ZK. StnMa. I UMini, i mH, 21 okMn IJli XtlX. Itti. m Arttio-Ognku m NeaCJot teto leto iknpmj uprtj • K »- edo W© mpN . . . . K 30— P^J'ii- • • • ? • *£ln m AmtHk* t& tm druge dežeie t m ommi • • • . • 2 30 cei« l*ft» a*pw| . • . . K tt.— Vprtšaajea gM» bKcrttar tt aij pftiofi u odgovor dopftnfei t!! nurnka, PpravnUtr« (*«*|» *v«itt» tarofc Ec^om aiU* tt. i, t*l*foa itSS. lifcafs TBAk «*■ i*«i«r Unttail —<#lf te praalfc«. Interati vtljajo: peterortopna petit vrsta sa enkra: po 30 vta., za đvakrat po 18 vin„ u tnkral ili većkrat po 16 vtn Par te in zahva.a vrata 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlb inserdjah po dogovora. Upravnftitvu «a< te pošHja;o narodne, reklamacije, taseratt L t 4, IO je administrativne stvari ■ !■ Posamtiuia ItaTilfca ?•*•« 10 Tlnsri**. ■■ Ni pismena niroćila t>rei istodobne vposlatve naročnine tt M oeba. iffaroAm« tUkmrmm" ttUloa *L SS. .Sovenslđ Narod* Telja ▼ L)mbl{aal na dom dostavljen; « v uprarništai prejemaa: ćelo teto naprej • . . • K 24*— cdo leto naprej . t • » K 22*** pol leta . . • • • , 12*— polleta m » • • • , U*-* četrt teta m . . • • , 6*— cetrt leta „ • • * i » 5*50 aa mesoc . * • • • , 2*— na mete« „ • • • i • 1*90 Dopfff naf te frankirajo. Rokopisi te at vra^afo, Urefinlttroi KnaUloFa ulica tt 5 (* piitllčjti levo.) teltton ft 14» naše orađoe psrzGIs. Dunaj, 24. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Avstro - ogrske in nemške čete so osvojile včerai po srdLih bojih *Jra] Predeal ter so vjele 600 raož. Južno prelaza Vorostorony so naši napadi napredovali. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavar- s k e g a. Položaf je neizprenienien. ITALUANSKO BOJISCE. Na primorski fronti Iq trn »a! ogenj Italijansicth topov in min. Zlasti na kraški visoki planoti se vrše od časa do Časa ljuti artiljerijski boii in boii z minami. Naš! letalci ?o obložili veliko trensko taborišče pri Sovod-ojah z bombamL JUGO - VZHODNO BOJiŠČE. Ob Vojusi nobenrh do^odkov. Namestnik načelnika gereralnega Štaba pl. li 5 f c r, hnl. HiimfiFfi hf^^^s RP^nn'fj MM OFuuiili p&iiiO. Berolln« 24. oktobra, (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Kakor 22, oktober, tako je bil tuđi 23. oktober bojni dan največjega napora sil. Da df>sc>ejo prehitje za ▼sako ceno, so Ansleži in Francozi svoje z močiihni siiami izvršene napade nacfil^vaH. i Navzlic uporabi svojih mos. so i doživeli severno od Soinme težak I krvav por3z. Kakor poročaio s fron-F te, leže zlasti zapsclno Le Transloya ćele vrste mriičev drug na dračem. ! Zadržanje naših čet te bilo vzvi^eno nad vsak dvom. Z!asti so se odlikovali branlborski pe-polk št. 6-i, bran-šviški rezervni pešpolk št. 22, renski pešpolk št. 29 in bavarska nc^pofka št. 1 in 15. — Južno od Som me se pripravljajoči se franeosk! sunek v odseku Abtaincourt - Chaulrses v?!ed našega unsčuiočega ognja ni mogel razviti. Fronta nemškega presto- lonaslednika. Sovražnik ie hotel podpirat? svoje napade ob Soihtii z napidom pri Verdimn. Naše poz;ci?e na v^hodnem bregu Mo^e so se nahijale nad rrioč-nim artiljerilskim osmem. Silni uči-nek naše artiljerije pa \q držal so-vražno pehoto v njenih jarkih. Po-skašeni napadi so s tem preprečeni. VZHODNO BOJTSCE. Od moria do gozdnih Karpatov nobenih vecjih dogodkov. \rmadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karl a. Južno Braševa so včeraj nemške in avstrijske čete v srditem boju-osvojile Predeal. VJetih je 600 so-vražnikov. Ob južnsrh izhodu iz pre-!aza Vorostorotiv smo v zadnjih dneh strli močan rotnunski odpor. , BALKANSKO BOJISCE, Armadna skupina gfm. v. Mackensena. V ostrem zasJadovanju sovraž-^ka, ki se pred desnim drilom ar-niade v razkroju umikau le zaveznl-^a konjenica dospela do okolice Karamtirada, Medžidifa in Rasova ^a bili po ijutem boju osvojeni Ce- lofcunfii pfen, vštevši cnesa, o kate« rem smo poročali od 21. ok.jbra sem, znaša: 75 častnikov, 6693 nrož, I zastavo, 22 strojnih pu";k, 12 topov, I metalo za mine. Krvave izgjbe Ro-munov in v naglici prif>elianih ril-skih oiačenj so težke. Trdniavo Bu- karešto smo znova obložili z bombamL MAKEDONSKO BOJIŠĆE. Nič novega. Prvi generahii kvartfrni mojster v. L u d e n d o r f f. Nadaljni uspeh! v D^brudži. Mackensenova zrnaca v Do-brudži je vcHfcega strategicnega po-mena. Romunija se nahaia v kritič-nem položaju in usoda njene armnde v Pobrudži je se zelo dvomljiva. V ostrem zasledovonju sovražnika je prodrla Mackensenova kavalerija že 25 kilometrc-v severno železnice Crnavoda - Konstonca ter z??eđla vas Karamurad. odkoder ogroža ze-leznico .Medžidije - Tu!ča. ki tvori edino zvezo za umikanje romunske armade in transport njenecea materijala proti se veru. Ce^trum .Macken-senovih čet je zasede! včcrai iMedži-dšje, levo kri!o je osvojilo Rakovo. Rusi posiljajo sedai v vsei navici oiačenja na fronto v Dobrudžf, dn če rrog"oče preprečijo katastrofo. Ro-muni sami si ne morejo rx>ma??at!, kajti istoiasno z Mackenseno'/imi udarci je posta! ti'di pritok Fa-ken-havnovih Čet ob sedmo^rr skih nre-!az!h silnejši in tam so se pričela pod'et^a, ki obetajo rrnocro tisre'iov. Ohmelna romnnska poziena južno Braševa je že v naših rok?li. Kakor ^oročaio iz Sofve. je bitka v Dohrudži k!as?čen vz^ei ^ikrrva-ne^a ^o^evne^a bojne^a reda. Ma-ckensen je porazi! sovražnika naj-nrvo s svojim desnfm krilom, kjer je zbra! vso enerj?!fo svoje armade. Ko se je sovrazno levo kr<'o tmi?k"'lo, je pritisni! nanj s tako * ilo. da je !;vo fevo flanko na sovrn/ii :entn«m. V tem trenotku so udarili Mackensenovi tuđi na ostali fronti in romun^ko - ruska armada ce nahn.ia nri Cmivndi ^r skr-'irjo kr^rx"°m štad'ju. n.feno umikanie se vrš; de!n-ma v razkrojr. V Sofifi se govori, da sa zavezniške čete vp^enile toliko /'"-veža. da zadnstnie za večmese-^no prehrano ce*e armnde. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 24. oktobra. Romunska fronta. V Dobru^ži se je za;!cdo-vanie v neredu se umikaj^esra sovražnika dne 23. oktobra enere'vtio nadaljevalo. Čete desne?:a krila, ki not;?ka;'o sovražnika nn^ai. so do-^re'e do crte Carrmtirat - fokuzol. Nas? konjenica je rapndTa nn ,:rti Iz-T:'.m Tepe - kota 01 ne'co r mnnsko bri^aJo ter "az^rs'Ia riisk^ dnmo-brans^i batnl-an št. ?75. NTe::ejza ro-munsSe^a bri^aJirja :^ povHjr'ka ruskepca batal'ona ter FW mo? ^mo vjeli in vpIen'H ero zastavo. Cetrta infanteri-ska d-^-izl.ia Pres'-iv je 7a-sedla po Ijutem boju mesto Medžidi-ie, kjer je vplenib^ mn-^o zelezni-škegra materirala. Čete Teveadal, pa je bil odbit. Xa roeji pri • Vrances« nič roveara. V (folini Buzeu so bi-1^ nate Ćete prisiljene, se umakniti na Guro i Sisinein. Nanravi.e ?o nekaj vjetnikov in • za?leri^. tri strojne puške. Pri Tablebuci in Bran toči nič novega. Pri Predelntu in pri Prei;ealu se vrše boji. — Xa prela-u Bran. južno Draeo^Iavela. smo so-vražen napad "hrvavo odbili. Na desni in na k'vi reke Alt hv.•-'.! boji, kl Še trajajo.V dolini Jiu! in pri Oršovi 4t položaj n«pre-mtnjei. RUSKO UP.ADNO PORGćILO. 22. oktohi a Romanska fronta SeFena in severozapadna fronta. Rcmuni so obkolili pri priFtavi Esirazul (40 vrst zipadno od Fiatre) so-vr*ažni odđelek, ki je imel zasađeno majh-no \irti:::j, vjeii T.CG recž t«T vplenili 2 topa in 5 strojnih pu*K V dc'ini Trrtus trajajo uspešni bo;i r.^inuni so vjeli taci 100 ma?., med c:''mi enefra ^a^tnikr.. fn vplenili 2 strojni nuški. V do.ini Uzul po Romnni na-sprotni;-:a zavrih z \elUziur. iz^itiami za neca V dolini Buzet: so se moralo romunske čete pred nnkom sovražnih ^et nmak-mti ca Guro ^irihii. V prolazu Bran pri Dra^oslavi-.n (4** vrst južno od Braževa) so zr.vrniU Romuni sovr. zne napade z velikiini izguL'ami za sovražnika. Fo.icentraeita u*n'*lsaiQž\h se sovražnih čet v D^nzćžL >Secolo« porola iz Petrograda: V težavnem položaju se nnhajajoče n:skn - romunska i evo krno v Po-nrudži se je iTmn?rniIo severno od crte Mo^id'fa - Kr.rstanca ter se koncentrira v prostoru med Palasu ter Med/idiio - Tu'čo. Na Bi:karešto! • C»*Hh, 24. oktobra. Rfiski listi sinntraio. da se bo rotnnnska vojna odlučila pri Hrkarešti. Vedno bo!j jasno je. ć?. hoče sovražnik z dveh \ ?trzv\ udarati na romunsko 9;!nv^o niesto. PosIrTT'kT v Rukarešti se že nt-jn-avliaio rr> nćh^d. parl^m^rt?. \? Sofije r>orrl?jo: Romunska ""horr^ a nrj h' se hfln sestala dne 3. noven^ra v Brni-: ^fs!eđ nesretnih '."O'iih đo^r 1!;o^• jj Mio zasedanje na nc^olojci c*as od5?'>deno. Ženske derrtcrstrac»:e za Romunijo v Londonu. T-ordonski listi r°r^»3o' Veliko šte-vilo anekskili ^c»n je prirci'lo demor.PTra-^!ir» 7a Roraune ž^n** so zahteva^o, da naj Angiija \tc slon, da bo Roiuunija rešena Katastrofe. