AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 79 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 5TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Dejanja naj govorijo, ne Zanimive vesti iz življenja besede. Roosevelt en mesec na delu Washington, 3. aprila. Jutri bo en mesec, ko je predsednik Franklin Delano Roosevelt bil v Washingtonu zaprisežen. Ob oni priliki je izjavil, da on ne bo govoril, pač pa delal. Kaj je Roosevelt naredil v enem mesecu? 1. Ustanovil je kontrolo nad bankami, in jih postavlja na pravilno stališče. 2. Znižal je vladne stroške za $572,000,000 na leto. 3. Prisilil je kongres, da je dovolil 3.2 odstotno pivo. 4. Tekom nekaj tednov dobi 250,-000 brezposelnih delo v gozdovih. 5. Pripravil je kongres, da je dovolil $500,000,000 za podporo brezposelnim v posameznih državah. 6. Predložil je kongresu drastičen predlog, da se regulira prodajo raznih sekuri tet, s katerimi se je prej najbolj gulilo one, ki so vlagali denar v razna podjetja. Poleg goli omenjenih akcij, pa namerava predsednik, predno se kongres zaključi, povzročiti še sledeče za ameriški narod: 1. Refinanciranje farm in domov malih posestnikov s tem, da se bo odvzelo slednjim tisoče milijona dolga. 2. Reorganizacija ameriških železnic pod vodstvom vlade, da se postavi $11,000,000,-000 vredna železniška industrija na zdravo podlago. 3. Zvezna kontrola borznega poslovanja, da ne bodo posamezni investor-ji ponovno zgubili denar. 4. Dovolitev $2,000,000,000, da se začne z javnimi deli. 5. Razdelitev bančnega sistema v čisto bančni sistem in investicijski sistem. To so uspehi prvega meseca demokratične vlade in popolna vrednost teh del se bo vidno poznala v nekaterih mesecih. -o- Prireditev Gospodinjskega Kluba v Girard, 0. V soboto, 8. aprila, priredi Gospodinjski klub v Girardu, O., lep koncert in otvoritev spodnjih prostorov Slov. Nar. Doma. Vrle ženske v Girardu tem potom prav prijazno vabijo vse rojake od blizu in daleč, da pridejo k tej izvanredno lepi prireditvi. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za Slov. Nar. Dom. Nekaj izrednega pri tem koncertu bo to, da bosta gostovali nad vse priljubljeni pevki iz Cle-velanda, širom Amerike poznani radio in gramofonski pevki — Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich. že več let jih v Girardu niso osebno slišali, v soboto bo pa zopet prilika. Obe pevki nastopita pod vodstvom dr. Wm. J. Lauscheta. Zapeli bodo nekaj najboljših pesmic. In seveda brez Hojerjevih Girard tudi ne more biti, torej bodo tudi Hojerjevi s svojim slavnim orkestrom navzoči. Gospodinjski klub vabi ljudi iz vseh krajev in naselbin, ker bo to v resnici prvovrstna zabava, obenem pa pristno domača in okusna postrežba. Pridite, Girard vas vljudno vabi. -_o- Klub Ljubljana Klub Ljubljana naznanja, da se vrši izvanredna seja dne 5. aprila, to je, nocoj večer. Ker je seja velikega pomena, ste vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite.—Tajnik. Posojilnica zaprta V četrtek, 6. aprila, na dan pogreba pokojnega Paul Schnel- naših ljudi po ameriških naselbinah Jugoslovanska vlada je naročila v Californiji in Oregonu SO,500 mladih jabolčnih sadik, katere bo zasadila po širnih krajih Jugoslavije. Mrs. M. J. Bayuk, Walsen-burg, Colo., ki je sestra ubitega Louis Pajnicha, znanega pro-sprektorja "Come back" rudnika v Idaho, kjer so interesirani Slovenci, sporoča, da se bo začela sodnijska obravnava proti morilcu dne 12. aprila. V National Veterans Home, California,' je umrl Milan Pre-dovich, brat znanega Walterja Predovicha. Ranjki je bil rojen na Vrhniki pred 50. leti in je prišel s svojimi starši leta 1892 v Chicago. Milan Predo-vich je pozneje odpotoval v Ala- Rešeni poveljnik pripoveduje o katastrofi Akron New York, 4. aprila. Lieut. Comander H. V. Viley, drugi poveljnik ponesrečenega "Akro-na," ki je bil eden izmed štirih rešenih mož, dočim jih je 73 našlo smrt v morju, je danes pripovedoval glede silne katastrofe, ki je zadela "Akron." Viley je pripovedoval: "Zapustili smo Lakehurst okoli 7:30 ure zvečer na rednem poletu. Hoteli smo dognati delovanje radio postaj ob obrežju Nove Anglije. Ob 8:35 zvečer, dvajset milj južno od Philadelphije, smo videli pred seboj bliskanje, in v par minutah smo dobili poročilo o nevihti nad Washingtonom. "Pluli smo vzhodno proti oceanu, nekako 1600 čevljev visoko. Pod nami je vladala megla, toda našo pozicijo smo dobro dr sko, kjer je 16 let iskal in sti- ^ in tupasem smo opazili pod kal za zlatom. Ko je zbruhnila | _ svetovna vojna, se je vrnil in pri- j še! v Pueblo, kjer se je dal za-j pisati v ameriško armado in je bil poslan v Francijo. Tam jej postal žrtev strupenega plina in seboj kako luč. "Akron" je dobro plul, dasi je bil nekoliko težak. Bliski so se množili. Nikakor ne verjamem, da bi blisk zadel "Akron," dasi so strele švigale vse okoli nas. Pluli smo naprej proti vzhodu nekako eno uro, potem smo pa obrnili nazaj sem, da se nahajamo v centru-rnu nevihte. Poklical sem vse moštvo na delo, da pristanemo V pondeljek, dne 3. aprila,! okrog polnoči je v Emergency | bolnišnici v Clevelandu po samo j štiridnevnem bolehanju v s le d j t Paul Schneller Laški načrt kontrole nad Evropo od strani