-SKE PLANOTE. Dunaj, 26. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Sovražna artiljerija je držala pod ognjem Doberdobsko visoko planoto, odsek pri Beli in nekatere pozicije tirolske fronte. Vzhodno prelaza Plocken so vdrle naše čete v neko italijansko pozicijo. Pri Marterju, v dolini Su-gana, smo zavrnili sovražni napad. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * • SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko in jugovzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. NAŠE POROČILO OD PETKA. Dunaj, 24. marca, (Kor. urad.) Uradno se poroča: Italijansko bojišče. Sovražnik je obstreljeval mesti Gorico in Roverctto. Sfrer nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. 9 9 m Prestolonaslednik na koroški fronti. Iz vojnoporoccvalskega stana: Fml. in viceadmiral nadvojvoda Karel Fran Josip je nadaljeval zadnje dni pregledovanje v ozemlju koroške fronte. Gospod nadvojvoda, ki je obiskal nekaj mest in so ga tam sprejela vojaška poveljstva in civilne oblasti, si je ogledal ponovno etapne naprave in bolnišnice ter se izrekel pohvalno o njih. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 21. marca. Ob fronti od Rovereta do goriških tišin nadaljuje sovražnik de-raostrativne akcije z veliko potrato municije in maDj*a prodiranja pehote. Te akcije, ki so imele nam«n izvojevati male uspehe proti nekaterim našim prednjim in izven naših odpornih črt se nahajajočim postojankam, to bile včeraj povsod odbite. Posebno srditi topovski b ji so se razvili v Saganski do ini ia na višinah pri Gorici. Naša artiWija je energično nastopala proti sovražni in poškodovala na več t< čkah eovražne črte. Manjši, zi, nas ugodn' pehotni boji bo se vršili jugovzhodno Rovereta, v ozemlju Forcelle Cuel Taronda in na višinah pri Gorici. Vrje radi italijanskega ko- 5C n n a »1 Odgovarjajoč na neko socijalistič^ vprašanje je izjavil državni podtajnik % yC notranje zadeve C e 1 e s i a, da je bil žnpaj ^ v Alfonini odstavljen radi tega, ker j, ^ imel več govorov, ki niso odgovarjali ,^ onemu zaupanju, ki ga ima italijanski na, rod v vojno. lati župan je že p o vodo 3 republikanske revolucije dokazal nepokor nost in revolucionarno prepričanje. (Med-klici socijalist o v : „Lažnjivec, reakcijonarec, rabelj!* Sledili so protiklici.) Tekom na. daljne seje je izjavil ministrski predsednic Salandra, da bosta on in zunanji mi. nister Sonnino morala za par dni zap stili Italijo, vsled česar predlaga, naj a* odgode razprave do 6. aprila. Predlog iis ministrskega predsednika je bil sprejet. \o\ Nacijonalec Foscari je predložilo interpelacijo, v kateri vprašuje, kaj je do. aV bila Italija od Angleške v vzhodne^ski Sredozemskem morja ali v egiptsko-libij, jco skem obmejnem ozemlju za odstop prastarih italijanskih pravic v Egiptu, kakor tudi, kaj je ukrenila vlada, da varuje italijanske interese, ki so ogroženi vsled aneksije severnega Epira s strani Grčije, vsled katere pritajata obe obali kanala pri Krfu v last jedne same države in ta. ko pridobi Grška jedno najvažnejših brodovnih baz Sredozemskega morja v veliko Škodo italijanskih strategičnih raz. mer v spodnji Adriji in v Jonskem morju. jal Za $ai Cc fe sts Doptiki na Balkanu. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 26. marca, (Kor. urad. Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. ki Namestnik načelnika generalnega 0\ štaba pl. H o f e r, fml. I ^ NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 26. marca. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan 26. marca. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 25. marca. (Kor. urad] VVolffov urad poroča: Veliki gtevni stan: Balkansko bojišče. Pri obnovljenem letalskem napadu smo strmoglavili neko sovrai-no letalo v zračnem boju. Padlo je med obe črti, kjer smo je razbili z artiljerijskim ognjem. Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKO POROČILO OD PETKA. Beroiin, 24. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. V okolici Gjevgjeiov je prišlo na obeh straneh Vardarja zadnje dni večkrat do artiljerijskih bojev brez posebnega pomena. V zračnem boju je bilo zbito iz sovražne letalske skupine, ki je napadla Valoveč, zapadno od Dojranskega jezera, eno letalo; padlo je v jezero. Vrhovno armadno vodstvo. Neprestane praske ob grško-srbskl meji. »Agence Havas« javlja iz Aten: »Patris« poroča iz Soluna, da se vršijo v odseku Gjevgjeli neprestano manjše praske. Nemci in Bolgari se hočejo polastiti kraja Mačikovo. »Secolo« javlja iz Soluna: Francoska pehota je napadla 21. t. m. s podporo artiljerije višine severno in vzhodno Mačikova. Generalštab je z uspehom te akcije zadovoljen. Iz Sofije poročajo: Nemške patrulje so v okolici Dojranskega jezera pregnale francoske čete. ter prodrle več kilometrov na grško ozemlje, kjer so vplenile ogromne množine francoskega sena. Položaj na Grškem. »Corriere della Sera« poroča: V seji grške zbornice je izjavil finančni minister Dragumis, da je gospodarski položaj države silno težaven. Zato zahteva vlada, da ji zbornica brez odloga dovoli predlagane nove davke. »C. d. S.« pristavlja, da so bili poskusi Grške, dobiti pri čet veroz vezi novo 150miKjon-sko posojilo brezuspešni. Venizelo-sovo glasilo »Patris« izjavlja odkrito, da Francija in Anglija tako dolgo ne daste nobenega denarja, dokler se jima Grška ne ukloni. »Pat-ris« napoveduje, da bo moral Guna-risov kabinet odstopiti. Srbski častniki in vojaki na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Na povabilo generalisima Joffrea, je prispelo na Francosko 178 srbskih častnikov, med njimi general Jurišič ter bLvši m ki P m ja sr n< si ni n: rr d m m te - N n ti v n ti n U D 1 Si i k g č k s n » r o s d n d ii ■v s e C r ( 2 X 1 1 1 15 70. Star. .SLOVENSKI NAROD", dne 27. marca 1*16. p Stran 3. ■jni minister Vasic. Spremila Jih srbskih vojakov. Na Krfu sta daj reorganizirani dve diviziji — ravska in donavska —, število sega srbskega vojaštva pa znaša 50.000 mož. V nasprotju s to vestjo konšta-ra specijalni poročevalec »Neue reie Presse« Roda - Roda, da je a Krtu kvečjemu 15.000 za boj spo bnih vojakov. Na otoku Krfu. Iz Aten poročajo: Na Krfu se ahaja tudi 10.000 Črnogorcev, ki |so hoteli kapitulirati. Te Črno-orce sedaj reorganizirajo ter jih bo-o poslali na solunsko fronto. Kakor ^vlja »Frankfurter Ztg.« po franco-jdh virih, se razvijajo na otoku Krfu oižne bolezni. Mnogo srbskih vo-akov so prepeljali na otok Vid v uneziji. a^edanje romunskega parlamenta zopet podaljšano. Bukarešta, 24. marca. (Kor. ur.) asedanje parlamenta je bilo podalj-ano do 14. aprila. Fniančni minister ;ostinescu je predložil zbornici pro-ačun za 1. 1916/17. Filipescu zopet doma. Bukarešta, 25. marca. Filipescu e prispel danes iz ruskega glavnega tana zopet domov. Do romunske eje so ga spremljali višji ruski štab-oficirji. Zboljšanje odnosajev med centralnimi državami in Romunijo. Berlinski listi poročajo: Nova kupna pogodba za žito, ki je bila sklenjena z Romunijo, odgovarja Mestranskim interesom ter bo -mela za posledico zboljšanje političnega položaja. Tudi med Romunijo in Bolgarijo se vrše pogajanja, ki obetajo razveseljiv uspeh. Prijateljske razmere med Romunijo in Italijo. V romunski zbornici je zunanji minister prečital sožalno pismo italijanske zbornice Romuniji povodom smrti kraljice Elizabete. Neki poslanec je nato naprosil zunanjega mini-sra, naj se italijanski vladi in zbor-zahvali v toplih besedah in ome-ni prijateljske razmere, ki vežejo ned seboj po pokoljenju združeni državi. 100.000 ruskih koni za Romunijo. Iz Bukarešte poročajo: Romu-oja je kupila v Rusiji za svojo armado 100.000 konj. Prvi transproti teh konj so že prispeli v Bukarešto. Boji na morju, NEMŠKA POM02NA KRI2ARKA »GREIF« POTOPILA VELIKO ANGLEŠKO KRIŽARKO. Berolin, 24. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Glasom poročil, ki prihajajo z raznih strani sem in so se iznova potrdile, se je 29. februarja vršila v severnem Severnem morju bitka med nemško pomožno križarko »Greif« in tremi angleškimi križarkami in enim rušilcem. N}. Vel. ladja »Greif« je v teku tega boja s torpednim strelom potopila neko veliko angleško križarko 15.000 ton, ter se končno sama razstrelila. Od posadke ladje je prišlo kakih 150 mož v angleško vojno vjetništvo, katerih imena pa še niso znana. Angleži, ki o vsem dogodku strogo molče, so jih popolnoma odrezali od vsakega občevanja z zunanjim svetom. Koraki proti temu so že storjeni. Šef mornariškega admiralskega štaba. w m m Protest naše vlade proti torpediranju ticktre«. C. in kr. ministrstvo zunanjih stvari je doposlalo vladam nevtral-h držav verbalno noto, ki se glasi: C. in kr. vlada je prejela uradno poročilo, glaseče se takole: »18. t. m. ob 9. uri 04 minut dopoldne je ob jasnem vremenu in solnčnem siju nedaleč od Šibenika sovražen podvod-k brez preidočega svarila izstrelil a torpeda proti bolnišniški ladji *Elektra«. En torpedo je zadel ladjo in jo znatno poškodoval. Ena bolnika strežnica Rdečega križa je mrtva, tri druge ranjene, dve njih težko; :n mornar se pogreša.« Ime bolnišni-ske ladje, ki jo je opremila avstrijska družba Rdečega križa, se je primerno naznanila sovražnim vlastim (verbalni noti c. in kr. ministrstva zunaniih stvari 15. avgusta 1914 in 24. majnika 1915, št. 66.089 in 51.175; prva naslovljena na amerikansko veleposlaništvo na Dunaju, druga na kralj, špansko veleposlaništvo na Dunaju), in je bila ladja opremljena i znaki, kakor jih predpisuje deseta haaška konvencija. Z oziram na ta dejstva c. in kr. vlada najodločneje protestira proti po&tgpanlu. s katp- rfm Je sovražna mornarica ne samo flagrantno kršila po omenjeni konvenciji slovesno uveljavljeno načelo mednarodnega prava, temveč tudi zakrivila oduren zločin na človeštvu. C. in kr. minististvo za zunanje stvari si šteje v čast, da naproša veleposlaništvo (poslaništvo), da le-to kar najhitre?; sporoči svoji viadi.« Francozi priznavajo, da so torpedirali »Elektro«. Pariz, 24. marca. Listi objavljajo poročilo mornariškega ministra zunanjemu ministru, v katerem se priznava, da se bila avstrijska hospital-ska ladja »Elektra« res torpedirana. Mornariški minister trdi, da po poročilu poveljnika podmorskega čolna »Elektra« ni bila označena s predpisanimi znaki. Preiskava da je v teku. Ako bi se izkazalo, da so trditve avstrijske protestne note pravilne, potem hoče francoska vlada storiti primerne ukrepe. (Opozarjamo na naše svoječasno uradno poročilo, ki izrecno konstatira, da je bila »Elektra« označena po predpisih kot hospital-ska laidja. Op. uredn.) DVA VELIKA POŠTNA PARNIKA TORPEDIRANA. — NOVI ZA-PLETLJAJI? Poštni parnik »Sussex« (5686 ton) je bil v Kanalu torpediran. Imel je na krovu 50 mož posadke in 390 pasažirjev*. Kapitan je zapazil torpedo v razdalji 10 metrov, ladje pa kljub takojšnjemu manevru ni mogel več rešiti. Baje je 50 oseb poginilo. Vsi pasažirji so bili, kakor poročajo iz Pariza, podaniki nevtralnih držav in sicer Amerikanci in Španci. • »Maffeu poroča, da je dne 24. marca v Marseille dospeli poštni pamik »Leicester Shire« sporočil, da je prejel v sredo brezžično brzojavko, ki poroča, da je neki sovražni podmorski čoln torpedira 1 angleški parnik »Mineapolis< 13.543 ton in da se parnik potaplja. Parnik »Leicester Shire« je pohitel na pomoč, prišel pa je prepozno. »Mineapolis« se je potopila. O usodi posadke ni ničesar znanega. Na drugem mestu poročamo, da fe bil potopljen angleški poštni parnik »Englishman«. Tozadevno prinaša korespondenčni urad to - le brzojavko: Wash!nrton. 25. marca. Ren ter. Uradno se razglaša: Od pasažirjev potopljenega poštnega pamika »En-glishman nogrešajo 4 Amerikance. Angleži odklanjajo vsako odgovornost radi »Tubantije«. Angleška admiraliteta je izdala oficijalno izjavo, v kateri odklanja vsako odgovornost radi potopitve »Tubantije«. Blizu kraja nesreče se ni nahaiala nobena angleška ladja in tudi nobena angleška mina. Še le ko je »Tubamija' klicala brezžično na pomoč, so prihitele angleške torpe-dovke iz Harvvicha ter pomagale pri rešilnem delu. Angleška nota dolži konečno Nemčijo, da sistematično uničuje tudi nevtralne ladje. Potopljeni parniki. Iz Kodanja poročajo, da brzojav-lja kapitan ladje >S!etndsborg«, da je neki neznan podmorski čoln torpe-diral njegovo ladjo pri Oreat - Yar-monthu, pri čemer so bile 3 os< c ubite. Francoska barka »Bangaivil c« je bila potopljena, moštvo rešeno. V noči na 23. t. ni. je bila v Kanalu torpedirana angleška ladja »Zelvong-bank«. Posadka, — izvzemši enega častnika. — je bila rešena. Potopljeni so bili nadalje še angleški parnik »Seaserpent«-, norveški parnik »Kan-nik« ter norveška barka »Lindfield«. Potopljeni so bili še angleški parniki »Salvbia« (3352 ton); »Sus-sex« in »Englishrrtan«. Parnik »Prinz Henrik* ni dospel 25. t. m. v Vlisingen. kakor je bilo določeno. Angleški parnik »Fulmar* je bil potopljen. Potopljen je bil tudi danski parnik >Christianssend*. Zadel je najbrže ob mino. Žrtve pomorske vojne. Glasom poročil neke holandske firme, je bilo od 15. februarja do 18. marca t. 1. potopljenih 30 angleških, 7 francoskih, 7 švedskih, 5 holand-skih, 12 belgijskih ladij, 2 ruski in 2 italijanski ladji ter 1 norveška ladja. Angleška kontrola na morju. »Daily MaiU poroča: Da se preprečijo podobne vožnje, kakor ona ladje »M6we«, jc sporočila angleška vlada skandinavski, da bo v bodoče preiskala vsako nevtralno ladio. Ce se katera ladja na poziv ne bo ustaviia, bodo angleške patruljske ladje na njo streljale. Sedem kablov v Ameriko Pre-trganOL Iz Rotterdama poročajo 23. marca: Sedem kabelskih zvez med Ev-rjsjp in Asnmte je bila na zagone- ten način pretrpanih ter leže ti kabli baje že nad en mesec nerabni na dnu morja. Obe progi, ki še funkcijom rat a, sta močno preobloženi. Brzojavni promet med Evropo in Ameriko je zelo otežkočen. Listi zaznamujejo vest, da so kable prerezali nemški podmorski čolni. Med Nemčijo in Zedinjenimi državami se vrši poročanje potom brezžičnega brzojava. Italijanski poziv na pomoč proti avstro-ogrskemu brodovju. V wPreparazionett piše neki aC. M." to le: Kakor j* v resnici dobrodošla Italijanom pomoč zaveznikov v spodnji Adriji, vendar pa je potreba večja. Kajti po srečno izvršeni rešitvi srbskih in črnogorskih rt-1 stopa sedaj pomo1* zaveznikov v spodnji Adriji v ozadje, jedro vprašanja je sedaj v gorenji Adriji: Da se osvojita Trst in Reka, bi bilo treba najprvo napasti avstroogrsko brodovje; V ta namen bi se morale francoske in angleške brodovne sile, kolikor jih je na razpolago, združiti z it< 1 jansko pomorsko silo. Ako zahteva prejšnji mornariški minister Lanessan italijansko pomoč za Solun, treba odvrniti, da mora biti pomoč vzajemna in da mora skupen program obsegati bojne sile na koprem in na morju. Ako pravi Lanessan, da bodo italijanske čete s kopnega osvojile Trst, Pulj in Reko, pozablja da v takem slučaju Italija ne more Uati nikamor drugam niti jednega sv< jega moža. Mnogi italijanski listi dan na dan označajo za našo dolžnost, da naj pomagamo zaveznikom na njihovih frontah z italijanskimi četami. Nikdo pa ne zahteva za to, da naj nam pridejo na pomoč brodovja zaveznikov, da dosežemo svoje cilje glede Acirije. nNaj se ne pozabi, da se je Italija odločila za vojno radi Adrije". Trentin je bil obsežen že „in parecehio", Ako torej po vojni — pa naj bo konec kakoršeokoli — ostane avstroogrsko brodovje nezlomljeno, potem Brno se zaman vojskovali.tt Japonska in nemške ladje. Japonski listi izražajo bojazen, da bi moglo 170 nemških ladij, interniranih v pristaniščih na Kitajskem in na Manili zbežati. Nemške trgovske hiše na Kitajskem imajo baje mnogo vojnega materijala. Očividno gre pri tej vesti za namen po portugalskem receptu se polastili teh ladij. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 23. marca. Fronta v Ira-k u. Pri Felahiju je poskusila neka kaka dva bataljona močna sovražna četa napasti naše prednje straže na desnem bregu Tigrisa, po enournem boju pa smo jo zavrnili. Dne 21. marca ponoči je eden naših hidroplanov izvršil napad z bombami na sovražne ladje, ki so bile zasidrane v zalivu Kephalos na otoku Imbros. Opazovali smo, da so vse bombe z uspehom dosegle svoj cilj. Neka sovražna torpedovka je vkrcala na štiri jadrnice nad 200 kot banditi preoblečenih vojakov ter jih izkrcala pod svojo zaščito na južni obali zaliva Clazomene pri kraju Neumi Dili. Vsled napada naših, če tudi po številu'slabotnih oddelkov za obrambo obrežja, pa se banditi kljub zaščiti torpeJovke niso mogli držati ob obali, marveč so hitro zbežali v barke ter vzeli s seboj 10 ovac. ki so jih biii prebivalstvu ugrabili. Z ostalih front ni poročati ničesar. 25. marca. Na raznih frontah se ni pripetilo ničesar pomembnega. 25. marca. Poročilo angleškega vojnega urada z dne 29. februarja o operacijah generala Avlmerja pravi, da so Angleži bombardirali turske pozicije na levem bregu Tigrisa, kar da nam je prizadejalo težke izgube. Ta trditev Angležev je napačna. Bombardiranje dne 27. februarja je samo nekaj mož lahko ranilo. Poročila o vstaji v Nečevu in o bojih plemen pri Nasreju. so fantazije. V bojih so bili Angleži popolnoma poraženi in prisiljeni se umakniti. Mackensen v Odrinu In Carigradu. General feldmaršal v. Mackensen je dospel 23. t. m. v Odrin. Potuje v Carigrad, da izroči sultanu od nemškega cesarja mu podeljeno feld-maršalsko palico. V Carigrad je dospel 24. t. m. Baje dospe v kratkem v Carigrad tudi princ Eitel Fried-rich, da izroči sultanu častno sabljo, darilo nemškega cesarja, povodom zmag ob Dardanelah. Mackensen je izročil sultanu feldmaršalsko palico, nakar se je sultan Mehmed V. v posebni brzojavki zahvalil nemškemu cesarju. Prt Kat el Amart Švicarski listi pravilo, pišoč komentarje k poročifciiii angleških listov iz Mezopotamije, da angleški listi očividno že pripravljajo javnost na neizogibno kapitulacijo v Kut d Amari zajete voM % Rusi t PerzlIL Iz Petrograda poročajo: Ruske čete so zasedle v nedeljo 19. marca Ispahan in Teheran. Armensko - perzijsko vprašanje. Iz Bukarešte poročajo po ruskih virih, da bodo tvorili dogodki v Perziji in Armeniji morda preizkusni kamen za angleško - rusko prijateljstvo. Ko se bo reševalo perzijskp vprašanje, bo imela Rusija, ki je storila glavno delo, samo svoje lastne interese pred očmi ter se ne bo ozirala na Anglijo. Angleške laži o Turčiji. Iz Carigrada: »Agence tel. Milii« prinaša tele laži iz Turčije: Vojni minister Enver paša je bil baje težko ranjen; izvršen je bil na njega atentat. — Z ozirom na težavni položaj glavnega mesta je zahteval vojvoda meklenburški od nemškega cesarja pomoči. — Mu-mcijsko skladišče Sivas je baje zgorelo. — Neposredno je pričakovati padca Bagdada. — Baje oastranjuje Turčija iz morskih ožin mine, kar pomeni otvoritev Dardanel. Nemiri v Kavkaziji. Iz razprav v ruski dumi izvemo, da je generalni gubernator v Bakuju, Ališevskij, prepovedal vsako zbiranje na cestah ter zagrozil, da bo v slučaju demonstracij vojaštvo rabilo orožje. Trgovine morajo biti ob 6. zaprte in po 7. zvečer ne sme na cesto nobeden razen vojaštva in uradne osebe. Kljub temu se zdi, da bo prišlo do prav resnih nemirov. Petrogradska brzojavna agentura potrjuje vesti o nemirih v Bakuju. Dne 27. in 29. februarja so se vršile demonstracije zaradi draginje in vec" prodajalen je bilo oplenjenih. Agentura pravi, da petrolejski vrelci niso bili poškodovani. Od 29. februarja sem vlada baje mir. Amerika in vojna. Amerika pripravila svoje brodovje. »Tagliche Rundchau^ poroča iž Ženeve: Pariški listi poročajo iz Nevv Yorka, da so bili vsi rezervisti ameriške mornarnice, v kolikor so bili na dopustu, vpoklicani. Ameriški protest v Angliji. »Dailv News« poročajo iz Wa-shingtona z dne 22. marca: Državni departement je formalno protestiral v Londonu zaradi zaplembe ameriških vrednostnih papirjev v znesku Štirih milijonov funtov šterlingov, ki so bili poslani s pošto iz Holandske. Amerika in oboroženi parniki. Iz Washingtona poročajo, da so ententne države odklonile predlog državnega tajnika Zedinjenih držav, da se naj trgovski parniki razorože. Zedinjene države in Mehika. »Times« poročajo iz VVashing-tona: Skrb zaradi Mehike se veča. Vojni departement priznava, da se je general Herrera z 2000 možmi približal generalu Villi. Prebivalstvo pokrajin, kamor so dospeli ameriški vojaki, kaže sovražno razpoloženje. Bati se je nemirov. Preko Amsterdama prihaja vest, da je Diaz zopet pričel z bojem za predsedstvo. Diaz razpolaga baje s 25.000 možmi ter poskuša vprizo-riti gibanje proti Carranzi. Nemški državni zbor. Burni prizori v nemškem državnem zboru. V seji nemškega državnega zbora dne 24. marca je državni tajnik S o 1 f najprej pojasnil položaj v nemških kolonijah Kamenin in vzhodni nemški Afriki. Čete v Kamerunu so se morale umakniti, a so svojo dolžnost popolnoma izpolnile. V nemški vzhodni Afriki so se ponesrečili napadi angleških in belgijskih čet. Vsled vstopa Portugalske v vojno, so nastale nove težave. Portugalci sestavljajo v Mozambiki eks-pedicijsko armado in bo torej nemška kolonija napadena od vseh strani. Zbornica jc potem začela razpravo o zasilnem etatu, to je po naše o začasnem proračunu. Državni tajnik dr. tielffe-r i c h je naznanil, da je na novo vojno posojilo podpisanih nad 10 milijard, s čimur so pokriti vojni stroški za pol leta, ter je pojasnil pomen tega uspeha. Socijalni demokrat Scheide-mann ter voditelji narodnih \h beralcev, katoliškega središča in konservativci so se izrekli za predlogo, poudarjajoč, da kaže uspeh vojnega posojila, kako zaupa nemški narod v svojo zmago. Socijalni demokrat Haas o je izjavil, da ne more glasovati za pri- drŽave tudi med vojno in morda šel očitneje, kakor prej. Težave glede preskrbe živil so vedno večje, tako da je v širokih krogih-prebivalstva nastala lakota in nezadostna prehra-nitev. (Nemir.) Govornik je kritiziral postopanje vlade proti časopisju in strokovnim organizacijam ter. potem razpravljal o zunanji politiki. Predsednik ga je opetovano opominjal, naj ostane pri stvari. Med go-vornikovimi izvajanji so nastali viharni prizori, kakršne je državni zbor malokdaj doživel. Skoro vsak stavek poslanca Haaseja je vzbudil burne ugovore na vseh straneh zbornice, celo med govornikovimi pristaši, izmed katerih sta dva govornika očitala, da se ne drži sklenjenega dogovora. Poslanec Haase je poudarjal, da hrepene mase vseh držav po miru in je izjavil: Naj konča ta vojna, v kateri ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev, kakorkoli, Evropa bo obubožala. Nad kapitalističnim gospodarskim redom je izrečena obsodba, ker nt mogel preprečiti, da se je v njegovem naročju porodila furija vojne. Zbornica je govorniku vzela besedo in so za ta predlog glasovali tudi nekateri socijalni demokratje. Državni tajnik dr. H e 1 f f e -r i c h je izjavil, da bi bil med Haase-jevim govorom gotovo zapustil dvorano, da niso zastopniki vlade dolžni, prisostvovati sejam. Govornik je izrekel obžalovanje, da je mogel mož, ki se imenuje zastopnika nemškega naroda, govoriti tako, da je sovražnikom ojačil srce in hrbet. (Viharno pritrjevanje. Klici proti Haaseju: Zastopnik inozemstva!) Če se upa kak govornik to trditi, da manjka nemškemu narodu po vseh težkih bremenih in velikih uspehih, doseženih na vseh bojiščih, zaupanja v zmago, potem ni nobena beseda dovolj ostra, da to zavrne. Gospod Haase, če hočete vedeti, kako nemški narod o tem misli, vprašajte tiste, ki so podpisali 10 milijard. Vojno posojilo je ljudsko posojilo, s katerim je nemški narod pokazal, da mu je tako mišljenje, kakršno je po-svedočil Haase, tako tuje, kakor le kaj na svetu. Socijalni demokrat Scheide-m a n n je izrazil začudenje stranke zaradi Haasejevega govora, a dostavil, da ne gre pri etatu za vprašanje zaupanja vladi ali ne, nego za nadaljevanje državne uprave v interesu nemškega naroda. Govornik je izjavil, da stoji še na stališču, kater je označil Haase dne 4. avgusta 1914: V uri sile ne pustimo domovine na cedilu. Socijalni demokrat R ti h 