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 24. oktobra. Makedonska fronta. Nobene izpremembe položaja na ceH fronti. Med Prespan-skim jezerom in Strnmo slabotno dc-lovanje artiljerije. Tako^* ob početku smo zadržali sovražno prodiranje proti kraju Tarnovi. Na fronti ob Stn.irr;1 .^iv^.bro delovanje izvidnib oddelkov rn mestoma artiljerijski o^renj. Ob obali Egejskoga morja je obstreljevaia sovražna križarka brez uspeha dve uri zaliv Keremedli zapadno od izliva Meste. Nemški leta-let Itinvvegk je zbil po polumem boju v zraku pri Drami angleški dvo-krovnik sistema Newport. Pilota smo vjeli ranienega, opazovalca ne-ranjene^a. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 22 oktobra. Orljentuka armada. Slabo vreroe je zaviralo operacije na več-jem 'ielu fronte. Aliiranci so dosegli vzlic temu nekaj napređka na desnem bregu Vardarja Srbi so v okolici crne napravili ::akih 30 vjetiiikov. 23 ottf. ura. Orijentska ar-m a d a. Od Strume do Vartlarja ni poroćati o nob^nein važnem dogodku. Nekaj bojev patrulj v okolici Prosenov. V loku crne so Bolgari 19. t ir. silno napadali z močmmi siiami. T^juti boj le trajal vf»s dan ter se kcnčal fe popolnim uspebom Srbov, ki so scvražnike povsod vrgli nazaj ter jim pri-zadejali zelo velike izgrube. Naša artiljerija je pođpirala v okolici Eakrija s silo srbsko pthoto tPT razre^čHa s stranskim ognjem scvražne kolone. Velika a-mada za Makedonijo. Žene v a, 24. oktobra. Iz Pariza poroJrno: Veika konferenca v Bou-lognu je sklenila. cdposlati v Solun velike rraneoske in an?:leške kontingente, da bo mc/gel Dričeti Sarrail z energično ofenzivo. Tta!i;ani v Epiru. Ženeva, 24. oktobra. »Temps« poroća iz Aten: Italijanski oddelki so zasedli crto Pagnnijo - Konispolis in s to obrežno ozemlie od sevrerne-ga Epira proti mestu Krfu. Na Pasubiju na Tirolskem je mesrla fn sneg. neusrodno vreme, pra-vi Cndorna. n::še uradno poročilo pa naznani^ silen o'jrenj na primorski fronti. Tonovi in metalci min deluje-fo renrcstnro, pv^sebno Tjuti topovski boji se ra7vija;"o od časa do časa na Krnsu. Ti hoji so uvod za obscžcn artiljerijski in imanteriiski napad Ttalijarov. Pri Sovodnjah je veliko taborISje ital'janskega trena. Od tam preskrbujejo s severne strani vodstvo na Krasu. V to taborišče so treščile bombe naših letalcev in na-nrav'le italitarskemu trenu veliko ško<^o. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 21 o k t o 1-r a. Na PasuMju je ovirala me^la in sneg delovanje. navzlic temu smo nokolikr napredovali v pokrajini Roite in vjoli "2 r^sarskih lovoev, med n.iimt jedne-.ea ofirirja. Xa vzhodnib pobečjih velikoga Lrcazuoia (kotlina Travtnanzps> po obko-lilf na^i aipini UjuD neu^odnemu vremenu močio italijansko pozicijo in so jo zajeli po Ij'-^cm bajonetn^tn boju. Sorražna pofadka ;e bila Fkoro popolnoma uni^ena; vjeli smo tri moje io vplonili o^ilo orož.^a. mnnicije in razriovrstnega vojneea orodj;>. Vzdolž ostale fronte nikakega važnega dogodka. Doseli« v italMinskem slavrem stan*:. LiiRsno. 22. oktobra. Italijanski mmistrski predsednik Boselli je od-pfitoval po zadnjem ministrskem svetu v glavni stan. odkoder se je povrnil v netek v Rim. Cenzura je prepovedala vsako poročilo o potc-vanju. Po vesti, ki je razširjena v političnih krogrh. je izvedel Boselli Ca-dornovo mnenje srlede pritiska za-veznikov za prispevanje k ojačenju na Balkanu :n kralievo pritrdilo za notrebo nove strumneiše organizaci-ie voincera gospodarstva. — Ko se je Boselii vrnil, je imel eno uro pogovor s kraTiico Jeleno. (lovori se o naročilib, katera bi bil dal kralj Bo-selliju v glavnem stanu. ftafiianslff ff!n?strsk? svet. Lupano. 24. oktobra. CKor. urad.> Ttalijanski listi poročajo. da se je vrši! nvnistrsk? svet. ki «e je zopet peča! 7 eosp^darsk'rrii. soevninimi in fiskr^ičnJmi vpra«an?i m ie sk!c?nil med drugim, da železniški promet znatno omeji, da tako prihranjeni premog prihrani privatnemu gospodarstvu. Ministrski svet je premotri-val tuđi način nastanjen ja 10.000 ita-lijanskih starčev, žen in otrok, ki so izgnani iz Nemčiie. — Minister Bi-solatti odpotuje začetkom novembra v vojno zono, da bo prisostvoval tamkaisnjim vojaškim đogodkom m proučeval rnaterrjalne armadne potrebe. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Odlok prefekta province Porto Maurl-zio stavlja pod prisilno kontrolo nemSke tvrdke na italijanski Riviert, med temi hotel« v San 'Remu, v Bordigrhnri In Mt>ntonn in številne eksporterje cvet.lic. — Odstopil ]p rimski župan knsz Colonna. — Itall.ian-ska vlada nakupuje grozdje sa armado, ker sn*ozi vino^radništvu krisa valed prepovedi izvoza namiznoga grozđja. — Iz Haagra poročajo. da ie Angltja odhlonila nadal^ne dobave premota za Italijo glede na Tiremaj-hen prostoi na ladjah. — Agenzia Stefani poroča. da je bil aktivni polkovnik grene-ralnej^a štaba TX>uhet obsojen na jedno leto ječe, ker je bil koncem avgiista našlovU na ministre Rissolat^ija, Sonnina !n Ruffl-nija kritično ppomenico, kl na je bila od-poslana na tak način, da ie mogla rndi ka-ka druga oseba prečitatl vseblno. Vojna z Rusijo. PRED NAJVECJO BITKO VOJNE. »Baseler Nachrichten« poročajo: Petro&radski porocevalec brzo-javlja >^Morningpost«: Proti koncu tega meseca bo doseglo bojno delovanje ob ruski fronti višek, Več mili-ionov ruskih čet je prišlo sedaj rra fronto, kjer se bo razvila sedaj na 1600 kilometrov dolgi crti od Rige do Donave največja bitka te vojne. Nasprotnika sta popolnoma pripravljena. Rusija bo z zavezniškimi Ro-muni pričela strategični napad, do-čim bo sovražnik v posameznih od-sekih stopal v delavno ofenzivo ter skuša /e sedai mestoma napadati. RUSKO URADNO POROČILO. 22 uKtobra. Zapadna fronta. Ob Narajovki &e vrše ljuti boji v okolici vaši Svistelniki In Skomorohi za visine in gozdove na zapadnem bregu reke. Pozicije prehajajc Iz roke v roko. Sovražnik obup-no naskakuje. mi pa ga za vračamo s svojim ognjem SKRBI RADI RUSIJE. Poročilo koresp. urada, ki snio je včeraj priobčili pod tem naslovom, ni točno. Vprašarnn v angleški zbornici so se tikala Rom u nije, radi katere so Angleži v vedno večjem strahu, in ne Rusije, kakor nam je bilo pomotoma javljeno. Ruske težkoče. V seji ruskih vojnih industrijalcev se je rarelasilo, da dela 970 tovaren in delav-ni-» vojne potrebščine. Od teh je moralo se-daj nad 700 ustariti delo, ker je zinanjkalo suroviD 40.000 mojstrov in delavcev je vsled tega brez d?la. V Rusiji manjka tla« sti kovin za izđelovanje orožja in muni-čije. Uspehi nemških letal. BeroHn, 24. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Neko naše mornariško letalo te obložilo dnq 23. oktobra pristaniške nafn*ave in kolodvor v Margatu ob izlivu Themse. Isti dan popoldne sta dve mornariški letali nad morjem napadli sovražno letalsko HotUlo treh . hidroplanov Sn dveh aeroplanov, ter smo jo po l.Tutem boju v zraku pQgna-1! v beg. Tekom boja smo zbili en so-vražni hidroplau. Letalec Meyer (Karei) je s tem uničil svoje čerrto sovražno letalo s svojega hidroplana v zračnem boju. Čez nekaj časa so se vrnila sovražna letala, ojačena od nadafjniih aeroplanov. Osetn naših letal jih je napadlo in prenodilo. Šef admiralskega štaba mornarice. London, 24. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Neko sovražno letalo Je priplulu 23. t m. dopoldne nad MargaU ti 6iran 2. .SLOVENSKI HAKOO-, om 25. oktobri 1916. 246 Sfev. rrglo đv# bombi. En hotel ▼ okraju Cttfton* tili je btl lahlco poSkofloran. Bđ mol ta ettm žena «te l&hko ranjena. Angledki leUtld ao sasledov&li sovr&ftnika r Jntoo vzhođat ■merl Amitirdam, 24. oktobra. (Kor. urad.) Nefco poročilo angleške admiralitete pravi: Neko ■ovratno pomorsko letalo je bUo popoldne strmoglavljeno po ni lem ietahL Padlo je t morje^ Sodi se, po 6a*u, da je bfio to pomorsko letalo najbrže ono, ki je oblakalo Sbemeet. Kakor Je izredel Wolffor tirad s pristojre Btranl, Teet o etrznoglar-ljenju nemSkeea pomorskoga totela ne od-govarja reanlef. Bitka oli Soni. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. oktobra ob 3. popoldne. Se-.Terno Somme je bila noć mirna. IrvzemSi ftrask patrulj, pri katerlh smo napravili nekaj Tjetnikov, ni bilo delovanja infanteri-Je Južno Somme nišo Nemci poncrill sto-jih posk~isov t okoliših Biaches ln Đois Blaise, Potrjuje se naknadno, da so v tam ođsekn tekom včerajšnjega protiua-pada bile njihove iigube jako znatne, zlasti pred vasjo Biaches, kjer so na-padli z močnimi slcupinami. V okolišu Cha-ulnes so Nemci ob zori ljuto napadli nove francoske pozicije in se tradile, za-gnati na£e enote r voeraj zavzetih točk. poskusl so bili brezuspešni in je imel sovražnik velike izgube. Pridobitve Franeo-iov so bile popolnoma ohranjene. Na dragi fronti streljanje topov s prcsleđki. — L e-t a 1 s t ▼ o. Na fronti ob Sommi so včeraj francoski letalci od6tr<*nii trt nemška le-tala in prisilili pet drugih, da so Sli poško-davani nizdol. Podčastnik Donne je pri Barleuxu cdstrelll svoje petnajsto tetalo, seržant Flaschaine svoje peto t ravno tem okolišu. Šećerno Verđana je od francoske-ga letalca napaden nemški privezani balon v plamenih padel na tla. V noći od 21. na 22. je šest francoskih letal metalo bombe na kolodvor Courcelles - sur - bied (vz* houno Metza). Vrtenih je bilo 180 đvanajst-eentimetorskih granat na poslopje in na tire. Zdi se. da so napravile znatno Škodo, Isto ncč so vrgla francoska brodovja 50 gracat na kolodvore Saint - Quentin in Ter-guier, 16 na taborišče v Teinsu in 120 granat velikega kalibra na kolodvore Hem in Athis in na shrambe za letala v okoliSu Peronne. Tekom vćeraj&njeca dne so naši specijalni topovi ođstrelill nemško let&Jo, ki je padio v francoske Unije. 22. oktobra ob 11- p on oči. Ju4-no Somme so Nemcl proti 1. uri popoldne po budem obstreljevanju napravili nov napad na juini del gozdiča pri Chaulnes, ki ga imamo zasedenega. Sovražnik je bil po-Toođ z resnimi izgubami odbit in pustil v naSih rokah doslej še neznano koliko vjet-nikov. Po novih vesteb Je bil danes zjntraj t istem okolišu Kaoeti napad za Nemce mo> rilen. Sovražni oddelki, ki se jim j« po srečilo vdreti v naso prvo linijo, so bili popolnoma obkoljeni. 150 Nemecv, ki so ostali živi, je bilo vjetih. Na ćeli dragi fronti obetrelje^anje s presledki. 23. oktobra popoldne. Severno od Somme so IsvrSill fVancozi proti koncu dneva popolnoma posrećeno posamno akcijo. Po kratki artiljerijski pripravi so ▼ enetn samem Datkofeu vzeli vso kopo 126, kjcr so se bili ustalili 18. t. m. Južno od Somme nišo obnovili Nemci kljub Sivahne-nn obstreljexanju goednate pokrajine se-Temo od Ch^ulnesa tekom noći svojih na-padov. Bolj proti jugn ee je ponesr«Cil nero-SU napad z ročnim! grana tami na trancoskl Jarek blisra železnlce. Skupno §tevilo od Prancozov dne 31. t. m. v odseku Chaulnes ▼jetih snaša 450 mo2, med njiml 16 oftstni* kov. Med Avro ln Oiao so odstranili Fran-oođ majhno postojanko ter prizadejali Nemcem izgube. V Champagni so zažvali Nemcl jugovshodno od Le Mesnila mino. Protinapad jlh je vrgel takoj ls vdrtlne. 23. oktobra zTeCer. Severno od Scmme nam je omogočllo čez dan izvršeno posamno bojno delo severov zhodno od Mor-vala občutno prodreti. Stevtlo od nas vče-raj severozapadno od Sailly - Saillizla vjetih šteje kaklh 80 mož. Juino od Somme je bil artiljerijski boj posebno tivahen v okolici Chaulneea. Sioer j« bil dan povaod miren. Belgijsko u radno porobilo. 28. oktobra. Artiljerijski boji v okolici Dixmuidna ln Živahen boj z bom-baml v odseku Steenetraete. ANGLEšKO URADNO POROČIh^ 21. oktobra sTečer. Zgodaj zju-traj Je Bovražnlk naprarll odlofien napad na švabeki nasip; bil je povsod odbit i*-vzemši na dveh točkah, kjer je vdrl v jarke, pa je bil takoj zopet Iz njih pregnan, sapustlrši 5 oficirjev ln 79 mož vjetih in mnogo mrtvih. Napadli smo z us peh om fronto med švabskim nasipom in Le Sar-wm. Napredovali smo za 300 do 500 jarđov, zavzeli jarke v okoliSu nasipa Stutf in na-prej pqmaknjeno postojanko severovzhod-no Svabskega nasipa. Vjeli smo nekaj sto moi. Letala so obmetavala z bombami eo-vraine zvesne linije, napadla vaino £elez-niško križišće in municijsko skladišče ter pripravila štiri vagone do tega, da so skočili s tira. Troje sovražnih letal je bilo mučenih, mnog prisiljenih, da so Sla na tla. Dva naša stroja pogrešamo. 22. o*ktobra dopolđne. NaS napad je imel včtraj velik nspeh. Vsi cilji so bili doseženi Napravili smo nad 800 nem-ških vjetnlkov. Dalnji prihajajo. Nade is-gube se smatrajo sa lahke. Ponoći ni eo-vražnik poskusil, pridobiti Bi norlč vzeto mu ozemlje. 22. oktobra xv»Cer. Skupno Ste-vllo pri vfcerajšnjih operacijab med Svab-skim nasipom in Le Sarsom napravljenih vjetnikov je naraslo na 1018, med njiml 1$ oficirjev. Sorražnik je danes zgodaj zjutraj južno Tperna tprotll dre mini in saseđel rob neke^a li jaka, kjer je bil neprestano obstreljevan. 23. oktobra dopolđne. Oes aoC piecejšnje sovražno obstreljevanje med Le Sarsom in Gueudecourtom. Naie četo đrle na tem roba ležeći rob đveh Tdrtla, kl Jlh je izbil sovražnik včermj pri Blnffa i ml-nami. Naši so si svoje poridje •adOTOUtVO uredili. Sestanek v Boitioen«. Geneva, 22. oktobra. (Kor. wa*O nPaH# PalifijMir jflflAa> đtt SA Bft flfe9 stanku francoskih m andeškfli mini-strov m generalov v Boutognu te-metjito razprmvljali o korakih. ki se na! v interesa četverozveze ttore na orijentalni fronti potom sodetovanja Rnsije. Francije, Italije ki AngHJe. Na sestanku so so bavili radi i Krškim vprašanjent in storili sklepe. ki se bodo pola^oma tzvršHi ln bo kralj Konstantin avidel, da bi ententa lah-ko v poini edinoeti eneirično nasto pila. Ista list javlja iz Aten, da je rninistrski predsednik Lambros izja-vil zastopnikotn časopisja, da utr.ak-HC čete. Stojeće proti Italijanom in da posije na dopust zadnje vpoklicane letnike. AMERIKA PROTI ANGL1J1. Ix Washingtona poro^ajo, da bodo xa-htevale Zedinj#.e države zaradi škode, ki so jo imeli ameriftki državljani vsled angle-bke post ne cenzure od žito dn ino nekako ene-ga milijona dolarjev. Boji na moriu. NEMSKI PODMORSKI COLNI V LEDENEM MORJU. Kricttjantja, 24. oktobra. (Kor. urad.) Jutranji listi poiočajo it Vardo, da je bil parnik »Rensfie©U <7S3 ton> včeraj zjutraj B milj pred Vardo potopljen. Posadka je ba-je resena. »Rensfieel« je bila zavarovana za vojno s 680.000 kronami in je doma r Chri-stiansundu. Pri zasliSanju v Drontheimu povodom potopitve romunskega parnika ^.Rustrica« je poročal njen kapitan, da jo paveljnik neke^a podmorskega čolna izja-vil, da se n aha ja r Ledenem morju 10 nem-ških podmorskih čolnov. Potopljene ladje. Potopljene ?o bile tele ladje: Danski parnik »Hebe^, angleSki parnlk »Cabatia«, norveSki parnik *Punnaug«, angleSki ladjl »Orite in »Prlncess May«, norveški parnik »Fuluie«. danska ladja »Fritr Emil«, norveška parnika »Rabbi« In »Risoy«, danska ladja »L«kna«. gr§ki parnik »George Mem-blrikos«, norveški parnik »Drasu« in nor-veSka ladia »Raffsund«. Potopljtni so bili nadalje danski par-nlk »Helga« (1281 ton), nizozemski parnik »Portuna« ter angle^ki parnlki »Mom-basea«« »Clndenc ln »W. Harkess«. Vplenjene ladje. Trlje nemški nišilci so v soboto vple-nill nlaoremski parnik ^Hickerie« ter ga pripeljali v Zeebriigge, ter tam preiskali in zopet izpustili. Moštvo pripoveduje, da je videlo tam še dva nizozemska parnika, od ksterih je bil vozil eden. »Caledonia«, ba-ker iz Huebve v Amsterdam. Na njem je bila razobešena nemžka zastava. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 23. oktobra. Na fronti ob Ev-fratu so naši poizvedovalni oddelki napadli sovražno. nad pozi:ijo pripravljeno baterijo in so naredili en top neporaben. V Perziji so naši oddelki severo - zapadno Sauč - Bula-ka porazili sovražen oddelek z veli-kimi izgiibami za sovražnika. Na kavkaski fronti splošne praske, ki so za nas dobro potekle in iz katerih smo prrpeliali nekaj vj'etnikov. Na drugih frontah nobenih pomembnih dogodkov. Naše čete, ki so z zavez-niškimi prekoračile Konst3.nco-Med-židje, nada^iujejo uspesno zasledova-nje bežečega sovražnika. General-feldmaršal p!. Mackensen Je sporočil Nj. Veličanstvu sultanu čestitke na hrabro izvojevanih uspehih v Do-brudži. — Naši podmorski čolni so zadnje dni potopili več z živili oto-vorjenih in v Konstanco namenienib jadernic in velik transportni parnik z vsebino 3000 ton. — En del naših čet, ki imajo nalogo. zađušiti vstajo v Hedžaku, je dne 6. oktobra v odse-ku Bir - Er - Ruha, 6 km Jugo - zapadno Medine, naletel na utrjene vstaše. Vsled prihoda zadnjih iz Medine poslanih ojačenj. je imel napad na vstaše uspeh in so morali vstaši bežati proti morju, zapustivsi mnogo mrtvih. Homatije na Grškem. Venizelos svojega ultimata ni odposlal. Milan, 23. oktobra. (Kor. urad.) »Secolo« javlja rz Soluna: Provizo-rična vlada je po temelji tem pre-udarku spoznala, da je bolje, da na-meravanega ultimata Bolgariji n c o d p o š 1 j e. Razpust rezervlstovskfh Hg. Bern, 23. oktobra. (Kor. urad.) »Journal« javlja iz Aten: Grška vlada se je formalna obvezala, da raz-pusti rezervistovske Hge. Privolila je, da odpusti vse mo§tvo med 33 io 44 leti takoj, letnik 1914,pa 15. novembra. Letnik 1916. ne bo poklican pod orožje. Zopetne demoastracfle ▼ AteotlL BeroHn« 24. oktobra. Poroča se, da prihaja v Atenah skoro vsak dan do spopadov med prebivalstvom in franeosko policijo. Več oseb ]e bilo že težko rantenih io ćelo nbitih. Posebno