velesil zavržen od Francije Paris, 4. aprila. Potem ko se "rNaenkrat> zrakoplov'pla- akutne Plenice in sladkorne | je francoski kabinet posvetoval nil naprej in pri tem se je po-jbtlezni preminul bivši predsed-,*« ure glede predloga Mussoli-škodovalo gornje krmilo. Sku-!1^ K. S. K. Jednote, Mr. Pavel "ija, da se ustvari v Evropi migali smo krmariti s spodnjim kr- Schneller, tako tudi bivši priziv-i™ zveza obstoječa iz Angli- ...............milom. Častnik je zdajci spo- ™ odbornik in bivši nadzornik, j J*, Italije .Nemčije m Francije, Ko smo se nahajali zopet nad rofiil, da "Akron" zopet pada. V j Obolel je zadnji petek, in na-, le francoski kabinet idejo Mus- k i In i megli nismo mogli videti J ^dnji dan so ga prepeljali v^ohmjsi zavrgel. Mimsterski zemljo, smo zopet opazili luč in dognali, da smo nad obrežjem. To je bilo okoli polnoči. Obrnili smo jugo-vzhodno. Pol ure pozneje se je Akron začel hitro pomikati navzdol iz visočine 1600 čevljev. "Ukazal sem vreči balast proti ospredju. Nehali smo padati v visočini 800 čevljev. "Akron" je zopet obrnil navzgor do visočine 1500 čevljev. Tri minute pozneje je ozračje okoli nas postalo strašno in začelo je metati zrakoplov semintja. Vedel ničesar drugega. Naenkrat začutimo silen udarec. Padli smo v vodo. Mene je zagnalo skozi okno poveljniške sobe v vodo. Plaval sem na vso moč, da pridem izpod zrakoplova. Strele so udarjale na vse strani okoli zrakoplova . . . Tako je bil uničen največji zrakoplov sveta, katerega so gradili tri leta in ki je veljal 810,000,000. Poginilo je 73 mož. Kongres je sklenil nič več graditi tako ogromnih zrakoplovov. bolnišnico; toda pomoči zanj ni, Predsednik se je izjavil, da bo več bilo, ker mu je ondi smrt do-' francoska vlada tozadevno urad-ločila zadnjo minuto njegovega!110 Pojasnila laški vladi, zakaj življenja. Sramotno nizke delavske plače v Clevelandu bil pohabljen za vse življenje. Ameriška vlada je skrbela do smrti za njega. Ranjki zapušča mater, dva brata in dve sestri v Pueblo, Colo, in eno sestro v Jolietu. Bil je samec. -o- Mr. Potokar in pivo Dočim še do danes ničesar ni gotovega, kdo bo dobil licenco za prodajo pive, in niti državi niti mesto Cleveland še niso uredili svojih priprav in poslovanja tozadevno, pa je skoro sleherni pripravljen, da začne s pivom poslovati. Mr. John Potokar, lastnik edine slovenske iz-delovalnice mehkih pijač, ima glasom zvezne postave pravico trgovati tudi s pivom, ki je bilo Cleveland. — Delavske plače pridejo potem v razne . second, rata vrezkov, in največ, kar mo-so danes v Clevelandu najnižje, | hand trgovine, kjer se vršijo ne- re izurjen krojač narediti na kar se jih celo stari delavci sploh j prestane razprodaje, ženske, ki j dan, je 100 ducatov vrezkov, morejo spominjati. Dejstvo je, | kupujejo take poceni obleke, ne kar pomeni, da zasluži pri zelo da se delavcev še nikdar tekom zadnjih 30 let tako nesramno nizko ni plačevalo, kot se jih plačuje danes, ako sploh kaj plače dobijo. Tozadevno prinaša časopis "The Plain Dealer" poročilo o posebni preiskavi, ki se je vršila zadnje mesece v Clevelandu glede delavskega položaja. Včasih so bile šivilje, kot tudi moški krojaški delavci v tovarnah, najslabše plačani, danes so pa dobili ti delavci in delavke tovariše v skoro vseh drugih industrijah. Nezaslišano nizke so sledeče plače: V oblačilni industriji te dni odobreno od kongresa. In plačujejo danes od 17c na dan kot je Mr. Potokar imel vedno i do $2.25 na dan, kar je odvisno najboljšo mehko pijačo naprodaj, tako hoče imeti tudi najboljše pivo. Vložil je prošnjo za prodajalca pive na debelo, za kar velja licenca $1000. Obenem je naročil od dveh najboljših ameriških pivovaren, Schlitz in Pabst v Milwaukee, štiri kare najboljše pive. Dočim državna komisija še do danes nikomur ni podelila tozadevne licence, pa pričakuje Mr. Potokar licenco te dni, in bo najbrž v soboto že pripravljen svojim odjemalcem po-streči z najboljšim pivom, ki se ga dobi v Ameriki. -o- Domač špeh Kdor se ozira v izložbene ok-ne trgovine milijonarskih verižnih trgovin v mestu, bo videl te dni v izložbah slanino (bacon), ali kot rečemo po domače špeh. Bied in salav zgleda ta špeh v verižnih trgovinah, prav nič nima podobe onemu špehu, kot smo ga bili vajeni v stari domovini, in katerega so naši očetje in matere rabili za vsakovrstna sredstva proti prehladu ali za domača jedila, špeh v verižnih trgovinah zgleda precej neokusen, kar je pa glavno — drag je! Po dvanajst centov funt ga prodajajo, dočim ima danes naša domača mesnica, Matic Križ-manova, 6220 St. Clair Ave., v oglasu, da prodaja pristen, doma posušen špeh, ki je v resnici posušen in suh, samo po 10 centov funt. Rojaki naj kupujejo pri domačem trgovcu, ki ne samo, da ima boljše blago, pač pa tudi cenejše. Kdor je razsoden in razumen, bo kupil pri naših od obleke in od materijala, ki se ga rabi za obleko. Delavke dobijo za navadne ko-teninaste obleke 2 centa in pol od komada, dočim dobijo za svil-ne obleke k večjemu 40 centov. In ne samo plača, pač pa tudi okoliščine in razmere, v katerih se te obleke izdelujejo, so slabše kot, pred dvajsetimi leti. Je tudi nekaj izjem med lastniki v šiviljski industriji. Radi hude konkurence sta izjavila