1 e je v svojem in v Liebknechtovem imenu izjavil, da sedanjemu sistemu ne dovolita ne enega moža in ne enega groša. Poslanec Haase je Izjavil, da državnemu tajniku ne priznava pravice, razsoditi, če je pristen ljudski zastopnik ali ne. Ob velikem hrupu je govornik rekel, da so tisti najboljši patrijotje, ki po 20mesečni vojni govore za sporazumljenje med narodi potom odkritosrčnega miru. Ta izvajanja so vzbudila nov vihar, zlasti med socijalnimi demokrati. Poslanec David je zaklical Haaseju: Vaša politika mora vojno podaljšati. — Poslanec H e i n e je zaklical: To pripelje Nemčijo v nesrečo. Od vseh strani se je klicalo Haaseju: Izdajalec! V popoldanski seji je bil zasilni etat sprejet. Razkol v nemškem sociialnodemo-k rat i enem klubu. Nastop poslanca Haaseja je v so-cijalnodemokratični stranki provzro-čil razkol. Socijalno demokratični poslanci so z 58 proti 33 glasom sklenili, da je Haaseju izreči najostrejšo grajo. Vsled tega sklepa je iz združenja socijalnodemokratičnih poslancev izstopilo 18 članov, ki so ustanovili posebno frakcijo pod predsedstvom posl. Haaseja in Ledebur:a. Iz soci-jalnodemokratičnega kraba sta kakor znano že preje izstopila tuBerl. Tagblatt« obžaluje le, da so se Hasseju pridru-i žili tudi nekateri sicer najbolj zmer« ni socijalistični politiki, tako n. pt; znani voditelj revizijonistov Bero-stein. Glavno glasilo nemške socijali ne demokracije »Vorwarts« izjavlja. Stran 4. »SLOVANSKI NAHOD*, aue 27. marca i«ib. 70. ttev. kakor ne pomeni razkola v stranki sami. katere zaupniški zbor bo definitivno presodil, kdo je ravnal bolj socijalistiČno Haase ali Scheide-mann. »Vorwarts« očitno simpatizira s Haasejevo skupino. Razne politične vesti. — Vstop poliskih soci.ialr.ih demokratov v poljski klub. Poljski klub je imel v četrtek na Dunaju sejo, v kateri je sprejel za člane poljske socijalno - demokratične poslance. V imenu svojih sodrugov je posl. Daszvnski izjavil, da se morajo v sedanjih resnih časih zapostaviti .vsa politična nasprotstva, kajti narod je le eden. Nato je bil izvoljen poslanec Daszvnski za podpredsednika »Poljskega kluba«. i i f = Ogrski škofi za obnovitev papeževe države. Pretekli teden se je * 1 vršila v Budimpešti glavna skupščina madžarskega katoliškega književnega in znanstvenega društva sv. Štefana. Na skupščini je imel protektor društva ogrski primas in nadškoi kardinal Csernoch zanimiv govor, v katerem je poudaril potrebo, da se po dobljeni zmagi zopet obnovi papeževa država. Z italijansko vojno napovedjo da je postalo rimsko vprašanje zopet aktualno, italijanske garancije za papeževo neodvisnost in suverenost da so se pokazale za nezadostne in zopetna ustanovitev pa-pežke države je postala kulturni in politični postulat prve vrste. = Nemško vojno posojilo. V nemškem državnem zboru je sporočil državni tajnik dr. Helterich, da je dak) IV. vojno posojilo brez podpisov na bojnem polju in v inozemstvu vsoto 10.400 milijonov mark. = Brazilija postopa korektno. Berlinska »Vossische Zeitung« javlja: Vesti, da je Brazilija zasegla nemške v braziijskih pristaniščih se nahajajoče ladje, so povsem neresnične. Brazilija postopa napram Nemčiji popolnoma korektno in tudi v bodoče ne namerava se polastiti nemških ladij. = Stavka na Angleškem. Ponekod v angleških premogokopih stavkajo delavci ter se je bati splošne stavke. Gre za zvišanje dnevnin. sc Ameriške vojne dobave. Trgovski urad Zedinjenih držav je izdal statistiko o ameriški zunanji trgovini, iz katere se da razvideti, kako velikanske so bile ameriške dobave za entento. Tako so dobavile Zedinjene države lani za 765 milijonov mark eksplozivnih snovi, za 467 milijonov avtomobilov, za 23 milijonov letal, za 498 milijonov konj m mezgov. Železa in jekla, torej topov, strojnih pušk. navadnih pušk. žic in drugih vojnih predmetov so poslali ententi za 1633 milijone. Vesti iz ppm! (ffl. Za majoria je povišan rezervni stotnik Jos. Pallich iz Gorice, poveljnik oddelkov v varstvo železnic na Goriškem. Pallich je po poklicu knji-gar in ima svojo prodajalno v Gorici. Zdravnika dr. Emila d!. Gresica Sn njegovo s užkinjo v Gorici ubila granita. V petek je šla med goriškimi begunci v Ljubljani od ust do ust iz Gorice prinesena vest, da je granata ubila v goriškem mestu in na kmetih dobro znanega zdravnika dr. Emila pl. Gresića. Stanoval je v Semeniški ulici št. 3. Ta ulica je že od prvega početka obstreljevanja Gorice mnogo trpela, grozno je zdelana in razbita. Granata je ubila služkinjo, ki je bila takoj mrtva, dr. Gresič pa je umrl dve uri pozneje. Vsi brez razlike so obžalovali smrt priljubljenega moža. Dasi že precej v letih je ostal vendar v Gorici, deloval v vojaških bolnicah in vršil v dnevih grozote obstreljevanja in razdevanja mesta med civilnim prebivalstvom pravo sarnaritansko delo. Dr. Gresič ni bil naše gore list, štel se je za Italijana, podpisaval pa se je pošteno po hrvatsko, kakor njegov oče, ki je bil tudi zdravnk v Gorici. Poročen je bil z goriško domačinko, sestro znanega sobnega slikarja Sgauza (Žgavca). Gospa je tudi pridno delovala v bolnicah Rdečega križa ter odšla Šele pred kratkim z otroci v Gradec. Kakor drugi, ki so ostali v Gorici, je bil tudi dr. Gresić fatalist. Neki gospod, ki je govoril ž njim 13. t. m., nam pripoveduje, da mu je na njegovo pripomombo, da ima pretežke noge za Gorico (dr. Gresič je bil precej velik, težak mož) odvrnil: e, umreti tako moramo, ali tu ali drugje. Če hi usojeno, me ne ubije granata. Ni ga ubila zunaj, ko je vršil samaritan-sko delo, zahrbtno ga je zalotila doma in pretrgala njegovo človekoljubno pomot mestnemu prebivalstvu. šola družbe s/. Cirila in Metoda na Blančah v Gorici je tudi Že precej trpela vsled italijanskih granat in Irapnelov. Sreča za njo je bila kmečka bila, stoječa v bližini, ki je bila za- deta in je zgorela. Drugače bi ta izstrelek gotovo močno poškodoval šolsko poslopje. Šola na Blančah je bila dvorazredna in je imela okoli 100 otrok. Družbo je stala na leto 5151 K. Kazala se je potreba, šolo raz§iritf. Udcni na isi v Gorici. Kakor znano, je dobilo več ulic v goriškem mestu nova imena, nekatere so dobile nazaj svoja stara udomačena imena. V takih ulicah so uničeni na tablicah dosedanji napisi tako, da se vidi samo številka, začetkom vsake take ulice pa je večja plošča z napisom dotične ulice. Na primer Gosposka ulica : via Giosue Carducci je iztrebljeno po hišah, na obeh koncih ulice pa je napis : Via Signori. Jožef Štekar iz Snežna lega, občina Kojsko, naj naznani takoj svoj sedanji naslov goriškemu deželnemu odboru (begunski oddelek) na Dunaju, I., lierrengasse 13/111., kjer leži pismo, ki poroča o v domači vasi ostalih sorodnikih. V Tolminu je sedaj še 155 oseb; v celi tolminski župniji 1239 brez Ljubina. V Tolminu je bilo pokopanih od granat ubitih oseb doslej 10. V Tolminu je bila ubita Amalija Oble-ščak. Nakup semenskega ječmena za občine na Goriškem. Po dolgem trudu se je deželnemu odboru posrečilo, zagotoviti kmetovalcem naše dežele 200 metrskih stotov originalnega Nolč - Dregersovega semenskega ječmena. S pridržkom poznejšega obračuna, se določa temu semenskemu ječmenu {vštevši z vrečo za vsak metrski stot in prevozne stroške s Češkega v Ajdovščino) cena 55 kron za metrski stot. Občinski predstojniki bodo osebno odgovorni za to. da se od kmetovalcev dotičnih občin eventualno naročena množina semenskega ječmena deh-isko uporabi za setev. Poživljajo se občinski predstojniki, da zbirajo prijave za nakup semenskega ječmena in pošljejo te prijave čim prej »deželnemu uradu goriškemu« v Ajdovščini. Zaeno naj nabirajo denar, ki ga naj pa pošljejo pod-pisanemu deželnemu odi:aru na Dunaj, L, Parlament. Ako bi došlo več naroČO, nego je blaga na razpolago, se bo razdelil semenski ječmen sorazmerno z došlimi naročili, in morebiti preveč vplačani denar se bo potem takoj vrnil občinam - naročnicam. Opaža se. da je deželni odbor že odredil, da se odpošlje takoj zgoraj omenjenih 200 metrskih stotov ječmenovega semena k »deželnemu uradu goriškemu < v Ajdovščini. Kmetovalci naj se torej požurijo s prijavami. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Naslov cesarskega svetnika je dobil g. Edvard Dolenc, poštni hI e var v Trstu. Sloven£ke poštne tiskovine v Trstu. »Edinost« poroča: Na tržaških poštah se tudi po 2.3. maju 1915 dobivajo le na zahtevo — a ne vselej — in po dolgem čakanju tiskovine s slovenskim besedilom. Imajo jih v posebni shrambi in se njih uporaba sproti beleži. Uradnih dopisnic s slovenskh i besedilom pa sploh nimajo. Na vprašanje, zakaj ni slovensko - nemških tiskovin, se dobi laški odgovr-; Pri evakuaciji v majniku 1915, so bile te dopisnice odnesene iz Trsta. Kdo ve, kje se nahajata brata Franc in Anton Bajt iz Ladri pri Kobaridu št. 8. Po njih povprašuje mati, ki biva sedaj v Kobaridu. Odgovor na Rozi Fabčič, Rimska cesta št. 6., Ljub lian a. Pogreša se Maglica Anton c. kr. pešpolk št. 97. Zadnjič je pisal na 6. 11. 1915. Podatke naj se pošlje proti vrnitvi stroškov, če kdo ve, kje se nahaja, Marici Petrič, učiteljici, Golacr Obrov, Isira. Miha Gravnar, iz Pevme je tudi interniran v italiji. Oglasil se je domačim, piše, da je zdrav in da ima dosti avstrijskega denarja s seboj, katerega jim pošlje, ako hočejo. Parnik »Doberdo«. V koperski ladjedelnici so pred par dnevi spustili v morje nov reniorker (vlačilno ladjo) družbe Austro - Američana, ki so ga krstili na ime »Doberdo*. Umrl je v Zadru bivši ravnatelj kotorske gimnazije, vlad. svet. Avguštin D o b r i 1 o v i č, čislan v hrvatski javnosti kot iskren rodoljub. Obsojen denuncijant. Okrožno sodišče v Splitu je obsodilo trgovca in posestnika Gaja Rađuniča iz Kaštela na tri leta težke Ječe, ker je v nekem anonimnem dopisu obdolžil razne ugledne osebe špijonaže v korist Italiji. Denuncirani so imeli radi te ovadbe velike neprilike, dokler se ni izkazala njihova popolna nedolžnost. >! se ob pulonl i ntiM M mul MBtl Dnevne vesti. — Odlikovanja. Izraz cesarjeve zadovoljnosti je bil izrečen polkov-nemu zdravniku dr. Demetru vitezu B 1 e i w e i s u - Trstenlškemu. Zlati zaslužni križec s krono je dobil polkovni zdravnik dr. Gabrijel Hočevar. — Odlikovanja. Zlato hrabrost-no svetinjo je dobil štabni narednik 9. lovskega bataljona Franc Zupan. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: poročnik Vladimir A d a m e k, narednik Anton K o p r i v š e k in korporal Fran H r unče k 17. pešpolka. — Drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda: četovodja Leopold L- a k n e r in poddesetnik Anton J e-rovšek 17. pešpolka, korporal Karel V e r b i č 8. topničarskega polka, četovodja Ivan M a r u š k o 47. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: kadet Ivan Peče, narednika Franc Bohinc in Herman L e e b, četovodje Jernej M a r o 11, Franc Epih in Josip L i n d i č, korporal Anton B o 1 k a r, poddesetnik Oskar S a r-t o r i, infanteristi: Josip R a n č i Č, Jakob Zaplotnik in Ivan H a b -j a n Č i č, vsi 17. pešpolka; četovodja Vinko Pavlin ter infanteristi: Tomaž Glažar in Rudolf Pb-1 a k, vsi 87. pešpolka; predmojster Alojzij Košir in topničar Andrej Koželj, oba 7. topničarskega polka; korporal Andrej Pervanjec ter infanterist I. M a r k o v i č 97. pešpolka. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Ivan J e 1 e n k o, korporal Martin Dolar, poddesetniki Gregor Borov-n i k, Josip Baje, Jakob B e 1 a k in Ludvik Polak, infanteristi: Karel Š k e t, Ciril Koprivec. Jurij L e i 1 e r, Peter M i s si a, Rudolf G r u d n i k, Josip Škerlovnik in Friderik S p i t a 1 e r, vsi 87. pešpolka; korporal Alojzij Ploj ter topničarja Tomaž P 1 e š e c in Peter K r a v a n j a 7. topničarskega polka; narednika Janez R e b r i č e k in Avgust A r k o n, četovodje Franc Bevk, Jernej Božič in Albert M a v r i č, korporali Alojzij F e r -luga, Iv. K i n k e 1 a, Maks Orel, Alojzij Rozman in Franc B e r t o-š a, poddesetniki Štefan V u g a, Ivan Keber in Ivan K i k. infanteristi: Franc C i a n, Anton V e r t e 1 j, Rudolf U r š i č, Franc 5 k e r j a n c, Albert S e 1 i č, Ignacij P e r t o t, Ivan K1 e m e n č i č, Martin G o -1 o b, Anton S t e r p i n, Martin Krajcar in Nikolaj L a g i n j a, vsi 97. pešpolka: praporščak Herman Ca m e r n i k, narednik Ludvik Oven, četovodja Jakob Č e r n e, korporala Peter Fajl m Franc Zevnik, poddesetniki: Pavel Dete 1 a, Anton G o r e n c, Jos. M a -s a r i č, Franc S v a j g e r, Franc Golf ter Josip P a m i č, infanteristi : Franc J u r j e v e c, Maks Potočnik, Ivan P o v h e, Jurij P e r-t o n a I j, Josip T o m š e, Anton R i z m a n, Franc O s o I i n, Franc Lik oz ar, Franc Dolenc, Franc Dolenjec. Anton V e r b a j s. Al. C r t a 1 i č, Nikolaj V r h o v e c. Jos. A n z e 1 c, Ivan A r h, Ivan Zvoke i j, Anton Š t a m p f e 1 j, Matija Jaklič, Ivan Lemovček, Ivan J u h a n t, Andrej J a k o b i č, Štefan S o r 1 e, Ivan B e 1 j a n, Alojzij Jagodic, Franc Pire. Mihael C e r i n š e k, Danilo Z n i d a r š i č, Franc V i r a n t, Ivan Papež in Franc S a k o v s e k, vsi 17. pešpolka; predmojster Josip Koren 8. topničarskega polka; četovodja Valentin D o 1 i n š e k in trenski volak Matija L u b i, oba 3. trenske divizije. — Sokolsko geslo — geslo hrabrih vojakov. V celovškem »Miru« čitamo pismo z južnega bojišča, v katerem je med drugim rečeno: »Sedim v neki slovenski telovadnici. Na steni je napisano: »V mislih domovina, v srcu pogum, v roki moč! ... To je program slovenskih vojakov v boju nasproti zahrbtnim polentarjem.« Kakor je videti, spoznavajo sedaj tudi domači nasprotniki sokolstva moralično silo sokolske ideje. — Iz ruskega vjetnlštva v gu-berniji Orenburg se je oglasil po 15. mesecih Franc D o 1 i n a r iz Mavčič pri Kranju. — Kdo kaj ve? Vladko Kern, pešec 17. pešpolka 10. stotnije Je pisal zadnjikrat dne 1. septembra 1915 in potem se ni več oglasil. Vsi njegovi znanci in prijatelji se najvljudneje prosijo, ako kdo kaj ve o nJem, kje da se nahaja, da H je živ ali mrtev, naj to spor oče proti povračilu stroškov njegovemu očetu pod naslovom: Ivan Kern, užitninski uradnik, Samobor — kraj Zagreba, Hrvatsko. — »Mestna hranilnica ljubljanska« naznanja, da so zadollniee III. avatrifekeo volum POMiflA 4oflo ln da se od dane* naprej izdajajo strankam, ki so to vojno posojilo podpisale pri hranilnici. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v četrtek, dne 30. marca 1916 ob pol 4. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh računskih pregledo-valcev. V. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VI. Zbornični račun za leto 1915. VII. Tajna seja. — Promocija. V petek, dne 24. marca je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava odvetniški kandidat Vekoslav Go-ričan bivši predsednik »Slovenije«. — Nemška gimnazija v Ljubljani. Ravnatelj nemške gimnazije v Ljubljani, Aleksander Pucsko je šel v pokoj. — Uvedba nakaznic za mleko. Z Dunaja poročajo: Vlada namerava v kratkem vpeljati tudi za mleko nakaznice, kakršne so vpeljane za kruh, moko in sladkor. — Krušne karte se bodo za 5C. in 51. teden pri vseh desetih komisijah oddajale ob navadnih za to določenih samo v petek, dne 31. marca t. L — Sladkorne karte. Pišejo nam z dežele: Sladkorne karte so se vpeljale z 19. marcem. Kaj je bilo opaziti? Najbolj so drli v štacune oni, ki imajo že precejšnje zaloge doma na varnem. In dobili so sladkorja v polni meri, a reveži, zares potrebni, so odnesli siromašno jim odločeni jim delež, ali pa so morali celo slišati besede iz ust štacunarja: »Cukra je zmanjkalo, pridite jutri, ko ga zopet dobim!« — Narobe svet!