krvavi dogotflci so se odifrali v soboto ponoći. Ubitih ft bilo 12 — — — *- a^k^ufl ^k^^aa&l O W^i^^ift^[^M^^M>HM M0BDW IBOO nHuH O AAaiBOOB^^PV Beni, 24. oktobra. (Kor. urad-) »Temps« javlja n. Aten: Kakor se zdi, se potr]uje» da Je vlada tsročila javno varnostno službo vojnema in momariSkemu ministrstvu. Po uli-cah hodi)o grške mornariške patm-Ijc. Izšla Je kraljeva naredba« da Je vpoklic letnika 1916 odložen. Rakrutacije makedonskih Židov. Bern, 24 oktobra.) (Kor. urad.) Is Soluna javlajo Provisorttna Tlada J« pozvala 2ide letnlkov 1918—1918, da se do sred« javljo pod orožje slcer bodo aretlrmal. Norveško -nemški spor. Norveški list »Aftenposten« pri-občuje interviv z državnim podtajnikom nemškega zunanjega urada dr. Zimmermannom, ki je izjavil, da je nota Ne ni čije Norveški resen korak. Od razsodnosti norveških državnikov in norvSke javnosti pričakuje Nemčija, da bodo prišli do spoznanja, da \e Norveška s svojo noto zgrešila pravo pot ne-vtralnosti. Norveška je kot prva ne-\tralna država vedoma zamahnila proti Nemčiji v vprašanju, ki je za Nemčijo, kakor Norveška dobro ve, izredne važnosti. Tega Nemčija ne more mirno trpeti. Nekateri norveški listi opravičuiejo sedal angleško po-stopanje in to je jasen dokaz za raz-položenje. Norveška naj bi spoznala, da se bori Nemćija proti premoćni koaliciji, ki jo hoče vdušiti, in da Nemčija ne bo pripustila, da bi država, s katero je živela dosedaj v prijateljstvu zavria nadaljnji potek. Da to ni mogoce, razume ves nemški narod, ki je pripravljen, vztrajati na tem stališču. Nizozemska in podmorski čolni. Haag, 23. oktobra- (Kor. urad.) Nizozemski koresp^nđenčni urad poroča: Izvedeli smo, da je bil znani memorandum entente o pripuščanju podmorskih čolnov v ncvtralnih vo-du'i pred nekaj časom lzročen tuđi nizozemski vladi. Vlada izjavlja v svojem odgovoru dne 14. oktobra, da se uporabljajo v vseh slučajih, kadar ni posebnih predpfsov za podmorske čolne, v splošnetn dolocbe za vojne ladje. Nadalje je opozorila vlada na to, da je po nevtrafnosti izjavi prepovedan vsem vojnim Iadiam, to-rej tuđi podmorskim čomom. prlstop v nizozemske teritorijalne vode, iz-vzemsi gotove izjemne slučaje. Vlada izjavlja glede trgovskih podmorskih ladij, da bi niti eno medmrodno r^.čelo ne upravičilo njih interniranja. Če se pokaže v nizozemskih vodah k?k podmorski čoln, se da kakor pri drugih ladjah, z gotovostjo konstatirati, ali je vojna ladja ali tr-govska ladja. lei pegoii Mmmii Minister zunanjih del lord Ed-vard Grev je imel na banketu zdru-/enja zastopnikov inozemskih časo-pisov govor, v katerem je med drugim rekel: Od jeseni smo slišali več važnih govorov. Prvi Je bil govor franeoskega ministrskega predsedni-ka Brianda, drugi je bil govor angle-škega vojnega ministra Lloyd Ge-orgesa, potem govor angleškega mi-nistrskega predsednika Asnuitha in pred kratkim smo slišali iz Petro-?rada pač pod avspicijami ministra not.del izrečene krepke besede urad-nega razglasa. Ti govori so pokazali svetu razpoloženje zaveznikov. Po-trjujem Tse, kar je bilo povedano v teh govorili, a o sedanjih mirovnih pogojih ne bom govoril, ker jih mo-rajo zavezniki obenem določiti in razglasiti, pač pa o glavni stvari, ki jo morajo zavezniki zagotoviti. Nik-dar ne smemo pozabiti, kako je nastala vojna. Ce se hočemo miru pri-bližati v pravem razpoloženju, se more to le zgoditi, če se spominjamo pravega vzroka vojne in ga niti tre-notek ne rx>zabimo. Nemčija govori o miru in njeni državniki govore danes o miru. A kakšen je ta mir, o katerem govore? Pravilo, da mora Nemčija imeti jamstvo, da ne bo več napadena. To bi bila logična izjava, če bi bila vojna prišla nad Nemčijo, a ker je Nemčija provzročila vojno, morajo dobiti zavezniki Jamstva za bodoci mir. V Juliju 1914 ni noben človek mislil Nemčijo napasti. Pravi se, da je Rusi.i a prva mobilizirala. To se navaja kot opravičenje, da ni Nemčija napadla. nego da JI je bila vojna .usiljena. Rusija Je odredila mobilizacijo sele potem, ko je Nemčija odklonila konferenco, in tndl Sele potem, ko je bila v Nemčijt raa-glašena vest, da jo je Nemčija odredila in ko Je bila ta vest brzojavljena v Petrograd. Bfla je nova isđaja zgo-dovine L 1870. Vojne priprave so bile v Berlinu dosti bolj gotove, kakor v katerihkoH đrugf državi. Ko Je prl-šel hzbrani trenotek, ft bil napravljen manever, da bi se dntge deZefe pripravile na obrambo hi ko se i« to zgodilo. ]e prlSel urtimatum.ld }e vojno mradi aotoogibnoi C# poipjkMo Stlri države konferenco, epa pa io odkkmi — ali so potem izsilile vojno tište države, ki so ponudile konferenco* ali tata država, ki j# konferenco odklonila. Ruski car je pred-lagal haaško razsodišČe. Če kak vladar predlaga haaSko razsodišče, drugi pa tega ne upošteva — ali )e potem vojno izsilil tišti vladar, ki je predlagal haaško konferenco? Neposredno na predvečer vojne je Francija obljubila, da bo spoŠtovala belgijsko nevtralnost, če je ne bo Nemčija kršila. Mi smo od Nemčije zahtevali enako obljubo. Ali je sila, ki je zahtevala tako obljubo in sila, ki jo je dala, odgovorna za kršenje belgijske nevtralnosti, ali sila, ki take obljube ni hotela storiti? Nacrt Nem-Čije je bil, poraziti Francijo in Rusijo ter Angleško izolirati in pahniti v ne-srečo. Ne smemo pozabiti, da nam je bilo ponuđeno, naj se vojne ne ude-ležimo. Zahtevalo se je, naj se ne menimo za belgijsko nevtralnost, naj pustimo Nemčiji proste roke, da si vzame francoske kolonije. Kar se tiče politike, kl jo moramo zasledova-ti, je nemške cilje označil že 1. 1914. neki nemški profesor Ortler, če?, da mora Nemčija ostali Evropi diktirati mir in da mora biti konec načelu o absolutni samostojnosti posameznih narodov. V tem duhu se }e začela vojna, ln v kakem duhu se vodi vojna danes? Ponavljam besede mini-strskega predsednika: Borili se borno, dokler ne borno dosegli nadvla-do in pravico na svobodni razvoj pod enakimi pogoji, tako da se bodo vse države, velike in male soglasno z njihovo nadarjenostjo mogle razvijati kot familije civilizirane ga člo-veštva. Pogreb grofa Stiirgkha. Včeraj popoldne so bili zemski ostanki grofa Stiirgkha blagoslovljeni v cerkvi sv. Mihaela na Dunaju. Našega cesarja je zastopal generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Sal-vator, nemškega cesarja pa poslanik Tschirschkv. Navzočl so MH člani cesarske rodbine, ministri, zastopni-ki javnih in avtonomnih oblasti in drugi dostojanstveniku Sprevod je šel do južnega kolodvora. Pokojnika so prepeljali v Halbenrain na Štajersko. GROF STORGKH O2ENJEN. Umorjenl miuistraki predsednik grof Sturgkh je žlvel vedno sameko življenje in eela Arstrija pa je bila prepričana, da Je samec. Zajutrkoval Je t kavarni, obedoval in večerjal ▼ hoteln, etanoval sam. A zdaj po njegovi smrti je priSlo na dan. da 5e bil — oženjen. PoroCil se je v Nici na Fran-coskera 1. 1891. a hčerfco dnnajskega pre-voznika Hermino Fuchs. Poročil se Je v Nici gamo civilno, ker je njegova žena židovske vere. Priča mu Je bii-bivši ministr-ski predsednik baron Bienerth. Grof Sturgkh je skrival, da je poročen in je žena njegova živela deloma v Hietzingu pri Dunaju, đeloma v Gradcu, kjer ima Mšo. Grof Stiirgkli je svojo ženo jako ljubil in se vcCkrat pri njej mudil, Se minoli teden Je bil nekaj dni pri njej v Gradcu. Otrok ništa imela. Sestra grofice Stiirgkhove Je po-ročena s tovarnarjem Sperlingom v Gradcu V parte - listih, kl so Jih priobčili du-najeki listi, ni bila podpisana grofica Sturgkhova. MORILEC DR. ADLER. Nekateri listi poročajo, menda v dokaz silne exsaltiranof=ti đr. Friderika Adlerja, da je imel v petek zveCer sestanek z za-upniki socijalnodemokratične stranke. Za-hteval je, naj socijalncdemokratična stranka nastopi z manifestacijami, češ, da bodo sicer pristaši pc vojni poklicali voditelje na odgovor. Ko mu je većina oponirala, je ba-je rekel: če vi ne veste, kaj je storiti, pa vem jaz. DunaJ, 24. oktobra, (Kor. urad.) Mori-lec grofa Sturgkna danes še ni bil izročen d^želnemu sodišču. Zgodilo se bo to najbrž Se le jutri. Zasliflevanje se je tuđi danes nidaljevalo. Bodoči avstrijskl rahilstrski predsednik. Med kandidati za nasledstvo grofu Stiirgkhu imenujejo v prvi vrsti sedanjega skupnega finatičnega ministra rZrnst pl. Korberja. Ta je že bil od 18. januarja 1900 do 31. decembra 1904 avstrijski ministrski predsednik. Odločena stvar še ni. — Korber je imel včeraj posvetovanje z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, baje glede gospodar-skega razmerja med Avrstrijo in med Ogrsko, oziroma glede nagodbe. Listi natnigavajo, da se v tej stvari Korber in Tisza še ništa sporazu-mela. Tuđi dajo listi razumeti, da bi KSrber, če postane ministrski predsednik, ne pustil v ministrstvu vse tako, kakor Je zdaj. Pripomniti }e še, da Je baje grof Sttirgkh za svojega naslednika priporočal tirolskega na-mestnika grofa Toggenburga. Poroča se nadalje, da Je von Korber x>o% nudil portfelj notranjega ministrstva nižjeavstriiskenra namestniku baro-nu Bleytebenn, W pa Je odklonil. Ra-čmia se, da bo imenovanje noveea mlnistrskega predsednika objavljeno v Četrtek ali petek. 