dva lastnika najbolj poznanih tovaren za izdelovanje ženskih oblek, da raje zapreta, kot da bi delavkam plačevala tako sramotno nizke plače. Te obleke, ki so izdelovane po tako nizkih cenah, pomislijo, da je delavka, ki je obleko naredila, dobila za dotič-no le dva ali tri cente! B;ili. so časi, ko je (šiviljska industrija plačevala $40 ali več svojim delavcem na teden. Danes dela neka šivilja v dotični tovarni, ki zasluži $3.00 na teden, in dela vsak dan! Ima sina, ki študira na univerzi, štiri male otroke doma, hišico zadolženo, in kam naj se reva-vdova v takih razmerah obrne! Prava sreča je, da lahko hodi v tovarno, ki ni predaleč, sicer bi ji voznina pogoltnila pol plače na teden! To je ena industrija. Nič boljša ali pa še slabša je restav-rantska industrija. Nekateri re-stavranti imajo nastavljene strežnice, ki dobijo plačo s tem, da se lahko najedo dvakrat na dan. Strežnice zaslužijo le toliko, kolikor dobijo napitnine, ki je pa v današnjih dnevih silno redka. trdem delu $1.00 na dan. Razmere v delavnicah za sladoled in candy so neznosne. Tu morajo dekleta dvigati težke zaboje in pakete in nositi morajo i Pokojni Pavel Schneller ne sprejme načrta. Francoski kabinet bo imel prihodnjo sredo ponovno sejo, katere namen je narediti nov načrt glede razorožitve in miru v Evropi, čemur je francoska vlada najbolj nasprotovala, je bila želja Musso-linija, da se revidira mirovna pogodba, to pa iz vzroka, ker bi Italija rada ugodila Ogrski in Nemčiji. Francozi so izjavili, da so pripravljeni stopiti v zvezo četvorice, ako se točka glede revizije mirovne pogodbe črta. Obenem zahtevajo Francozi tudi, da se četvorica velesil posvetuje sama za sebe, kadar se gre za vprašanja, ki se tičejo samo njih, kadar se pa gre za interese tudi drugih držav, je potrebno ! poklicati tudi zastopnike drugih j držav, dočim Italija želi, da bi | omenjene štiri velesile same za-I stopale vse ostale države. Pokojnik je bil rojen dne 13. ; kavčukaste čevlje, ker so tla mo-j septembra, 1870 v Sinjem vrhu Jz PittsblirSiha Dride nW0- i...„ -o------x„„ on — pri vinici v Beli Krajini; v Ame- ^SAmr K riko (Calumet, Mich.) je prišel ™jaK0V K FaSlJOnii kra. Povprečno dobivajo 20 cen- pri Vinici v Beli Krajini; v Ame v na uro. j riko (Calumet, Mich.) je priše Naravnost ostudne so pa raz- j leta 1886; ondi se je poročil s j . . |, v , , , .. ,, J , Na cvetno nedeljo, 9. aprila, delajo hčerko ugledne Vertmove dru- „„■ T„ , 1 v. . . . .. . .. ! priredi Jugoslovanski Pasijon- zme (Ano), v zakonu se jima ,,„, , , . . , ,./ v , , , ... . jSki klub v Clevelandu zadnjo je narodno sest otrok, trije si- , , , liri .. ,, novi in tri hčere. ; f t H rT Vsaka nadaljna uprizoritev Pa- XT . . Leta 1915 se je Preselil s svo" sijona" se bo odložila potem za vec uradnikov Navado imajo | jo družino v Chicago, 111., kjer dolgo vrsto let Pretekk) gobo. gotovi uradi, da pokličejo eno je nekaj časa vršil posel upravi- j tc se je mudn Mr> A Grdina v ~ ..........te«a Glasila K- S" K- Jednote in pjttsburghu, kjer je v Sloven- bil zaeno glavni predsednik. Le- skem Domu kazal premikajoče io zatem se je preselil z družino',,ijke> katere je posnd od ]anske v Cleveland. Tukaj je ustanovil j uprizoritve Pasijona v Clevelan-Slovensko hranilnico in posojil-; du< Dvorana v pjttsburghu je nico, pri koji je bil do svoje smr- biIa polna občinstva, ki se je čuti tajnik. V starem kraju zapu- dilo slikam in skoro niso yerje, sča enega brata Matija, v De- k da so slovenski igralci zmož_ troitu, Mich, pa brata Josipa. Lj vprizoriti nekaj tako veliča-Znani elevelandski zdravnik dr.Btnega> Mnogo rojakov v Pitts-Frank J. Kern je njegov svak.|5urghu je tak()j izjavilQ) da prj. mere v pisarnah, kjer dekleta/pri strojepisih, telefonih, kot stenografinje in enako. Pisarne rabijo eno dekle za stro-jepis, stenografijo, telefon, za dekle na delo in ji obljubijo "en teden preskušnje." Ta teden morn delati zastonj. Koncem tedna pa ji povedo, da ni zmožna opravljati delo, in v pondeljek že čaka drugo dekle, ki bo imela enako skušnjo. Kaj pa strežnice na domovih? Ogromna večina njih ne dobi no- Drugi restavranti zopet dajejo i bene plače, če plača kaka dru strežnicam 30 centov na dan, inlžina $3.00, je to že "lepa plača." delati morajo deset ur dnevno,' "Gosposka plača" pa je, če dobi toda računajo 35 centov za predpasnike. Največ kar plačujejo lastniki restavrantov danes je $1.00 na dan. Tovarne, kjer izdelujejo klobuke za ženske, plačujejo delavkam 10c od klobuka, in srečne so one, ki zaslužijo 60 centov na dan, dočim so prej služile $18.00 ali več na teden. V krojaški in- 84.00 ali celo $5.00 na teden! Ničesar ni tako nemoralnega in poniževalnega, kot najeti delavca, da težko dela, dobi pa le hrano in par starih cunj. Nesramno ni7(ke plače ali 'pa t,(nobena plača poleg tega povzroča depresijo, ker delavec ne more kupovati. In tega problema se bo lotil predsednik Roosevelt v nekaj Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj v cerkev sv. Vida, dejo v nedeljo 9. aprila prav „ r .