« — Konfiscirana kava. Praška policija je konfiscirala v skladiščih tvrdke Schcnker & Cie. 15 vagonov skrite kave. Proti lastnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje. Praško »odkritje« je karakterističen prispevek k razrešitvi uganke, kam je zginila kava? — Zasežen sladkor. Ogrska vlada je zasegla vse zaloge sladkorja v sladkornih tovarnah in skladiščih v prid »sladkorni centrali«, ki bo v bodoče zalagala konzumente na Ogrskem, — Kot komisarji pri popisovanju žita v decembru 1915, so poslovali na deželi učitelji in mali uradniki, ki so imeli s tem delom tudi stroške. Tem bolj potrebno bi bilo, da se Jim povrnejo v najkrajšem času vsaj njihovi gotovi izdatki. Deželna vlada bo, kakor smo prepričani, tudi rada poskrbela, da pridejo ti komisarji do svojega skromnega plačila. — Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da se bodo od sedaj naprej iz-dajale le prejemn;ce za slador vsako sredo od 9.—12. ure dopoldne ravnotam, kakor dosedaj; odrezki sladkornih nakaznic se bodo sprejemali pa istočasno na magistratu, v lokalu kjer se izdajajo krušne in sladkorne nakaznica od druge srede dalje, tako da bodo stranke z enim potom lahko opravile ona posla. — Postne vesti. Razpisano je mesto višjega poštarja v Nabrežini in poštnega ekspedijenta v Kamni-gorici. Služabniški pavšal 266 kron. Prošnje je vlagati tekom treh tednov. — Umrl je c. kr. višji sodni ofi-cijal v p. Martin Burja. Pokojni je bil odločen narodnjak in splošno spoštovan ter priljubljen kot kremenu značaj. Prizadeti rodbini naše sožalje! — Umrla sta v Ljubljani bivši trgovec in hišni posestnik g. Alfred L e d e n i g in stavbni in umetni ključavničar g. Jožef W e i b 1. — Koze. Od 12. do 18. marca je zbolelo v Galiciji 1248 in v Bukovini 23 oseb za kozami. Drugod je zbolelo v istem času za kozami 134 oseb, med njimi na Dunaju 10 oseb, v Gradcu 9r v Mariboru 1, v Mošnjah 1 oseba. častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je c kr. trgovinsko ministrstvo podelilo c. kr. brzojavnemu mojstru gosp. Ivanu Aljančiču v Lukovici. Truplo neznanega starejšega moža so potegnili iz Save pri Seno-žetu, občina Dolsko. Truplo Je moralo biti v vodi že tri do štiri tedne. Utopljenec Je moral biti delavec velik ie *70 centimetrov precej ple-5ast. Spodnji del golenice je bij obvezan, pod obvezo obbž. ki ie kril \č cm dolgo oteklino. a _ Dobrodelni koncert v Skofji loki, ki ga je dne 19. t. m. priredila gospa Milena dr. Zakrajikova v tuk. .Društvenem domu* v prid tukajšni vcjpiU bolniinJcL Je v gmotam in » kc de V2 t* 01 flj P m C G 5 ni M b-n t umetniškem o žiru kar najsijajned.,, uspel. 1700 K čistega dohodka! To S številka, ki vse pove. Gospa priredit! ±1 ljica je za ta blagi namen pridobi] izvrstne moči: gospo Rozo Honć ^ sopranistinjo, koncertno pijanistinj gospico Dano Kobler, kvartet Kozin in ona sama se je izkazala kot mo strica na goslih. Vsem sodelujočim je občinstvo, ki je napolnilo do za njega kotička elegantno opravljer. dvorano, navdušeno odzivalo, tako, j so morali vsi proizvajalci nove toči; dodajati in je iz teh dodatkov nast nov koncert pri pogrnjenih mizah, p katerem je od tukajšnjih dam pripra ljeni bife vsestransko priznanje vživ Prireditev so posetili malone vsi ofic ji in vojaški uradniki iz Loke in ok lice, oficirsko odposlanstvo iz Kran mnogo duhovščine na čelu ji gospe konzisiorijalm svetnik Šinkovec, g. de sod. svetnik Šumer, tukajšni župan Hafner, župani iz okolice, mnogo go tov iz Kranja, Železnikov i. t. d. Črnomelj zopet brez pitne vodi Kakor smo že v našem zadnjeui do pisu omenili, zmanjkalo le kmai v po odhodu monterja na vojsko, vo v de iz našega vodovoda. Z zgora k omenjenim dopisom dosegli srn 4 vsaj toliko, da je par dni pozneje za K čela voda po malem zopet teči in te ^ kla kake 14 dni vsaj na eno pipe 11 tako da je bilo mogoče debiti vsaj dan vsaj toliko vode, kolikor se jI t je potrebovalo za pitje. Sedaj pa jI i naenkrat vodovod zopet suh in /M i 14 dni ni dobiti niti kaplje vode. KM Ž je neki temu vzrok, to sam Bog veji < di. Davkoplačevalci plačujejo vesr-i i no vodovodno doklado, baje 30/ć j i in plačujejo — zakaj, ne vemo — i baje tudi moža, ki sedai markiraj j monterja, uživati pa morajo vodo, v katero se ne steka s stranišč mesta samo gnojnica, ampak v katere padaio iz stranišč gotovih hiš o padki njenih prebivalcev. In take vodo morajo zajemati in uživati Črnomaljski prebivalci! Le čuditi moramo, da pri takih razmerah s« ni nastala kaka epidemija. Bre dvoma bi bilo tej vodni kalamite vsaj nekoliko odpomagano. Če bi se dosegla oprostitev monterja od vr> jaškega službovanja, kar bi se v jav nem interesu gotovo zgodilo, ak' bi se hotelo za to potruditi. Dotična prošnja se je baje že vložila. Izgo varjajo se, da gospod deželni gla\\-nikakor in za nobeno ceno ne dovoli, da bi se vršile kake poprav pred koncem vojske. Zdi se pa nam, da je ta izgovor prazen. Gospod deželni glavar je že par let pred volno! v deželnem zboru slovesno izjavi/, I da se bode črnomaljski vodovod v kratkem popravil, in skoraj prepri-čani smo, da on tudi danes temu nc nasprotuje, ker je vendar toliko pameten, da ve, da se bi potrebna poprava lahko ravno sedai izvršila najcenejimi delavskimi močmi, in d je poprava nujna, samo podučen 5e mogoče napačno. Nasprotniki tega so samo gotovi ljudje iz tega ali one ga vzroka. Govori se, da črnomali ski rezervoar pušča na dnu in ob straneh, tako da voda vhaja v tla Ce je to res. ie to pač lahko popra viti in takoj bi bilo vsaj nekaj odpomagano. Obračamo se torei še enkrat z nujno prošnjo na c. kr. vlado in na deželni odbor, da nas blagovolita na kak način vsaj toliko rešiti te vodne mizerije, da bomo dobivali vsak dan najpotrebnejšo vodo za pijačo in kuho, ter nas s tem obvarujeta preteče nam epidemije. Ka? pomagajo vse še tako lepe in hvalevredne vladne naredbe v sanitarnem oziru. če pa ni koga. ki bi jih tudi udejstvil. Radi priznamo, da storita tako deželna vlada in njeni podrejeni organi v vsakem oziru vse, kar le morejo, kakor tudi deželni odbor, a zdi se nam, da se njiju ukazi v gotovih krogih premalo upoštevajo. Pri Postoini so aretirali 231etno deklo Ivano Meden iz Cerknice ker je ukradla svoji gospodinji iz zaprte omare 400 K; gospodinja jo je prijela in dobila pri njej še 230 K. Potem je okladla nekega železniškega čuvaja, vzela je precej platna in obleke. Ko je hotela izginiti, jo je prijel čuvaj in izročil orožnikom. Iz Celja. Slovenski ranjenci v tukajšnji garnizijski bolnišnici št 9 prosijo za slovenske časopise in knjige. Kdor bi jim hotel eno ali drugo nakloniti, naj svoj dar odda v imenovani bolnišnici ali pa uredniku Janku Lešničarju v Celju. V Svetinjah na Štajerskem je umrla 17. marca mati nadučiteljeve soproge in učiteljice ge. Antonije Ši-janec, ga. Katarina Boben, v starosti 77 let. Ukradeno vojaško usnje sta kupovala čevljarja v Ptuju Zelenko in Arneitschitsch. Prodajali so je njima razni vojaški rokodelci, ki so kradli usnje v vojaškem skladišču. Vojaška uprava je oškodovana za 1000 K. Zelenka in Arneitschitscha je obsodilo mariborsko okrožno sodišče vsakega na. 8 mrismrnr trt/km Iffrv 70. štev. »SLOVENSKI NAHOD", dne 27. marca 1916. Stran 5. Vlak ga Je povozil. Dne 18. mar- ca le povozil vlak na progi Južne 2e-einioe tik pred Mariborom 19letne-m črnovojniškega delavca Antona ^.ivrona. Nesrečnež je bil na mestu d ^irtev. Iz obupa nad nezvestobo svo]e I jene se je ustrelil v Ptuju vojak Gju-ko Grozden iz Bosne. Od prijatelja je dobil pismo, da si je njegova mlada s žena izbrala ljubimca. Grozden je vzel puško ter si je pognal krogljo v :rebirfl. Umrl je v velikih mukah. Iz Ormoža poročajo: Posekan oreh je pri padcu ubil farovško kuharico Marijo Meško pri Sv. Miklavžu. Drobne novice s Štajerskega. Iz P t u j a. Kap je zadela v torek trgovca J. Schwaba v Ptuju; bil je takoj mrtev. — Kozev Grižah pri C e I j,u. Na kozah je zbolela v občini Grize neka 32 let stara ženska. Njen 5 mesecev star otrok je na isti bolezni umrl. — Umrl je v Svečini nad nborom nadnčitelj Simon Kellcn-v^er v starosti 56 let. Deloval je na svečinski šoli 30 let. — I m e n o -v a n je za župnika pri Sv. Magdaleni v Mariboru Anton Stergar. — Odlikovan je bil s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje g. Pavel Krule}, nadpoštar v Trbovljah. — irl je v Planini gostilničar in mesar Jože Pintar. Kino »Ideal«. Učinkovit spored r.s tri dni: jutri, v torek, 28., v sredo, 29., četrtek, 30. marca: 1. Messtrov teden. Zelo zanimivo nemško poro-c !o. 2. Lovec na leve. Džungelska drama iz lovskega življenja. 