2 Dvajt poro^mjo nadali«: Ako *re-wtmm* dr. Kdrbar min. prtdndatvo, po-««i m bo lirriU* tudl rtkonstrokcUft cm-lotMCft minlstivtTa. Nekmtert doe«danji ml-nlstii bodo ođetoptil in dr. K5rber si bo ls-* brat moii b^iiJiii —paaj>, LlDbljaKShi oKinski svet. Ljubljana« 24. oktobra. Župan gosp. dr. Tavčar otvo* ri ob 6. popoldne sejo, konstatira sklepcnost ter imenuje za overova-telja zapisnika občinska svetnika ZZ-Likozarlain š t e f e t a, 2upan nadaljuje: Slavni mestni svet! Došlo mi je od deželne vlade sporočilo o nmoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Politični umori so pred vsem najnespametnejša dejanja na svetu. Ta umor je pretresel vso Avstrijo od severa do juga. Grof Sturgkh je bil zvest služabnik svojega cesarfa in zvest svojim načelom. Z njegovo politiko se dostikrat nismo strinjali, o njegovi dobri volji pa nismo dvomi-li. Spominjani se ga s tega mesta ter sem dal razobesiti žalno zastavo. Slavni mestni svet! Dne 4. oktobra je preminul de-želnega glavarja namestnik baron Liechtenberg. Spominjani se ga s tega mesta, ker je bil vsikdar pravi-čen politik in konciljanten značaj ter, kolikor sem spoznal iz osebnega ob-čevanja z njim, velik prijatelj Ljub-liane. On je stal vsikdar na stališču, da se Ljubljana ne srne zatirati. S hvaležnostjo se spominjanu) njego-vega imena. Izrekel sem sožalje njegovi gospe vdovi, nakar sem prejel od nje 1000 kron za mestne uboge. Župan naznani nato, da je prejel od ogrskega ministrskega predsednika grofa1 Tisze zahvalno pismo za darovanih 1000 kron za sedmogra-ške be^unce in za podporo ogrski bolnišnici v Ljubljani. Aero Lloyd se zahvaljuje za zadnji sklep glede prlstanišča v Ljubliani. , „, , _ _t Mestnemn magistratu so đoSH Bleaecl darovi: Ga. Marija Hipolita baronica Lleclltenb^rg porodom smrti njene^a- bo-propa za uboge ▼ razđelitev županu 1000 K; Neimenovan dobrotnik povodom smrti 8VO Je soproge za mestni ubožnl EaKlađ 500 K; g. Jožef Scbneiđer, veletrtec v Ljubljani povodom sprejetja ▼ domovinsko zvezo za mestni ubožni zaklad 400 K; g. Adolf Lo-rant, trgovec v Ljubljani za prehrano rev-nejših slojev ljubljanskih 200 K; g. Josip Zidar, trgovec, kakor vsak mesec, najem* Sčino za vojaSke prostore za mesec sep-tember ▼ Bkupnem »nesku 141 K 44 t in sicer: a) ta vdove in sirote pađlih Ljub« lančanov 35 K 36 v, b) za aprovizacijo rev< nejših slojev ,35 K 36 ▼; c) vojno - oskrbo-▼alnemu uradu 35 K 36 v, č) Rđečemu \rj žu 35 K36t; g. Milan Hočevar, trgovec % milom povodom otvoritve njegove specijalne trgovine z milom, perilnimi in Čistilnimi preparati na Sv. Petra cesti St. 28 za v vojni oslepele kranjske vojake 100 K; Ne« imenovan dobrotnik iz ŠiSke za aprovizacijo ubožnih slojev 100 K; tvrdka Rosmann & Tschurn mesto vecea za umrlo gospo Marijo Drofenig za vđore in sirote kranjskih vojakov 30 K; omJzje pri g. Receljn ▼ St. Jerneju za vdove in sirote slovenskih pad-, lih vojakov 10 K; Neimenovan Stabni Čast-nik prispevek za tranzenalno nastanitev za mesec september 1916, kakor 2e opetovano, za vojnođobrodelne namene 8 K. Zbirke »Slovenskoga Karodac ln et-cer: a) za sirote in vdove padlib vojakov 100 K, b) ssa Boroevićev sklad 50 K, c) sa v vojni oslepele vojake 30 K, 6) za rdove in sirote pađlih slovenskih vojaltOV 11 K_ 10 Tin. EJektriČna cestna železnlca poroda, da je s 1. oktobrom vpeljala zimski vozni red od 8 zjutraj do 9. zvećer na glavni progi vsakih 71/* na stranski progt pa vsa-kih 15 minut ter poroča, da ne more vzdr-žati tuđi na BtransM progi 7*/, minutnega prometa. Glede priklopltve hlŠnlh kanalov V~ Karlovškem pređmestju je treba zaradi težkoć z delavci počakati na mirne čaše. Zapisnik zadnje seje ne odobri. Generalna varuštva. Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r poroča o ministrski naredbi z dne 24 junija 1916 glede ustatiovltve generalnih varuštev. V Ljubljani oskrbu-jeta dva generalna varuha 1300 si-rot in otrok, generalna varuštva pa imajo namen, dati ta varuštva večjim| organizacijam. V Ljubljani se je po-, nudilo »Društvo za otroško varstvo in inladinsko skrb«, kateremu zagotovi m^stnal občina v to svrho 4000 kron na leto do preklica, če bi namreč občini kazalo prevzeti ta delokrog v svoje roke. — Sprejeto. Občinski svetnik gosp. Hudo-i vernik priporoca, da naj mesto ( penudi »Ljubljanski delniški plinam' v likvidaciji«, da kupi vse njene pre-mičnine in nepremičnine, kakor stojel in leže, pod pogojem, da izplača nominalno vrednost vseh delnic, ki se| nišo v njenih rokah. — Spreieto. Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r| priporoca, da se parcela na Oglu Franc Jožefove ceste in Tomanove| ulice sedaj ne proda, za parcelo na oglu Franc Jožef ove ceste in Beet-I hovnove ulice pa se nai zahteva okroglo 42.000 kron. Gospe Bretlovi se odstopi 1 m širok kos sveta z* 2000 kron. Cene stavbišč na tem pro-| staru nai se revidirajo. — Sprejeto. Po poročilu občinskega svetnikaj gosp. Hudovernika se skleneJ da *e Gestrinov svet na Poljanah ne[ proda, ker bodo stale tam Uudskal šok ia 'druge mestne stavbe. -— &n 246. štev. .SLOVtiNSKj NAKOU\ anc tt5. oktobra i»io. Stran 3. geniji Marekovi pa se po poro-čilu občinskega svetnika Smoleta proda neka parcela v Kapuctaskem predinestju po 8 K za m*. — Po na-svetu občinskega svetnika gosp. Li-kozarja, se odkloni principijelna ponudba gosp. Deghengija za zame-no Kolizeja proti drugim mestnim parcelam. Klavnično ravnateljstvo poroča o preskrbi z ledom fporočevalec podžupan gosp. dr. T r i 11 e r). Klav-nica prevzame na svoj račun 6000 K, kar je potrebovala za hladilnice, ravnateljstvo pa bo izdelalo poseben ce-nik za uporabo bladilnic. Erar. ki je tekom pol leta zaklal 1510 goved in 7800 prašičev ter vpeljal 29.111 kg mesa, želi znižanje klavnine. ki je donesla 23.364 kron. Zntza se klav-nina za govedo na 3 K, za prašiče pa na i K. .... Občirsk! svetnik gr. Štsfe »tari neka j aproTizncijsldh predloaroT ter mu tu-pan g. đr. Tavcar odgovori, đa slede od- đaje lrrotnpl7"Ja ni bilo prevelikih teikoč. Treba p» 3^ pomisliti, da potrebnje mesto za krompir vulkanska skMiŠČa. Glede Kruha ee računa s tem, đa ee l>o moral tuđi ođđajati na na^nznice z zaporednimi čtevii-feani. Mostni šolski evet se bo bavil v pri-ho^nji svoM pejl ▼ vrvi vrsti z vpra$anjem kfiko presVrb^ti bolske otroke z obuvali in oblefco. potem y»a tur1! z vT>rašanjem por-fcili zajutrkov in dnevnih zavet!*č. Treba bo pomisliti tuđi, kako pomagati revnim rr> rrinam, ker je akcija za nbožne fllole sclij rloseKla **» kmahi vsoto 100.000 K. Občmskemu svetnikn s. Jegllču odgovori končno župan, da bo glede posut ja Lin-hartove ulice pač treba potrpeti. Tajna seja. V raeetni računski službi se imenuje c Vvgust § p *» 11 s 1. novembrom za ra-čjnskeea revidenta v IX. činovnem rarre-đn. Računskim asistentom XT. člnovnega razreda ee imenuje g. Slapničar; dru-zo mesto asistenta se rezervira Janka J a r u po Eopetnem nastopu Elužbe. Za računske praktikante se immujejo Lovro S u š t a r , Viktor B a b n 1 k in Josip Smole. Gospod Završan *e pomakne p 1. no- rom v VTII Cinovni razred. Gospodični ■ " ji Arselin se dovoli Šestmesečnl dopust n 400 K podpore. Josipu Kopaču se podeii koncesija za prodajo čaja. Razne polftcns vesti. = O poteku konference poslancev zt tklicanje parlamenta. Pogoje za »klicanje parlamenta, ki nam jih je včeraj sporočil c kr. kor. ur„ je etaril dr. Grosc v imenu nemSkega Nationalverbanda. Tem^P ra-eproti je poudarjal posL S t a n I k v imenu č 1-iih narodnih strank, da mora zahtevatl kot pređpcn i immtinlte^o. svobođo kritike in c- , . Socijalni demokrat i so priznali potrebo novega poslo-*-■ ' naj si ga državni zbor v prvih li sam sestavi. kršćanski »icijalci eo bili za poslovr'^kl oTctroi potom, cesarske naredbe. Dr. Billnskl je v imenu poljskeg-a kluba eestopal staH-ŠČe: parlament pred delegacijami ter ozna-ti\ parlament amo zasedanje za potrebno že ra<1i tega. da se javnnst nekoliko ođtegne pritisku cenzure. V ironični polemiki proti drju. Grossn je rekel Bilinpki. da govori-io argumenti nemškega Nationalverbanđa bolj proti sklicanju kakor pa za »klicanje državnega zbora. Vsi poslanri so v osta-lem zavzemali »tališče. da etarih deleeacij ni mogo^e sklicati. = Izpuščena poatanca. Kakor javljajo češki listi »ta bila lzpu^^ena iz zapara češka nar .