„ , .gotovo k uprizoritvi Pasijona v pod vodstvom Frank Zakrajsek clevelandu. Poleg njih pride pogrebniškega zavoda. tudi večja skupina naših ljudi iz Pokojnik je igral svoječasno iLoraina, iz Barbertona, War-važno vlogo pri K. S. K. Jed-jrena in Girarda. i>Iz Youngs- austriji plačujejo en cent od du- tednih. Premikajoče slike župan Miller je dal včeraj popoldne nenadoma poklicati zastopnike operatorjev in zastopnike gledališč za premikajoče slike. Na prigovarjanje župana so se pobotali. Operatorji vzamejo 25 procentov iznižane plače do 1. avgusta, letos. V petek bodo že vsa gledališča v mestu odprta. Torej bo dvojno praznovanje v petek: gledališča in— pivo! lerja, bo International Savings & Loan Co. zaprta ves dan, in [trgovcih. V teh dnevih vsak cent enako tudi podružnica. šteje. Sawicki mora iti Odvetniška zbornica v Clevelandu je sklenila, da mora sodnik Sawicki resignirati iz odvetniškega urada do 15. aprila. In ako ne resignira, bo proti njemu vložena tožba. Sawicki je obdolžen, da je sprejemal denar na posodo od odvetnikov, ki so "meli pred njegovo sodnijo svoje slučaje. "Style Show" , Kot že oznanjeno po radio in v tem časopisu priredi Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave., v sredo, 5. aprila, to je nocoj zvečer ob 8. uri prvo slovensko razstavo mode in kodranja.las (permanent waving). Razstava najboljših modernih žensk oblek in opreme se vrši v Grdinovi dvorani, in je vstop sleherni slovenski ali hrvatski ženi ali dekletu popolnoma brezplačen. Na razstavi boste videli stotine najbolj modernih oblek in druge opreme. Poleg tega pa bo na razstavi najmodernejši stroj za kodranje las, in lase bodo kotirali v vaši navzočnosti. Vsaka posetnica te razstave dobi tudi priliko, kot "door prize" za brezplačni "premanent waving." Tri taka darila bodo oddana. Grdina sestre vas prijazno vabijo k tej izvanredni razstavi nocoj večer v Grdinovi dvorani. Tudi v Wisconsinu noti in drugih slovenskih pod-1 jetih. Leta 1902 je bil na sedmi konvenciji K.S.K.J. v Clevelandu, O., izvoljen v urad prizivne-ga odbora, na dveh naslednjih konvencijah je bil pa izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Na 11. konvenciji v South Chi- towna in drugih jugoslovanskih naselbin pa pride večja skupina bratov Hrvatov in Srbov, kot tudi seveda iz Clevelanda, tako da se pričakuje v nedeljo v resnici sijajne udeležbe, katero tako odlična predstava kot je "Pasijon" gotovo v polni meri zasluži. Pomniti je tudi, da so cene vštopni- caku, 111., leta 1911 je bil izvoljen Madison, Wisconsin, 4. apri- za glavnega predsednika iste or- cam letos izvanredno znižane, la. Uspeh volitev glede 18. ganizacije, tako tudi na 12. in'vstopnice dobite v predprodaji amendmenta je bil silno pora- 33. konvenciji V.Milwaukee, Wis-; 1)rj režiserju Mr. Jos. Grdina consin in na Evelethu, Minn. otovo, da so ljudje glasovali več kot 4:1 za odpravo prohibicije, prav tako kot dan prej v Michi-ganu. Tako je, kadar ljudje volijo. -o- Obisk rojenic Pri družini Mr. in Mrs. Joe Nemanič na Norwood Rd. so se v pondeljek večer oglasile vile rojenice in za "door prize" prinesle čvrstega fantiča. Mlada mamica in sinko se prav dobro no deloval v javnosti. Bodi mu ' evsko dr. Soča ohranjen blag spomin. Lahka J vUudno se pozivlje pevce in mu ameriška gruda. Žalujočim povke društva "Soča," da pride- preostalim izražamo naše globo- P noc°J večer> v sredo> 5- aPri" ko sdžalje. !Ia' ^ pevskim vajam in sejam, '_0 i in to namesto četrtka, ker je v j četrtek pevovodja zadržan. Pro-ileerka dospela i tj se vse pevCe in pevke, da go- Pri družini Mr. in Mrs. Ludvik Prosen, 936 Alhambra Rd., so dobili zalo hčerko. Mati in dete se nahajajo na domu v domači oskrbi. Iskrene čestitke! 6000 tovo vpoštevajo to obvestilo. Združeni pevski zbori V soboto, 8. aprila se vrši v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. tretji sestanek zastopnikov, newyorskih policistov j pevovodij in tudi članstva pev- počutita v Huron bolnici, čestit- se je v nedeljo korporativno ude- Iskih zborov. Sestanek se vrši v ke so na mestu! ležilo sv. obhajila. sobi št. 2. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays ne vse pravoverne demokrate v ro hrane ne more iskati sama. edino nezmotljive pripadnike republikanske stranke. Ko je sraka zletela iz sociali- NAKOČNINA: Za Ameriko ln Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriika Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PXRC, Editors and Publishers. Pa se oglasi očanec France in reče: "Veste kaj je moja misel? Sraka nam ne more ne škodova-stičnega gnezda, je nastalo zaiti ne koristiti. Ker se mi pa smilijo velikansko in huronsko vpit- li, jo pustimo, da se skvaka v je in vriše, da je letelo kar sko-1 našem gnezdu, saj dnevi so ji: naj nikogar ne ovira, želja član-zi ušesa. Sraki se je žugalo in .itak šteti. Saj ni, da bi jetične-1stva je, da napolnimo dvorano, metalo krepelca za njo, toda sra- ga ptiča pustili crkniti na cesti, da nadomestimo tiste, ki bi radi ka je bila še precej varna v pa-amenduš, saj v svojih mladih'prišli, pa ne morejo. Pridite in Da bo pa zabava čim prijetnejša, se članstvo priporoča in vljudno vabi, da nas posetijo vsi prijatelji in somišljeniki te narodne ustanove. Zavedamo se brezdelja in slabih časov, toda to dišahovi senci slavnega juda letih nam je s svojim kričanjem Maschketa in je izza varnega1 le nekaj pomagala. Samo le ne