3. Ko-čijaž s prerije in deklica. Krasna ćrama z divjega zapada z napeto zanimivim dejanjem in grandijoznimi jahalnimi prizori. 4. Charlv, čudovita opica. Veseloigra v treh dejanjih s Henrikom Eisenbachom v glavni vlogi. Spisal Joe Mav. — Mavfilm, Punaj. Salve smeha! Kino »Ideal« predvaja danes še zadnjikrat zelo zanimivo kriminalno ramo »Strašilo na gradu Katerow , katera je te dni dosegla veliko zanimanje, kakor tudi veseloigra »Odda >e soba pri vdovi brez otrok.« To le vidi v Kino »Ideal«. Tatvine. Na Vodnikovem trgu |e bilo ukradeno neki prodajalki čev-ijev več parov moških, ženskih in otroških Čevljev. Neki mesarici z Viča je izginilo, ko se je odstranila od stojnice, 40 kron. Izgubljena je bila zlata zapestnica od Sv. Petra ceste, po Kolodvorski in Sodnijski ulici. Odda naj proti nagradi v upravništvu vS1 venskega Naroda«. V vojaško službovanje zopet c: klicana družabnika tvrdke C uha & Jesi h, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da "stane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svoto naklonjenost do zopetne otvoritve. Kazne stran * Poštni debit ie odvzet na Odrskem spomenici profesorja Samasse >Denkschriu aus Deutsch - Oster-reich«, ki izhaja v založbi Hirzei v Lipskem. * Eksplozija pri Mainzu. Kore-spondenčni urad javlja: Pri Mainzu se je zgodila eksplozija, pri kateri sta bila 1 podčastnik in 1 prostak* ubita. 2 prostaka pa lahko ranjena. Škoda ni zelo velika. * Zvišanj© deželnih dokiad na pivo. Na češkem so že lani s cesarskim dovoljenjem zvišali deželne doklade na pivo. Zadnjič je bilo v Brnu posvetovanje o takem zvišanju, v sredo pa je dobil gorenjeav-strijski deželni odbor dovoljenje, da sme zvišati deželno doklado na pivo za 3 K 40 vin. Tako se nalagajo najširšim krogom vedno težja bremena, špekulantje, liferantje in drugi taki poštenjaki pa spravljajo milijone v svoje žepe. * Madžari in Jadransko morje. V Budimpešti se je ustanovilo pod predsedstvom dvornega svetnika Mav as z a posebno društvo, ki hoče podpirati madžarske interese ob jadranski obali in skrbeti zlasti za čim najožje gospodarske stike z Dalmacijo. Društvo je kupilo lepo knjižnico bivšega podobnega avstrijskega ^dalmatinskega udruženja^ na Dunaju ter je izbralo posebno naučno sekcijo, ki naj skrbi, da se bo v madžarskih šolah v bodoče posvečala posebna painja razmeram na morju in v primorskih deželah. * Nemci v ViinL Berlinski listi poročajo: Nemške okupacijske oblasti v Vrini so začele posvečati posebno pokornost beloruskemu plemenu, katerega naročje in narodno samozavest goje s šolami in izdajanjem knjig. Narečje se razlikuje od ruskega pismenega jezika v toKko, da bi se belorusko pleme lahko razveo v poseben slovanski narod. V Viini m> utvoage njetnek* oblasti šote. v katerih se podučuje bok>ruskov poljsko in nemško, In sicer na podlagi latinice. V Vilni izhaja že tudi v beloruskem narečju pisan list »Go-man« (Odmev) in ifšel je tudi že »Beloruski koleda* /a leto 1916.« Belorusko narečje ' govori kakih 8 milijonov Rusov. * Roparski umor. 5e lansko leto je izginila iz Temešvara neka gospa Keller. Pri odpotovanju od doma je vzela seboj svojo zlatnino in 4000 K denarja ter rekla svoji materi, da gre v Varadszollos. Od tega časa ni nobenega sledu o njej. Policija je dognala, da se je gospa Keller nastanila v Varadszollosu v hiši nekega Šan-dorja Molnarja in je tega poklicala na odgovornost. Molnar je rekel, da je gospa Keller imela v njegovi hiši sestanek z nekim svetnikom z Reke in da se je ž njim odpeljala. Molnar je hišo, v kateri je prenočila gospa Keller, pozneje prodal in sedaj so našli v hiši zakopano truplo gospe Kellerjeve. (ilava ji je bila odrezana z britvijo. Molnar je nazadnje priznal, da sta on in njegova žena gospo Kellerjevo umorila in oropala ter denar zapravila. * Nravnost v vzhodni GaliciU in v Bukovini. Magistrat v Cernovcih ie imel posvetovanje, kako bi omejil nravno razuzdanost žena in deklet. Kaka morala je zavladala v vzhodni Galiciji in v Bukovini, priča dopis v »Arb. Ztg.« Tam je rečeno, da je vs ed vojne vse podivjalo, zlasti žen-sivo, vse rodbinske zveze so raztrgane, sila za denar in možnost, ga z razuzdanostjo mnogo zaslužiti, to je pokvarilo ženstvo. Matere prodajajo sebe in svoje otroke. Celo desetletne deklice so že okužene. Kar ženske s prostitucijo zaslužijo, to vse takore-koč sproti zapravijo, zlasti kupujejo bluze, obleke in perilo. V Lvovu :n v Crnovcih je marsikatera trgovina ženskih potrebščin obogatela. Ar-madno poveljstvo stori vse. kar je mogoče, da bi prostitucijo omejilo, a dosti se ne da storiti. Mladi dečki v starosti 12 do 14 lazijo okrog vojakov, jih vprašujejo, če hočejo lepo žensko in jih peljejo k svoji materi ali sestri. Ta uravna pokvarjenost je zašla že skoro v vse družabne sloje. Neki bančni uradnik, ki je že mnogo mesecev kot oficir na fronti je rekel, da sploh več ne ve, kako je treba govoriti s pošteno žensko, ker ves čas ni videl nobene. * Dekleta s študentovskimi čepicami. Na Dunaju se je pojavilo nekaj novega: dekleta s študentovskimi čepicami. Nositeljice teh čepic pa niso visokošolke. Ne ve se prav natančno, kdo je trgovske šole obisku-jočim dekletom dal dovoljenje, da smejo nositi študentske čepice, kakršne imajo nemški visokošolci, dejstvo je, da nosi vse polno deklet take Čepice, samo ne gojenke edine dekliške gimnazije na Dunaju in gojenke dekliških licejev. Voditeljica nekega liceja, gospa dr. Sch\varzwald, se je celo odločno izrekla proti temu, da bi dekleta nosila čepice. Za dekleta v starosti od 14 do 18 let bi bile sploh najbolj pripnavne take čepice, ki bi jih delale — nevidne, češ, tako bi bile zavarovane red nevarnostjo ulice. Tudi Je po nj\ iem mnenju popolnoma napačno, d bi dekleta s čepicami opozarjale ase ljudi, češ, glejte, jaz sem mlad in neizkušeno dekle. Tudi se s tč imi čepicami poostruje socijalno nasprotje med dekleti, ki obisk iejo kako šolo in med drugimi, ki so po ljudski šoli morale iti v s]užbe in to je za razvoj značaja jako škodljivo. Z druge strani se zopet pravi: dijaška čepica je simbol svobode. A kaj je svoboda za študenta? Pravica do krokanja, razposajenosti, popivanja, ljubimkovanje — torej vsega tega, kar ni primerno dekletu. Na Dunaju niso nič veseli dekliških študentov-skih čepic in uoajo. da bodo kmalu izginile, zlasti ker le malokateremu dekletu dobro pristoja. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Dr. Richterja Lfciiment s sidrom Capsici compos. Nadomestilo za Pain - Expeller s sidrom, je mnogo preizkušam) domače zdravilo in ga v tisoč slučajih z najboljšim uspehom rabijo za vteranje proti bolečinam pri protkiu, revmatizmu, prehlaje-nju, ohromelosti, bolečinah v bokih ti$hi»$^ boUčjnah y križu itd. .Veliku razširjenje Liniment. s sidrom je najbolj govoreč dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Toplo ga je priporočati zlasti takim ljudem, ki se mnogo mu-de na prostem, ki so izpostavljeni hitri premeni vremena, se torej lahko prehlade, n. pr. vojaki, ekonomi, gozdarji, lovci, kmetovalci, ribiči, rudarji, pomorščaki, izseljenci itd.,pa tudi turisti pred napornimi hojami in po njih ter sploh vsem potujočim, ker jim pomore hitro in zanesljivo. Vojnikom na bojišču ie Liniment. s sidrom popolnoma neutrpjjiv (pošlje se prav udobno lahko kot vojnopošt-no pismo). Dobiva se v lekarnah ali direktno od dr. Richterja lekarne »Pri zlatem levu« v Pragi L, Alžbč-tina tfida 5. — Razpošiljanje vsak dan. Ako naročite m^ in to nemudoma storite, mm_ i = -.o dvstii!sh£Qii rdtcega trii 1 vtčki ajnkan rttčeji krin 1 srečko buiiiaioeatanske baziliki 1 iottni M 3° o zmH. srček iz liti 1880 Mesetiti ob rak za vstfi prt mik oz. doBitiik listov samo 5 kron 1 dobitii tat 4° o oirck. bit, irtft iz 1. 