-socijalna peslanca Vojna In N e-t o 11 e k y , ki »ta bila svoječasno skupno « po«!. Cbocom in BuFivalom obsojena in ii-cer na 1 leto ječe. PosL Vojna se na ha ja sedaj v Pragi, posi. Xetolicky je nastopil vojaško službo. — Avstrij«ko - (talijanski vojak« v ruskem vjetništvu. §v!r>arPka »Neue Ziiri-rher Zeitun^ javlja iz Milana, da je v rn-skem vjetništvu 26.000 vojakov iz takozvanih, irredentističnih pokrajin avstrijske monarhije in di Jih priđe iztoed teh 2700 v Italljo. Pc^Ianec Dicesars je irrekel mne* nje, da bi Se v^č teb vojakov prišlo v Itali-jo. da pa vsled vp li van ja avstrijskih oficir-jev raje ostanejo v Rusiji. Temu je pripom-niti, đa so vojaki iz takozvanih iirredenti-?tičnih pokrajine po narodnosti večinoma Hrvati in Slovenci fn je torej pač naravno, da ostanejo raje ▼ vjetništvu, kakor da bi ?li v vrsto Italij&nov. = Pašić namerava odatopiti? čez Rot-terdam poročajo, ća camerava srbski min. pređsednik Pašić ođstopiti. Njegov nasled-nik naj postane ođličnejsi diplomat, kate-remu boflo mogli SrM bolj fanpat!. =: Novo pastirsko pismo kardinala Merclerja. Belgijski nadškot kardinal Mer-cier je izda] pastirsko pismo, o katerem pravijo časopisi iz Nemčije, da je Se bolj bujskajoče, kakor so bila prejšnja pastirska pisma tega kardinala. V pismu trdf kardinal, da ro se zgodila v Armeniji klanja in da neodvisnost Belgije ni več dvom-ljiva in rečeno je tuđi: »Mislimo tuđi za nesrečno Poljsko, kl je na nemško povelje niti Amerika ne srne prehranjati.« Nemški listi zahtevajo, na1 vlada naredi konec ta-kim hujpkajočim pastirskim pismom. = 2e!eznica Bordeaux - Odesa. Fran-coski sfoator Herriot objavlja v listih aačrt velike žele^nice, ki caj vefe franeosko pri-BtanišCe BordeauT ozir. Manseille ?ez Lvon, Tnrin, Milan. Trst, Bel^rad In Bukare što z Ođeso. la železnlca naj napravi zapadno Evropo ntodvisno od železnice Berlin - Varžava in naj tuđi oškoduje bagdadsko železnico. Senator Herriot pravi, d* se naj ta zveza vspostavi takoj po vojni. Francoska in italijanska vlada se baje ■ tem nacrtom že intenzivno pečate. = Boj v nemški socijalni demokraciji. Kakor smo poiočall je po eadnji nstaritvi glavnega glasila nemSke socijalne đemo-ieracije »Vorwartsa« prevzelo oficijalno vodstvo soc. dem. stranke cenzuro lista ter delegiralo kot šefa redakcije poslanca Mftl-lerja. S tem ie postal »Vorvarts«, M Je Preje očito z?stcpal staiišC*e radikalne opozicije čez noč glasilo oficijalne većine. Opozicije, ki e< oplra na. jako široke sloje socijalističnega delavstva, je zato pričela Proti oficijalnemu vodstvu novo gonjo t«r agitira za bojkot »Vorwartsa«. Glavno zaslonit>o imajo sedaj radikalni socijalisti I V Upeki »Leipti«er Voik£»eitaĐ«^ kl Ja | larvtvom. BerlH«k« oblaaU pa m sa «B-krai kDlportaio toem iiinli pr«pov©d»-le. Radikaici rarrUaJo tttdl ▼ orsaĐlmacij^ živahno propagando sa finanćAi bojkot strankiBega vodstva, Tako so skleatH deU-pati soc. d«m. orc&nisacij velikaša berlM-skega okraja Teltow - ChariotUnbnrc s tt proti 25 glasoTont, da orgaBis&cij« ne bo4o posiljale nobenib priepevkov t centralno soc. dem. blagajno. Jesti iz priiinkil iezel. Dalmacija. V Zadru prođajajo o 1J e proti lzkaznicam, Cetrt litra na osebo, po izjemni ceni 4 K 48 v. To olje je iz Spanije. Pred letom dni je kupil to olje trgovoc C&liiBsi in je prodajal po 2 K 80 v liter. oblast pa mu je zaplenlla olje. ker se ni držal maksimalnih cen. Na razpravi je do-kazal, da je imel toliko stroSkov, da ga nt mogel ceneje prodajati. Vsa ta reč je bila končno sodnijska redena tako, da je bilo olje. okoli 40 kvititalov. izroćeno aprovi&a-cijskemu odboru in ta ga prodaja po 4 K 48 v liter. — Zdravstvena oblast v Zadru Je zaplenila nekemu trgovcu 42 posod slani-kov. ker so bili pokvarjeni. Zaplenjeni sla-niki so stali okoli 10.000 K. Umrla Je v Gradcu gospa Katarina J e r n a y , mati trgovca Ladislava Jernava ▼ Gospoeki ulici v Gorici. Dopegla Je visoko starost 87 let. PrimariJ dr. Peter Defranceschi, znani Eđravnlk iz Gorice, ki je bil zadnje čaše šef - zdravnik v neki rezervni bolnici na Dunaju, ee je preselil t begunsko taboriSCe v Brncku ob Litvi. Med mrtvim* »ta izkazana v seznamu izgub št. 444: Josip Sovđat s Tolminske-ga, dom pol ka 27. in Anton Z a g a r , pljon. bat. 3., z Bovgkega. V ruskem vjetništvu se nahaja po »e-tnamu fit. 444 Alojzij Benko i« goriške okolice, korporal pri 47. pešpolku. Kraj ni naveden. Dnevne vesti. — Deželnl pređsednik grof Atteras je dne 21. oktobra obiskal Krško. — General Moritz yon Auffen-berg ie bil, kakor javljaio dunaj^ki listi, povzdi^njen od cesarja dne 23. aprila 1915 v baronski stan s predikatom Kom a rov. — Konskripcija let ni ka 1S99 je odrejena in ponekad že tuđi izvršena. Na Dunaju so tozadevni sezna-mi razpoloženi v javni vpo^led med 3. in 10. novembrom. Pre^edovanja letnika 1899 se bodo vršila seveda sele leta 1917.. najbrž sixmiladi. — Izvežbanje ačiteljev za rezervne častnike. Nastopni učitelji rojstvenih letnikov 1865 do 1882, ki doslej nišo imeli pravice do izvežba-nja za rezervne častnike. se odslej pripuste k temu izvež^anju. To so: a) učitelji, ki so služili kot nadomest-ni rezervisti: b) učitelji, ki so izsto-pili iz nadomestne rezerve v crno vojno; c) učitelji, katerim se je sele po osemtedenskem izvežbanju kot nadomestni rezervist priznalo olaj-šilo enoletnega prostovoljca. Izmed učiteljev, ki so na bojišču. se pripuste k izvežbanju le oni rojstnih letnikov 1865 do 1876, izmed učiteljev v zaledju pa vsi rojstnih letnikov 1S65 do 1882. 0 prošnjah za pripustite v k izvežbanju odloča: krdelni po-veljnik prosilcem na bojišču, nado-mestno krdelo prosilcem v zaiedju, dopolnitveno okrajno poveljstvo v dvomljivih slučajih. Te oblasti dovo-ljujejo tuđi nošo enoletnih znakov učiteljem, navedenim pod b. Učitelji konjeništva, topništva in trena se premeste k pehoti. — Semnj! za govejo živino in prašiče na Kranjskem ustavljeni. Dc-želna vlada raz^laša: Na podstavi § 9 ministrskega ukaza z dne 23. septembra 1916. drž. zak. Št. 321. se od 29. oktobra 1916 naprej ustavlja-jo semnji za govejo živino in prašiče na Kranjskem. — Prodala hrastovih sodov. V c. in kr. centrali za sode c. in kr. vo-jaškega oskrbovališča v Ljabljani, Mostah (kemični tvornici), se odda pismenim ponudbenim potom naiviš-jim ponudnikom 4000 prvovrstnih, 50—200 litrov vsebujočih ter 6000 Iahkih in težkih, 50—300 litrov in 500—800 litrov vsebujočih hrastovih sodov za vino ali rum. Ogledati se morejo vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popol-dne. Ponudbe je v d o s 1 a t i najkasneje do 10. novembra 1916 c. inkr. vojaškemu oskrbovališču v Ljubljani. Prodajni pogoji: Cene za vagon od centrale za sode, placa se pri prevzetju, poznejse reklamacije izključene. kolkovino po lestvici II. in HL plača kupee. — Sode je takoj po sklenjcni kupciji o d p e I j a t i. — Ljudskošolska mladina nhna v sedanjih časih primeme hrane, a zdaj je nastopil še mrzli čas m mladina mora v nezakiirj-^nih šolah vztrajati po štiri ure pri poduku. Kako naj s premrzlimi odi in skoro praznim žekklcem sledi poduku? Po-dučujoči nčitel} se med podiikom lahko kolikor toliko giblje.miadina pa je navezana na ozek prostor ▼ klopi in ji je toliko boH tnra«, ker se ne more gibati, da bi svoje premrzle i«le ii&kaUko oerala. Večiiia ndadine Ima slabo obleko in obutev, ali je cek) bosa. Ali more tako iti naprej? — Razsvetljava grobov na Vsek svetih In vseh mrtih dan Je v ćeli Avstriji prepovedana. — Trgovsko boimiko in podporno društvo v Ljubljani Ima svoj 78. redni oblnl ibor v četrtek, dne S*. novembra 1916 toCno ob pol 9. ivečer v sejni dvorani mestnega magistrata s tem-le dnevnim redom: 1. Računsko poroćilo ravnatelja o poslovanju in stanju društva za 1. 1915. 2. Porobilo revl-zijskega odseka o pregledanju računskih sklepov la 1. 19! 6. in Hkontriranju imovine. 3. Predlog ravnateljstva na odobrenje en-kratnih fakultativnih podpor, ki jih Je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1915. 4. Predlog ravnateljstva na podelltev izred-nih podpor članom za 1. 1916. 5. Samostojnl predlogi člancv: ki se morajo po § 43. dni-Stvf nih pravil vsaj oeem dni pred obCnim zborom izroditi pi^m^no ravnateljstvu. 