plota krakala in kljuvala proti zaupajmo ji preveč, je moje svojim zasledovalcem, če se ji je | mnenje. Saj veste, kaj zna in Saj oglejte si domove nanovo prebarvane dvorane, katere čitalnica kot odsek Slovenskega doma toplo priporoča vsem cenjenim vsi vemo, društvom ter posameznikom v Torej ne pozabite na roki in mu skočila, grozno prhu-i za nas. Potem je bila stopro-i čajanko, ki se vrši v soboto v tajoč i perutmi v lase, da se je centno za progresivce, potem je gornji dvorani Slovenskega do-revež prestrašeno umaknil. i bila stoprocentno za republikan- ma na Holmes Ave. Vstopnina je Tako je šlo nekaj časa. Zaščit- j ce, potem je bila stoprocentno; prosta. r:ik Maschke je vsak dan priča- naprednjake in sedaj je zopet chas. Benevol, kor. tajnik, koval, kdaj bo sraka znesla ob-1 stoprocentno za nas. Tistih sto -o- Če verjamete al' pa ne. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office j,ak r ker deli 0krog, kakor veter zapiše. VeilKa prireflltev V Uiram, nem nastopanju proti Kitajski. Na ta način skuša doticno I.......,____, , , Ohio V 1 v »» L" '"T"" —* I sraka je ostala neplodna, obljub- Ampak hudič je, da moramo ta- casopisje podpirati in braniti imperialistično silo Japonske, L. JC. . . ,' , J, , * MSo(ra mff]awi, v„0+1- __ Hnfim v istem fasn sr nikakor ne zaveda kako ho laDonska ljenega 'ia'lca m bll° od nlkoder- kega nasega Pa^lavca v/etl na~ - dočim V istem času se nikakor ne zaveda kako bo japonska ! sprevidela, da nje-: za j, ko nas je vse že tako okav- Girard, O—Sedmi april! S v doglednem času ne samo opasna Kitajski in Daljnemu |nj> ^ gJJ.n ^ pJ&_ ^ da ni bUo za nikamor Am. sedmim aprilom bo pa velika iz. V;z vsakim dnem bolj hladno, pak jaz sem zato, da se jo vzame prememba - dobili bomo zopet Zaenkrat japonska ne more Diti nevarna tvropi z oroz . d ogojem da je pod božjo kapljic0j katero bomo, ka. jem, pac pa samo v gospodarskem pogledu. Dočim na en., J ' g kontrol na ge .j daikor osmim ril stran, pos jujejo evropske mun.c.jske tovarne s polno paro j J e da ne.bo ob prvi pri- dobro požegnali. In da boste ve- pri naročilih za Daljni vzhod in dočim stara Evropa skrbi,, md zletela kam m„ deli bomo . da .majo japonc. dovolj najDoij moaermn topov pusk stroj- m.enoče;ala" 0 skedJih fn Dar. sprejeto z velikim odobrava- vam povem, da v Girard, O. Ta-nih pušk bajonetov in municije, S č.mur nameravajo Japonc. P » ievarnoin njem. Da bo pa navidez vse prav j krat bomo s ta velikim ključem najprvo likvidirati Kitajce, pa je gotovo, da na drug. stran, j ; \ parkrat ob- izgledalo, se je priredila veseli- odprli naše nove spodnje pro- rk'tSkatere sSZTo oncitl z^aj'k " ^'letela svoje staro gnezdo, da po- ca, kjer so si zopet segli v roko store. Težko nam je bilo začeti Taoonci hoče o in - - bi kazalo zopet se stari prijatelji in sraka je slo- s preurejevanjem posebno v tej t X ifP ; tam naseliti. Ampak tam so jo vesno obljubila, da ne bo barve depresiji, ali nismo se ustrašili, od k h tržišč ikonsko KČ^ razjarjeni rdeči gentle- več menjala, vsaj do prve prili- šli smo na delo in dovršili in mePri in do' m a^nci slepijo iv^o z na^oLvan emmun!- -ni s krepelci in ni upala takoj ke ne in ta pa bogve kdaj pride, upam da se bo vse dobro izšla ' 1 r ; " ' . . it« no qnAi o^oUo Zato vabim vse rojake m 10- blizu in daleč, da pri-našo prireditev, katero da bi prevpila svoja ne- priredi naš Gospodinjski klulb SND 8. aprila v korist Sloven-\ega narodnega doma. Prire-bomo namreč koncert in ob- Taponske 'izdelke' iz"s^)je "dežele;""toda" Japonca" je težko I bo že zdaleč videlo, da priha- Sčuje sedaj v to, "sedaj v ono enem bo otvoritev spodnjih prodnati. Šel je in si podjarmil kos za kosom od kitajske >a pokorjena in spreobrnjena, smer, a jo vedno potegne nazaj, štorov. Pričakujemo, da nas po-^ } v - ponižna in krotka nazaj. Ni bila da ne zleti predaleč, da si ne i setite v velikem številu, ker kaj še prav gotova s svojim delom, osmodi peruti. Komedijont Jan-j takega še ni bilo v Girardu, kot Najhujše prizadene današnja depresija ženske, ki morajo poleg vsakdanjih skrbi, prenašati še sitnarenje svojih slabših polovic, ki so v takih časih tako na-tuknjeni kot komarji po dežju. In o takem sitnem dedcu se pritožuje tudi Korenčkova Neža iz Ljubljane v svoji pristni ljub-ljanščini, kot spodaj priobčeno. Berite počasi, da se vam jezik ne zaplete. Najbolje pa je, da si najamete kakega Ljubljančana, da vam prebere, ker to je njih materinski jezik, ki se tako lepo glasi, da je človeku kar gorko pri srcu. Torej kaj prav Korenčkova Neža? Jest sama na vem, kuku je tu, de hod moj mož zdej enčas iz soje kanclarije dam tku slabe vole in nekam putrt. Kar skrbi me, kua u znim. Prou res se bu-jim, de b ta revež nazadne še u jetka na padu. Za nuben pu- cijskega blaga, pa ob istem času prodirajo z mirovnim blagom ^ vsesti na staro mesto- AmPak Sedaj se sraka počuti dobro v Zato vab v Evropo. In to pomeni razsulo za evropsko industrijo, po- Jf obsedl; »ne rdecem Pezdu;. ^ pa pre vpije jala nje, od I ' ■ ! Maschke na cesto ? Ne kaze dru- glas svoje vesti, knci kot jesi- o.ejo na na F L Prve v/nemiriaioče tozadevne vesti so dosoele iz Fran- «'ače- kot P°služiti se zvijače. Pa har, večer bosta preskrbeli