1684 ~—~ 12 žrebanj nato leto. glami dobitki 630 ODO t ~m~ dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj. l*o je gnila In igralni naSH potu;« brtsplačno Srečkovno zastopstvo L, Ljubljana. LilijsMefiio PlIlO S Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-liivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova liliiska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Izbora« se Je •tmesle za vojake T v o.j- fet iD m plota mm vsav-■ ker» kot najbolji« bol oblažajoče mazanja pri prehlajanju, reumatizmu, gibto. infiaencj, prsni. vrn.tni i» bolaati ▼ hrbtu Dr. Jlicnter-Ja Sidro-Liniment. etDSlel eornoos. £38?. Sidro-Pain-Eipellar. Steklenica kron. —80, 1 40, «.—. Dobiva ie v lekarnah ali direktno ▼ Dr. Richter-J» lekarni ftPri zlatem levu", Praga, L, Elizabetna cesta Dnevno razpošiljanje. + Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, svak in stric, gospod Martin E£ui*ia G« kr. višji sodni oficijal v p. v nedeljo 26. marca ob 3. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega nam rajnkega se prepeljejo v torek 28. marca ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu, k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Prosi se tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 27. marca 1916. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Ravnate istvo trgovskega bolniškega In podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov dolgoletni, redni član, gospod •A SI"* Alfred zasebnik, danes 26. marca 1916, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dne 28. marca 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 25, na pokopališče k sv. Križu. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 26. marca 1916. Brez posebnega obvestila. t Tugepolni javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da nas je prerano zapustil naš nadvse ljubljeni, dobri soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Jožef W stavbeni in umetni ključavničar, v nedeljo ob pol 9. uri zvečer, po dolgi zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se bo vršil v torek, dne 28. marca ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti Slomškova ulica 4. na pokopališče k sv. Križu, Sv, maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. 1019 ZalBtočl ostali. lestr.: pogrebni zavod v Unbljanl. /J Brez posebnega obvestila. Albertina Ledcnig naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Olge, Leopolda, Viljema in Alfreda, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov in prijateljev pretužno vest, da je nje iskrenoljubljeni dobri soprog in predobri oče, gospod Alfred Ledeni zasebnik danes dne 26. marca zjutraj po z veliko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju previden s tolažili sv, vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši iz hiše žalosti Mestni trg St. 25. dne 28. marca 1916 ob 4. ori popoludne na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode služila, dne 29..t. m. ob Vi 10 uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V UUBUANI, dne 27. marca 1916. Albertifll Lcdenig, soproga. — Olga Ledeaig, hčerka. — Dr. Leopold Ledenig, odvetnik, Vi!jera Ledenig, c. kr. davčni kontrolor, Alfred Ledcnig, bančni uradnik, sinovi. •5. ■-' ■ 5w • - Mestni pogrebni zavod v Ljubljani 1020 Stran 6. •SLOVENSKI NAROD-, Om 17. 1916. min Mm prednika mešane stroke, z najboljšimi spričevali, prva moč, teli primernega atesta, najraje kje na deželi, sicer tudi v mestu, za takojšnji nastop, event tudi pozneje. Ponudbe z navedbo plače na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod šifro »zanesljivost 1015". 1015 70. šiev. išče službe takoj. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „posta 1011". 1011 Marija Tičar, Ljubljana, Sv. Patra caata 26. Selenbupgova ulica 1. ipetfjalaa r. umetniških, vojnih, po- S s krajinskih in drugih 3 razglednic Priznano največja izbira na drobno in debelo. ii Krasni album za umetniške razglednice pravkar došli. Dru OS 2 Ili Začetnica ali ačenka mm m W " fcftr w mm m za trgovino s Damriem. m aaralsa* z 10—15 delavci se oroti dobremu plačilu Sfi?- takoj sprejmejo. Ponudbe pod „Zg. Štajersko" na upr. »Slov. Naroda«. 1010 hunti 26 let star, vojaščine prost, izučen špecerijske In železninske stroke, ter deželnih pridelkov l&če službe, najraje na deželi. Nastopi lahko takoj. 1005 Cenjeni dopisi pod „trgov. sotrudnik 1005" na upravništvo .Slovensk. Naroda*. za trgovino s papirjem, M epre|i takoj- Ve£ se poizve pri tvrdki Fn. Iglic, m LJubljana, — Mestni trg štor« 11. Učenka-deklica katera ima 7 razredov Ciril-Metodove Šole, želi vstopiti kot uče tka v manufakturno stroko Govori tudi dobro italijansko in nekaj nemško. Natančneje se izve pri L Stegu v Kozini, Primorsko. 1016 Absolventinja trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso lito iluibe v kaki pisarni Kdo, pove uprav »Slovensk. Naroda« 9*4 M •# HH najceneje pri K. A. KREGAR, LJubljana :: (nam sinili (krožnike, sklede, žlice i. t. d) ht kapnje pa ugodnih conah Alojzij Furlany Vipava štev. 299, — Kranjsko. Na prodaj je 3000 litrov belega vino Kupci naj se og'asijo pismeno ali ustmeno pri 1017 Ant. Krantsdorlerju, ▼ Slovenski Bistrici, Štajersko. IsT lite ae meblirano stanovanje z dvema sobama, kuhinjo ali z uporabo kuhinje. Pismene ponudbe na upravništvo .Sloven« skega Naroda" pod „Wella 1074". 1073 Učenka ae sprejme takoj. 1Qn fi. Schafler nas!. Rudholzer, Kongresni trg št 7., LJubljana, Sv. Petra cesta št. 21/23. 1007 f MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in solidna. ozir. mlinarstva izučenega invalida in sprejme v trajno delo ozir. učenje pod ugodnimi pogoji, ob prosti oskrbi, s takojSniim vstopom, 1018 Is ZadraveCa paromlin, Središče, (Polstrau). Ponudbe je nasloviti imenovanemu; če mogoče naj se ponudnik osebno predstavi. Tridesetleten, vsestransko izobražen gospod samski, radporočnik (sedaj vojaščine rost) vešč več jezikov, energičen in natančen, iell primerne službe v gozdnem, gradbenem, gospodarskem ali industrijskem podjetju 1000 Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod „Služba 350 1000". se sprejme takoj. Viljem Pfundner, Hrani. Inteligentna spretna • v v se priporoča kot maseza, operaterka kurjih očes in za zdravljenje z mrzlo vodo. VDraša se: Poljaaska cesta 7a pritličje, levo. 995 PESNO Mira i* brez vsakih kart! Samo pri meni se dobi šartljeva moka znamka provo severooentiKo, najboljše, elitno, presojano. priporoča trgovina s semeni na drobno in debelo Sever & Urbanič, Ljubljana, Mfolfova ulica štev. 12. sezono ll priporoča tvrdka Gričar & Meja č Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko Samo 1 zavitek rabite za en šartelj, ne da porabite kaj sladkorja, kvasa in več dru? h reči. 1 zavitek siane samo K 1"30. Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj Toraj naročite obratno pri razpoŠibairvci Šartli. moke znamka »Ha« in«, IVA V UREEf LJubljana, Mestni trg it 13, (Pod Trančo, Prej v B rovlph—Koroško.) 924 1 kg praške gnlati......K 7-80 (gnjat) kos 4Va do 7 kg. prekajen kare la . . nraške salami .... poljske salami..... krakovskih gnjatnih salami mortadela salami .... pariških salami..... debrecinsliin salami . . . tirolskih salami..... brunšviških salami . • * razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, M Kohn. 897 Pragi-Žižkov, Havličkova ulica št 16. /I. Zaupno V pari prano in brezkalno posteljno perje in p od K 1a60 za kg naprej priporoča trgovina a posteljnim perjem in puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Nereelna konkurenca prinaša na trg za nizko ceno napol alt nič očiščeno blago- Tega perja ae drže pogoato ostanki mesa in nesnaga, ki zvišuje težo ter Matrono pripomore, da ae razvijejo ličinke in molji. V □ <3 □ Sflarija SSjpT* odprto____________r_________ . _ _ priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih svilenih klobukov IfV in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr slnihtovarn in najmodernejšega nakita, fml Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte, jgj £jubjjaqa, Židovska ulica št 8 g a" g; i □ KI WU 896379 896380 15 62 ^965 FF 4 84