6. Priziv dveh 61anov na občni zbor glede po-vraćila tro^kov. — Z železniškega stroja je padel v Šiški Viktor Bazin in se nevarno poškodoval na levi rokl. Umri je v 73. letu starosti gosp. Anton Rajer, c. kr. paznik v pok. Pogreb se vrši v četrtek, dne 26. oktobra ob 3. popoldne na pokopališče v Pravljah. N. v m. p.! V Vodicah je pattla v potok en in pol-letna hči d<*lavko Marijo Kopic in je uto-nila. V Ribnici je nekaj prekupcev, ki so kuriH <1rva po <^0 in ~° kron, zahtevajo pa žanje 80 in 90 K. Domaćinom jih sploh ne dajo. Kt^r ti prckupoi nimajo obrtnoga listo, opozarjamo nanje okrajno glavarstvo. Umri je nadutttelju gospodu Krajniku v Kozjom na žtajerskem ^lnčck Miljutin v starosti 7 let. Ave Maria ali Princerinja Hcrzc-1-in v Kino - ldoalu. TukajSnJi kino »IdeaU predvaja. kako: znano, danes 25. do petka 27. t. :i. zopet prvovrsten nordijski spored. PrivlaC-na tt>čkL je prvi Sacchetto - film v t -»j soziji: Princezinja Hcrzelein ali Ave 4arta pesom usodo v 4. dojanjfh s svetov-noznano plosalko Rita Sacchetto, Anton Verdiorom. Henny Lauri tzon. Alf. Rlute-eberjem in Fr. Jakobsenora v glavnih vlo-grah. Ipra je on najlepsih umotvorov filmske produkcije in Riti Saochotto kot princezi-nji Horzrloin je dana nnjlrpša priložnost pokazati svojo briljantne i^ralske zmožno-sti Poetično in čvntev polno dejanje flaje tej lepi sliki p.av poseban prelesten mik. Na sporodu so i^: Dragec, zaključi blagajno!« burka z Fredom "Buohom in Fricoin Olsenom, velczanimivi Sascha • Mcsstrov teden ter Milijonarja Nelbicha rekordni oolet. Spo red ni za mladino. Ideal - Kino. V nedeljo popolrlne, fo je od Marijani šća. do glavne pošto, ali škofje ulice zgu-bila zlata damska ura z verižico. PoSten najditelj se prosi, da jo proti dobr! nagradi odda v rezorvn? bolnišnici »Marianmn« v pisarni. Žrebanie razredne Ioterije. (5. razred. 11. dan.) 20.000 kron dobi št. 19.9.1=5: 10.000 kron dobi št. 80.695. Po 5000 kron dobe št. 39.661, 52.510. Po 2000 kron dobe št. 372, 14.579, 15.3S4. 19.345, 21.981, 25.924, 28.053, 12.=GC, 32.583. 42.163, 53.643, 57.098, r,8.134. 72.966. 73.606, 93.329. 95.600, 103.595 in 112.092. Po 1000 K dobe št. 2firA. 5860. 6523. 9931, 13.161, 14.457, 17.288, 21.313, 43.058, 46.481, 47.408, 52.296, 56.003, 56.731, 57.524, 58.7S8, 59.615, 67.4^4. 67.852, 71.409. 74.000, 77.621, S5.407. 90.564, 94.977, 100.104, 1D1.032, 101.842. 105.058 in 111.104. - (12. dan.) 20.000 kron dobi št. 104.962; 5000 kron dobi št. 42.907. Po 2000 kron dobe št. 13.245. 17.129, 17.527. 1S.29S, 19.107, 24.170, 42.522, 47.181, 60.325, 66.861, 75.644, 81.757, S9.466, 94.625, 96.487, 97.867, 108.078. Po 1000 kron dobe št. 2511, 8639, 12.341. 15.122, 15.668, 17.015, 17.468, 17.S34, 22.205, 23.573. 24 690. 25.925, 27.539. 29.5) 5, 29.619. 30 06*. 30.609, 35.629, 37J]8, 37.666. 38 076. 41.061, 42.812, 46.501, 51.859, 52.492, 55.653, 5.-.045, 57.393, 58.096. 60.426, 65.109, 06.446, 68.821, 74.911. 79.239. 80.620, ^1.926, 82.794. 05.189, 95.874, 98.139, OS.871. 99.S32. 99.562, 99.566, 100.815, 104.380, 105.013, 105.529. 106.528, 107.676. 111.434, 112.988 in 114.364. Aprovizacija. -1- Krušne in sladkorne karte. Za 80. in 81. krušni teden, to je za dobo od 29. oktobra do vštetega 11. novembra 1916 in pa za IX. stodkor-ni mesec, to je za dobo od 29. oktobra do vštetega 25. novembra 1916 se bodo pri vseb desetih komisijah oddajale krušne in sladkorne kirte v petek. dne 27. oktobra 1916 od 8. zju-trai do 1. popoldne. Vsakdo, ki je do teh kart upravičen. nai pazi na to, da se pri svoji pristojni komisiji ob zgoraj napovedanem času zglasi, da ne priđe prepozno. -r Za gostilničarje in kavarnar-je! Da se z žitom in surogati, ki se porabljajo za krušno moko bolj štedi, je. kakor je znano, izšla ministr-ska naredba, da se kruh po gostilnah in kavarnah gostom ne srne prodajati. Kdor bi to pravico hotel imeti, si mora izprositi posebnega dovolie-nja. Izjeme so navedene v dotični naredbi. Kdor bi se naredbe točno ne držal, bo najstrožje kaznovan. Itaznt stvnL * Padli sinovi angleiksga ikofa. ftkof v Bnckinchama na Anffleikem j« v ■edaajl rojnl izgabll ys« tri svoje »inovc Mlsjta sta pađla kot poročnika, eden ie t decembru i. 1914.. 4rugi ▼ decembru 1915: sdaj |o ▼ tank •* Im mi wmdmi tađt m*JmUnjM tkotor sia, 261etnl poroćmlk Bdwacd 8tew, • ••rodnlki Madtar«v. Član mađiar-■ke akademij« profeaor dr. Vikar ie ]e z daroljeajea Tojnega mtDistrstTa mudii nakaj časa v taborlh rosUli Tjetnikov. Na- »•1 je, da ao tned vjetnikl tuđi motje, kate-rih jeslk im ni đosti snaa. a Je soroden madiar&dlni. • Bagunci te A Izaći ja in Lotaringije. •traasburika uradna koreepondenca pri-Jarlja sapisek onih prebivalcer Alzacije in Lotaringije, kl ao sposobni za vojaško službo, pa se nahajajo v inozemstvu. Raz-glaa pravi, đa so ti begunci izgubili s tem državljanstvo In domovinsko pravico. Vseh akupaj je 3244. • Za zadnjega sina. Berlinski listi poroča jo: Nemfeki poslanec Erzberger je dobil obvestilo, da *»e v pruski armadi že dalj časa bavijo t mlfllijo, kako obraniti rodbinam, ki so izgubile t vojni že več sinov, zadnjega sina. Namerava se vporabiti take vojake, ki so ostali sinovi - edinci, tako da ne bodo več prišli v prvo linijo. • Vlom pri japonakem veleposlaniku v Petrogradu. Bfrolinski listi poročajo preko Stockholma: Novi japonski zunanji mlnister in dosedanji veleposlanik v Petrogradu baron Motono Je bil šel pred svojim odpotovanlem v glavni stan, kjer ga je car v navzočnosti Stirmer-Panina sprejel v prav dolgi avdijenci. Ko se je vrnil v Petrograd, se je primeril «elo čuden slučaj. Ministra, ki se Je vrnil ob 3. ponoći, je zbudii ob 6. ropot in nafcel je blagajno, kjer Je Imel »hranjene akte, vlomljeno. Mapa, kl jo je bil prinesel Iz glavnega eta-na. Je bfla ukradena. Ker je bilo glasom izpovedl veleposlanika treba za izvršitev tatvine relo natančnega poznavanja raz-mt-r, pripušta ta politična tatvina z ozi-rom na zelo vznemirjenl položaj čudne kombinacije Motono je nato v zaupnem pismu lzrrkel ministrskemu predsedniku Stiimer-Paninu zelo težko sumnjo, ki mu je vstala povodom tega zločina«. Petrograd Ima torej ozpet svoj diplomatični skandal. • Obleka, perilo, obutev. Premožni Ijudje ne zblrajo samo živil. nego si za pri-hodnjost naročajo tuđi obleke, čevlje in pe-rila. Tendenca je, poskrbeti vse kar treba, da bi labko izhajali dve leti. Dunajski krojači fo vse.cene, za blago In »a delo, silno zvižali. Krojaški pomočniki so izposlovali zboljšanje plač za 30 odstotkov in izdatne drnginjskc1 doklade ter groze vnovič s stavko, če se jim plače ne zvišajo. Seveda 6o v takih rasmerah obleke silno drage in ker vse kaž^. da se bodo Še podražile, pa »i nabavljajo Ijudje obleke, kar za đve leti naprej. Tuđi s čevlji je tako. V prodajal-nah vlada eieer navada, da prodajo vsake-mu knpcu !e en par čevljev, a prodajalen Je vse polno in zato se lahko premožni Ijudje nabavijo obutve kolikor hočejo. Zna-čilno je, da prodajo zdaj, na pragu zime, največ poletnih ženskih čevljev. NIč ni boljSe s perilom. Tako bodo premožni ljnd-je z v?em dobro preskrbijeni. če postanejo cene zop^t višje. Kaj bo z ljndmi. ki se ne moreno tako preskrbovati za prihodnjost, za to se doslej 6e nihče ni zmenil. Darila. — III. seznamek povodom dni darova« nja doilih daril: Nabiralne pole gospe so-propre višiega medicinalnega svetnika dr. Bcck. gospe Pavle Biirger in gospe sopro-ge deželnega sodoega predsednika Elsner-ja: Kranjska hranilnica 2000 K, A. vitez Seemann 200 K, dr. Ferdinand Eger. dr. Bock, E. Tonnies, W. Tonnies in M. Eger, Železniki po 100 K, Gustav Tonnies 80 K. Alfred pl. Valenta 50 K, za razglednice 49 kron 80 v, dež. sod. pređsednik Elsner 40 kron. Marija Wettach 30 K, neimenovan 29 kron 55 v, G. Plccoli st., g. dr. pl. Schorpl, Schwarz. Geratner, generalni štabni zđrav-nik dr. Geduldiger, Aiđinjan. ga. J. Moro, družina Verderber • Poilak (namesto ven-ca) po 20 K, Ivan Gregorec, ga. dr. Mo-schč, Fiirst. gdč. Froblich, ga. dr. Geduldiger, nadporočnik Lang, upravitelj Arko, đr. Hojrler. Schiiller, Neuwirth, J. Persche. R. Schrencker, Schmiđt. J. Hlavka, Julij Klein, Wilke, Luiza Lnckmann, Herman Bamberg, Andretto, Neuwirth, nadporočnik Geigor po 10 K, darila pod 10 K = 53 K. PriMeti mora se Se čisti donesek od tu-kaj?njega c. in kr. etapnega poveljstva dne 1. oktobra prirejenega koncerta v prosto-rih hotela ..Union« 887 K 88 v, đijakinje IV. it'tnika vadniSke Sole v uršulinskem samostanu 140 K. od gospodične Ranzingerjeve v Vevčah nabrana svota 90 K 23 v. Z že izkazanimi darili v znesku 30.720 K 57 v, toraj skupaj 35 232 K 03 v. Družbi sv. Cirlla In Metoda v Ljubljani je poslal gospod Mirko Watzak iz Welsa 31 K, katere eo zbrali slovenski uradniki ravnateljstva drž. železnice Trst. sedaj v Welsu, mesto venca na krsto utnr-lemu tovarišu, zaveđnemu Slovencu, višje* mu revidentu g. Karlu pl. Hilmavrju. Blago pokojniku bodi ohranjen trajen spomin — darovalcem pa Iskreno zahvalo! — Ci-rtl Metodova družba je prejela vsoto 48 K 47 v, nabrano povodom ođhoda treh -Ja-nezov« iz Judenburga, dne 19. vinotoka t. L — Od gosp. M. P., vojna pošta 408 je prejela družba dar 8 K. Hvala! TTpravniStvu naših Hstov so poslali: Za Cirll - Metodovo družbo : Fr. Lavrič iz St. Vida pri Zatični 4 K, kot pre-bitek od vaščanov iz št. Vida za venec na krsto dr. R. Repica nabranega meska. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 20. oktobra: Peter Alt, honvedski pešec, ▼ rezervni vojaSkl bolnišnici v Ma-rijanišču. — Fran Derenčin, sin vdove, 4 leta, Streliika nlica 15. — Fran Vođnšek, poddesetnik. Crecsun Popeka, pešec In Ivan Eder, lovec, vsi trije v rezervni voja-ftki bolBiŠnid na obrtni Seli. — Andruch Lupe na«, peiee in Kalman Ferencz. Crno-Tojniški peSec, v rezemii vojaški bolnižni-ci r Marijanišču. Dne 21. oktobra: FranCiSka Kodre, prodajalka. 18 let, Miklo&iČeva cesta 9. — Alojzij VlSnar, oficijant finančnega ravna-teljstra, 50 let, Hrenova ulica 15. — L.u%a Mo6ec» krojač, 71 let, Velika čolnarska ulica t. — H«rb«rt Po«cb, prapor&Čak, v rezervni vojaški bolnišnlci T Marijanišču- — Matija Rob, občinski ubožec, hiraJec, 88 let, Radock^CA c*«ta t. Dne 22. oktobra: Edmund Ldpoviek. ain ielemlškeca podaradnlka. 6 tednov. Cesta na južno ielesnico 3. — Marija BaSelj. imiiifcoit 94&MK M lit Batfcckefm emU iter. 9. Dne 22. oktobra: Matija Japelj, kro« jaški pomočnik. 45 let, Zabjak 4. — Ferru-cio Toso, pekov bin, 1 leto, Trnovski pristan 16 Dne 23. oktobra: Neža Knific, mestna uboga. 66 let Japljeva ulica 2. — Ivan Laecz, pešec, v rezervni vojaški bolnišnicl na obrtni šolL Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskame«« S prebridko žalostjo javljam znancem in prijateljem v svojem ter v imenu sorroge Ano rojene Volarlč in sorodnikov pretužno vest, da je naš preljubljeni sinček Hllio Ivan Krajnik v starosti 7*/^ leta po kratki mučni bolezni za vselej zaspal danes ob 11. uri dopoldne. 3453 Pogreb bode v sredo, dne 25. oktobra ob 3. ari popoludne. KOZJE, dne 23. oktobra 1916. Ivan Krajnik, nadučitelj. ■ I • V v blizini sv: Jakoba cer-H I €! 21 kve v Ljubljani IIIdU SMF" se proda. Kdo, pove upravu. »Slov. Naroda«. 3531 2 tesarja in 1 ziSarja samostojne delavcp sprejme fftro-Jllna tovarna SAMSA & Co- v L|abliaoif Metelkova ulica 4. 3440 }(iša z vrtom Ss,kSi iivino In zemllUćam, y&~ se proda. Proda se tuđi brez zemljišča samo hiša, kakor se hoče, v trgu Sevnica. 3433 Naslov povc upravn. »Slov. Naroda«. Cenjene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Planino ftt. 12345211. ________________345]_________________ Prodam 5O hl zajamčeno pristnega :: BRINOVCA :: ter kupim večjo množino lepih, zdravih jafeefk. — Ponudbe pod „dobra cena 3449" na upravn. »Slov. Naroda«. 3449 MT Proda se dobro ohranjon pisalni stroj amerikanska znamka, termoiko kolo znam- ka »Puch< već pri VIDU BRATOVI, Stari trg štev. 20. Liublfana. 3454 PRODAJALKA Želi službe izučena mešane stroke, veŠča slovenskega in nemŠkega jezika« Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Nareda pod „ProdaJalka/3399". Jšenftna ponudba. U zvrke %enitve ye!t inteligentna gospodična forespondence 3 ena%im gospodom. 3451 Ponudbe s sliko pod šifro ,S^čna bodocnost/345? na upr. „Stov. Mar.H Kupim vsabo množino novoga In staroga, belega ali rdečega po na!vi£)Ih cenah proti takof-šalova plačila. 3372 F. Rosenkranz, Gradec« Annenstrasse 60. | Adrija | drogerijo, fafamanufaSifupa Ljubljana, I Solonbnrgova nlica ŠL S. I prlporoča veliko zalogo I desinfekcijskih preparatov kakOH I Lysol, Lysoforra, Kreoiin, For- I malin, Formalinove pastilje, I I karboloYokislino,karbolovoapno I I itd. itd. I I Velika zaloga fotografskih I I potrebiiln In a par at ow. I stran 4. •*LOV£NS!U MAUUU*. kostume, II I j! I r nočnehalje, poli 1 ili i "*>(o. modne pred-U Itf li §4 %š mete, Sportu* *io- bnke ln stezaike. /.elo solidna tvrdka: M. Kristofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hi**. Fine otroške oblekce 1: in krstne oprave, u nalboljše bakovosti po 7, 99 "I ln 16 kroa; lasne ;tjd5o^e in mrežica vseh vr3t? „Heri!". barva sa lase *a brado od Br. Draliea po 2 in 4 K, lasne vode in masti; Sampoen za umivanje las, šminke ln puder ponlični i. t. iL priporoča Štetan SiE*nBoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor! Zaradi vpoklieanfa v vofaiko slnibovanie ie lokal odprt samo sa prodajo blaga i a sicer vsaki dan samo od 9 do l 21 ln v cedeljo od 9 rio 11 ere do to! dan Proti prahaj em, luskinam in izpadanjn las đclnje najbolji* prfioaaii TiDO-cliniD tinta kmtara okrepoule laslšče, odstranjuje luske in prepreftul© Ispadanje las. 1 «l«klenl«« x n«Todom H. l«2o. Raspošilja se z obratno pošto ne manj kot dve stekienici. Zaloga vseh pre>zku$«n!h zdrivil, rnadlo. irii, medicina!, vfn, ^peciiali-t«ty najf?nejftih parfumav, klrurgiiklh obv«zf svežih mireralnih vod Itd. Del leRama Mm irasteKo iLiubljaii^ Rtsleta rss!* $1 I. polog novoigrajenecra Fran Jožefovcpa inbl*. moitn. 18 V tei lekarni do^'ra'o zdravlla tndi tisni bolntškm l»l?»^a?« >^žT»e fe^.esnice, e. fcr. tobaćne toTsrae In okr. bol S.fks blagaine v LinbUanL Kj^T Velika zaloga najmoderne|šlh alamnlkov. ~WI I V|nh|i|#p cilindre v najnovejših fasonah in v veliki izbcri 1133 ■ priporoča '■ «- IVAN SOKLIĆ. ML PrUtnl Panama-ala>niilkl od 9 K do 50 K. jfc^J I \ ^Kiw^\ Semenska trgovina AL KORSIKA v UuMiani, Vrtate ali B!eiwebova cetta it 3 vljudno nazoanja p. n. občinstvu, da mu je ravn< kar došla velika izbira rnnMttSk ieballc in sicer: kljaefate, talpe, tae«to 114. v —gifc vrstak ia kvaHtotah po zelo zmernih ceuah. Dal]« naznaaiun. da kn^nie^n ••atena 4oata£e đetolfe »soh Trsi, korsnfa, repo, krom-===== t^i* ia vm tako domaće priđelko. ===== 3tO4 ' S rpo5tovanjem Al. Korsika. vljudno naznanža, da uraduie njegov na* mestnik v njegovi odvetniSki pisarni v Radovljici : vsak dan ob navadnih uradnih urah. : : Cvetlični salon VIKTOR BflJT : I UUBUANA, Selenburgova ulica št. 6 1 I ===^ zraven slavne poste ===== i I >€) priperoCa o prilitti bližajolega praznika Vseh I I svetnikov za napravo I I krasnih svežih i si suhih I vencev m šopkov. I I Ceite zmerna. _ Postrežba točna. I ■ m I Založila knjigama 1. Stoka, Trst, ulica Moiin piccolo štev, 19. j } gl Alojzij Res: M. Gregorič: ffl S\ I| „Ob Sofi" iiugiia e giaffliaatiia Jlovena" if .c I § Vtisi in občutja iz mojega dnevnika. Po dolgem in željnem čakanju S S: S *° ,, . . 7nA - Anax,. „ 0,^51, je Jzšla sistematično praktična, po —' " » E V se bina: Zadnji dnevi v Brdih. Jmodemi metodi sestavljena slo^i^ * | * f ~~ 1ZgioT-C1- ~ v^°V, Jn^ • ~ f; za samouke in srednje sole, Italijanom, * ? S novo 191 o - Nfocna vožnja -Iz ki se žde priunti slovenskega jezika i- = I * ££V- Za Dvblrd° ^^ h tolmmrs^ in onim Slovencem, ki so iz kakr- 5" S - | bojKca.-Vseh mrtvih dan.-Gonca šnegakoli vzroka zanemarili svoj jezik, f % S * C««a SO vIb. cena 3 krone. - ^ M Da si gg. naročniki nrihranijo poštno-povzetne stroške, raj blagovolijo poslati ^ 1/4 naročnino v nanre] ter priložiti poleg cene za .Ob Soči" 10 vin. fn za .Lingua e "5f i 0 CTfammatica s'ovena" 20 vin. za poštne stroške. ——^— » t SP J- ŠTOKOVA £5 i I trgovina s papirjem in'vsemi pisarniskimi in šoiskimi potrebsžinami » "* se nahaja i '. v Tntu, ulica Moiino piccolo St. 19. ~ g Zaloga: pisarniškega in pisemskega papirja in kuvert, svinčnikov, % S crnila, razglednic, vseh vrst cigaretnih papirčkov in strocnic, vojne S ^ I dopisnice i. t. d., i. t. d. 3336 jd* I |y Ma drobno! Na debelo! ^S BATERIJE in hibe za elehtr. žepne svetilke po nainiiji ceni pri K. V mi Wm. li Petra »sli M aUHaa Mi*et!a rasiioiil|aUilM teattrij Is •ltAt itpaih •▼ctllk sa Krasfakaam. 3419 tPriporoia najnovuse 3imske klobuke, Velour, pliš in bar$un. obh/ze. Velika absra fportmh čeoic ja dame m aektice. 83^ Soidno b ago. &rrsnano niske rene Pooraviia točno in ceno- *1£$I ■MT 4a/n/ kiobukt većino v salogi. Žunanja naroiiia na 13btro ? obratno oofto ( Kdo Ima na proda] dobro ohra > b{ eno kompletno spolno opravo za dve osebi? 3416 \'a>lov ia ceaa na Dol« LogatOO, soba 6t 1« Trgovine z poštnimi kartami j dobe zastotij cemlc o krasnih novostih ! po hrezkonkuren*nih cenah. 3161 i Zaloga razglednic Miroslav Elsen-i menser, Đunai XV, Lčhrgasse 4. m^j>&.^M> Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. P.lnlth. ,t«»nlo» «,000.000 h~,. m StHtjirjeVa UHOai At«V. 2. ' ^»»JTlt.^ .fcrogi« <,OOO.OOO l»-on. # Poslovalniea .c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Cetovcii9 Trmtu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. I Vtoaaaaa ofrakA alaaiatala sraftk « E $ treaiaie 19. no¥»am»ra 101«. ILttOVm odftfUL Sprejomm Tloge na fcaajttlll ia aa lake« rmtm m jih obreatajo ■■|ati*a toaditaega aavoda a K •*—. traHamf