Mrs. Josephine Lausche Welf in Mary Udovich, pod vodstvom dr. Wm. Lauscheta. Potem pa nastopijo dobro poznani in priljubljeni I-lojerji iz Clevelanda. Zato pa vabimo na ta prijeten večer vse, najprej vse rojake in rojakinje iz Girarda, iz Nilesa, Warrena, Clevelanda, bele Ljubljane, Lo-raina, Barbertona, Farrell in Bessemer, Pa. Prav za prav od povsod pridite in vam obljubljamo, da vam bomo kar najboljše postregle. V upanju, da nas gotovo obiščete 8. aprila zvečer, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in vam kličem: na veselo svidenje v lepi naselbini Girard, O. Zofi Cekuta. republike, in sedaj je začel prodirati v Evropo. V enem izmed zadnjih brojev časopisa "Mediteranee, . . , , , „ , , , , , „Q a Q .lo V„v. ki izhaja v Marselju, Francija v katerem glavni urednik ko J0 ne,k(fa dnev Maschke |ko se na to delo dobro razume, bo na 8. apn a. Jamam v ake- lipravičeno pozivlje Evropo na pomislek gotova fakta glede i brez vsakl,h Posebnih ceremonij ker je imel tudi ze sam take 1Z- mu posai da se bo vrača z prizadevanja dosedaj nepoznanega konkurenta na evrop- ^nme.za ase'J0 dobro premr-;kusnje m razmah v vse politične veselim srcem domov. Za lep _ skem trgu, ki se polagoma zajeda v gospodarske in industrij- j cvf 111 zJasf' potem ,pa vrie|.gmen a je bil se povsod pravo- o ske kroge Evrope, ne da bi se Evropa tega dobro zavedala. za fenc- Srak^je za plotom lo-,časno brenjen od konta. Janko PRAZNOVERJE O POLJUBIH Že postajajo evropski producenti ogorčeni, in da evropska ;fla saP° 111 zbirala m da ge dotaknej0 eden hvalo za parletno varstvo, se je ne dolgo, ker Janko ni nikjer drugega z ustnicami, s poljubom, energično pognala v zrak in od- dolgo, kjer ni novaca ali korita. Tudi ]a.gčanski cerkveni očetje frfotala naravnost v svoje staro Le v koritih se rad valja, kjer se j gQ vjdejj v bratskem poljubu zna- ; nadvse dobro počuti. Pri rdečih že oddaleč je čivkala, da naj i gentlemenih pa korit ni in tako men je, da se duše najtrdnejše spojijo. Tisti, ki je dobil od ponske v Evropi, toda večina njih dovaža japonsko blago. I . . __________ _____, — In to vedno večje uvažanje japonskega blaga v Evropo, po- 'Ji "e store nič žalega, da bo od-ije pričakovati, da bo komedijont :višjega poljub, kadar je na pri-nieni smrt za industrijske kroge v Evropi. ' , j slej pridna in da je stoprocent-| Janko pocuknil srako za ven- mer papež poljubil kakega cesar- Tudi pred dvajsetimi ali več leti se je videla japonska : no prebarvana v rdeče. Toliko žico in odletela bosta zopet v ka- ja> je dobil B tem p0Seben blago-zastava po evropskih vodah, na japonskih parnikih. Toda|J'h je premotila, da niso padli.ka druga lovišča. slov tedaj so Japonci prihajali, da kuDujejo od Evrope. DanfS. takoj po njej in da jo niso po- Do tedaj pa le poslušajmo le- Najstarejši način poljubova-je pa položaj ravno obraten: japonska zastava v evropskih »naii nazaj, od koder je prišla, pe melodije, ki jih daje od sebe nja v stari Indiji je poljub z no-vodah je znak, da Japonska prodaja svoje blago Evropi, j.Potern so se pa zbrali stari rde- sraka v obliki ciganskega pri- som. Tako se oče novorojenca dnevno prodaja Japonska več blaga in to po cenah, s kate-;či očanci k posvetovanju, da sli- mojdušanja, kajti taki izrazi so trikrat dotakne z nosom. Na enak rimi niti evropska industrija ne more konkurirati, dasi je zijo obljube in zagotovila svoje za napredek in izobrazbo naro- način se pozdravljajo sorodniki znano, da so delavci v evropskih tovarnah jako slabo plačani, nekdanje sodruginje. Ta jim je da in za povzdigo slovenske kul- med seboj, medtem ko tujci niso In tekom zadnjih pet let se je posrečilo Japonski v ! na dolgo in široko razkladala, ka- ture. živio sraka in njeno kre- deležni te časti. S tem dajo Ind-\zhodnih pristaniščih Evrope dobiti tako utrjeno stališče, |k. potrpljenju njenih delavcev, ki fie morajo zadovoljiti z balan-c i ranjeni številk. manih. Potem je prišel v navado ro-koljub, s katerimi so nižji izkazovali svoje spoštovanje višjim. Pozneje so ga začeli uporabljati tudi vitezi in dvorjaniki, ki so s tem dokazovali spoštovanim damam svojo naklonjenost in spoštovanje. Pozneje so upeljali tudi navado, da so pozdravljali ženske z "poljubljam roko," ne da bi v resnici tudi storili. V nekaterih krajih je navada, da kaka mladenka poljubi orača, ko izorje prvo brazdo. S tem hočejo povedati, naj bi imelo njegovo delo obilen uspeh, da bi zemlja bogato obrodila. V nekaterih krajih imajo navado, da poljubljajo sadno drevje, da bi boljše obrodilo. Poljubljajo tudi denar, da bi isti prinesel več sreče. V nekaterih krajih imajo navado, da poljubijo mrtvega, s čemer mislijo, da mu bodo preprečili zopetno vrnitev na svet. Ponekod je vera, da če človek, ki nosi dolgo brado, poljubi dekleta, da bo isti tudi začela rasti brada. V tem slučaju je verjetno, da se otepavajo takega po-ljubovanja. Ako se poljubita dva kmeta, je to znamenje, da bo kmalu dež. če koga srbi nos, je , , , , TT , . ^ ... to znamenje, da bo kmalu dobil javni drog na St. Clairju, vsledi venskega doma na Holmes Ave. vpneo drugih. Poroča se tudl> kak poljub Ako se dekle zbode z v česar je njeno samoljubje, pa tu-j sklenilo, da priredi čajanko v j da so Rimljani poljubljali svoje i šivanko ]ahko kar gotovo pričakuje, da jo bo v kratkem kdo poljubil. Tako in enako praznoverje obstoja pri raznih narodih o poljubu. -o- bili Eden, ki -o— ve se vec. Čajanka S. N. Čitalnice vadi, da se sorodnike in prijatelje poljublja. Običaj, da se enakovredne poljubi na ustnice, podrejene pa na lica, je prišel iz Orijenta v Grčijo. V rimski republiki niso poznali poljuba, ki naj bi značil pozdrav.-V tem so Cleveland (Collinwood), O. prodala judu. Da so enkrat celo Kot smo že poročali, je članstvo bili celo tako strogi, da niti svo-njeno prispodobo obesili na br- Slovenske narodne čitalnice Slo- je žene niso Rimljani poljubili zo. ...... v d i njen ugled, močno trpel. "Pa soboto 8. aprila. Pričetek je ob žene in hčere samo radi tega, da --j bi še vse bilo," je žalostno čivka- 7:30 zvečer. Da ne bo nikomur so se prepričali, če so si privo'šči- Koristno je, ako si to ptico la, "da ni bil za menoj vedno dolgočasno na omenjeni večer, le opojne pijače, ki jim je bila ogledamo nekoliko pobližje. Ro- [ mogočni orel, ki je vsako mojo j je članstvo preskrbelo za prijet- prepovedana, dila se je v gnezdu, katerega jim ; zahrbtno rovarenje takoj sproti no zabavo: igranje kart, godbo Za časa rimskih cesarjev so jt spletla z veliko vnemo eleve-! pokvaril in mi ni niti toliko časa itd. Za suha grla in okusen pri- tudi tam upeljali poljub kot po-landska socialistična stranka, j pustil, da bi se bila kam dobro grizek bo tudi dobro preskrblje- zdrav. V Bizancu je veljal po-Tam se je nekaj časa jako dobro , vsedla. Edino vi, dragi rdeči j no. Ker pa zaenkrat ostane pri ljub kot znamenje miru in na počutila, dokler ji ni zraslo per- j bratje, ste sedaj še moja rešitev, nas pivo za ogalom, bo prišel dvoru je bil v navadi, kadar so je in se ji je zahotelo razmaha,: Obljubljam vam, da če me spre j- med veselo družbo ohajčan. Kdor se podeljevala kaka dostojan-pa je zakrakala in z velikim šu- i mete nazaj v staro gnezdo, da bo pa še posebno srečen, bo do- stva.. mom zletela naravnost k repu- bom stoprocentno rdeča." bil kot darilo krasno sliko. Sli- V srednjem veku je bilo po- blikancem, kjer jo je vzel v var-; Rdeči gentlemani so se umak- ka je velika 44x28 in katero je! ljubpvanje zelo v navadi. Tako sivo j ud Maschke. Slednji je nili k posvetovanju. Kaj naj na- podaril čitalnici Mr. Josip Grdi- je gostilničarka vedno ponudila mislil, da bo sraka privedla v pravijo s srako? Revca je se- na. V imenu članstva mu izre- svoje ustnice v poljub gostu, ki novo gnezdo še nebroj drugih, jo ; seradana, skoro vse perje ji je kam najlepšo zahvalo za lepi je prišel v krčmo. Pozneje se je je lepo sprejel in jo postavil ce- j izpulil j ud Maschke, ko je jema- dar. Kdo bo nesel sliko iz dvo- ta navada vedno bolj opuščala io za vardnega vodjo v 28. vardi, la od njega slovo, kljun ji je po- rane, danes še ne vemo, ampak ali omejevala. Vendar se je po-kjer naj ima nalogo, da spreobr- stal neokoren, da si niti že sko- eden jo bo gotovo. Iljubovanje pri Romanih in Slo- Gangeži v Chicagi pripravljeni za pivo Chicago, 4. aprila. Gangeži in raketirji v Chicagi se pripravljajo, da prevzamejo posle, 1 i so v zvezi s prodajo postavnega piva. Organizirali so lastno unijo razvažalcev ,in prodajal-' cev pive. Državni pravdnik se je izjavil, da bo preklical licenco vsake pivovarne, ki bi gange-žem prodajala pivo. ■ govor ni več. Kar zmeri neki grunta in premišluje, zraun se pa tku drži, kokr de b mu črvi iz nusa lezi. Kene, učaseh sva se tkula use sorte pumenila med saba, ke je pršou zvečer iz kanclerije dam. Pu zim sva se pu večerji lepu h peč usedla, pa m je začeu praut nuvice iz kahcelarije, pa tud druge rči, al je pa kej brau. Če je blu lepu udzuni, sva ja pa ubrala preke šišk, ke du Koso-uskega pula, pa nazaj. Ukul ta peruga sva j a pa spotama tud zavila u kašna štarija na ene pu litrčka. Zdej en čas je pa usega tega konc. Men je tku hedu, de na morm puvedat. Kene, jest sm ceu dan sama duma, zvečer b pa tud rada mal pužlebedrala. Zdej morm pa tacga mulca gledat zraun sebe. Men je res za znort. Jest sm ga že večkrat pre-guvarjala, de b stopu h kašnmu dohtari, h kašnmu špecijaliste za puste Idi, de b saj vidu, kua mu prou za prou fali. Mugoče, de ma kej u jetreh, al pa de mu slepič dobr na funkejunira. Pa use zastoj n. Ta mrcina m še udgovara na da, ket de b biu mu-tast. Vi na verjamete kuku je tu za ena ženska hedu, pusebn če ma zdrava pluča, pa ježek brez falarja. Kene, z enmu pametnem možam se ena ženska use lohka poguvari in kar naraunast puve, kar ji na src leži. če pa tlela kašna bleknem, pa ni nč gvišnga kua u iz tistga vn pršlu. Duma pr peč se m zdi še ta narbl gemitlih in brez usake navar-nast. Pa še duma predn kašna zinem, iz metla za peč pubezam, de se prepričam, če je use tku kokr more bt. Sej člouk nkol na ve, pr kermu vogle u ps taca uzignu. Dondons sma že tku na-predval, de znama kaline luvit na use sorte metode, ni treba de b mogli mt za tu glih limance, kokr soje čase. Vite kok se člouk zabeleštra, de sam na ve kdaj. Jest sm vam fia puvedat kašn je ratu moj mož zadne čase, b vam pa hmal začela prpoudvat, kuku se kalini luveja. Ja, sej praum, jest sm že čist zmešana, tku de hmal na um vedla več, a sm mandlc, a sm babca. Tega je pa sam moj mož uržah, ke je tak, de mi za nka-mer. Zadnč, ke sm skučila h braj-iiuc pu pu litra mleka za fruštek — mlekarca m ga noče več na puf nost — sm pa srečala enga kulegata ud mojga muža, pa sm ga prašala, če je nemu kej znan, ke sta ceu dan skp, kua mojmu može fali, de je tku čudn ratu. Kar mouči pa grunta," sm mu rekla. Kua mu če talit. Sej sm zdej en čas jest glih tak. In naš ku-legati nisa nč bulš. Sej se nam še delat več na lub." Ja, kuku je pa tu? Sej moj mož je biu zmeri zguvorn. Zatu sm ga pa uzela, ke sm mislela tala člouk ni napčen. Zmeri je dobre vole in tku luštn je z nim kramlat. Na, zdej je pa tku. Kar žou m je, de sm ga uzela." "Kua vam u žou. Tie ni nč za pumagat. časi sa holt tak. Naš šef u kancelari je tud zmeri na-taknen, pa ma vnder usega za-dost. En prauja, de ma hema-roide. Druh pa spet trdja, de ga ene sorte gliste tku matraja." "Pa ne, de b mou tud moj mož gliste. Men še ni nkoli nč ud glist guvuru." "Za kua b pa mogu mt vaš mož gliste, al pa jest. Sej midva nimava nker nč za guvort. Ta nadlega se prjemle sam bi udli-čne gespode, ke ma s še bi udli-čna gespoda kašne zveze." "A tku. Tu pride pa mende ud predobre košte, al kal. Vite, ke sm bla jest še mejhna, sa tud mene gliste matrale. Pa me Je enkat mama pelala h en šintarc. Ta je pa mam nasvetovala, de nej na cvirn nabere gor česen, de u ket kašn patanostr vn vid'-Tist naj pa men ubes ukul uratU na gol žvot. Pa u pumagal. I'1 res je pumagal. Dejte še vi va-šmu šefe tu nasvetvat. Pa druh tak gespod, ke ja gliste matraja-tud. Ute vidi, de u dobr sturl." —Požar uničil 15 poslopij na co usmiljenih bratov v Kandiji, Rakitni. Na Rakitni, kraju, ki je postal zadnje čase znan tudi med mestnim prebivalstvom zaradi svoje krasne lege na krimski planoti in po idealni smuki pozimi, — je 17. marca izbruhnil velik požar, ki je popolnoma uničil zaselje Boršt. Rakitna obstoji namreč iz več majhnih zaselij, od katerih je eno Boršt, ki ga je danes uničila požarna nesreča. Goreti je pričelo ob 11 dopoldne pod velikim kozolcem. Pravijo, da so zažgali otroci v svoji neprevidnosti. Ogenj se je razširil z izredno naglico in kmalu so bila vsa sosednja gospodarska poslopja in hiše v plamenih. Požar je ljudi tako presenetil, da so si nekateri komaj rešili življenje iz gorečih hiš. Poslopja so vsa krita s slamo in je umevno, da se je ogenj tako naglo širil, ko so plameni jeziki preskakavali s strehe na streho. Nesrečo je še povečal silovit zahodnik, ki je prenašal plamene tudi na oddaljena poslopja. Prihiteli so sicer gasilci iz Rakitne, toda bili so skoraj brez moči proti besnečemu elementu. Naselje Boršt je namreč najbolj revno vode, ki jo je prav sedaj, v tej strašni stiski poleg ognja zelo primanjkovalo. Ljudje so se mogli omejiti kvečjemu na to, da so rešili iz hiš najbolj potrebno, zlasti pa, da so izpustili iz hlevov živino. Pa še je tu in tam pogorelo kakšno živinče. Ognja ni bilo mogoče prej ustaviti, dokler ni pogorelo zadnje poslopje. Vse je postalo v eni sami uri žrtev strahovitega požara. Pa še naprej je gorelo. Ni bilo dovolj, da je ogenj uničil ta poslopja z vso krmo za živino, dalje precej hrane za ljudi in pohištva. Vnel se je še celo gnoj, ki so ga ljudje prej raztrosili po njivah in travnikih, da je izgledalo polje kakor ognjeno jezero. Ljudje ki so rešili nekaj obleke in najbolj potrebnih reči iz hiš ter jih znosili na kupe, so morali gledati, da rešijo vsaj to. Pa še tega komaj rešenega blaga je pozneje precej zgorelo. V nevarnosti je bilo tudi okrevališče higijenskega zavoda, kamor hodijo ob počitnicah boleh-ni otroci na oddih. Okrevališče je oddaljeno komaj 200 korakov od kraja največjega požara in ga je rešilo le to, da je krito z opeko in zidano. Pogorelo je: posestniku Inti-harju pod in gospodarsko poslopje, posestniku Tavžlju hiša, dvojni kozolec in gospodarsko poslopje, posestniku Petrovčiču hiša in gospodarsko poslopje, posestniku Salarju hiša in gospodarsko poslopje, posestniku Kr-žiču št. 55 dvoje gospodarskih poslopij, posestniku Pečarju pa gospodarsko poslopje, dvojni kozolec s skednjem. Nekemu fantu je zgorelo tudi nekaj gotovine, ker ga ni bilo doma, da bi jo rešil, zgorelo je tudi nekaj hranilnih knjižic itd. Ljudje so sedaj v skrajni stiski: nimajo ne hrane, ne strehe, ne krme za živino, polje pa še niti obdelano ni. Ne vedo, kam bi se obrnili za pomoč, potrebni pa so je zelo. Zavarovani so bili za prav majhne zneske pri Vzajemni zavarovalnici. V tej okolici je prišlo že večkrat do velikih požarnih katastrof, kakor pred leti v Kamniku pri Preserju, v Preserju, v Podpeči itd. HIIHHIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MILO URBAN: ŽIVI BIC kjer je zdravnik ugotovil, da ima črevesje pretrgano in vneto. Skušali so mu rešiti življenje z operacijo, toda poškodbe so bile prehude in štravs je kmalu nato izdihnil. —V bolnišnici se je obesil. Neavno smo poročali, da se je v zagrebški bolnišnici na stranišču obesil neki bolnik, ki je popolnoma oslepel. Prav na istem mestu se je te dni obesil drugi bolnik in sicer Josip Krošl, tovarniški delavec iz Nove vasi pri Brežicah. Krošl je prišel v bolnišnico zdravit svoje grlo. Bolezen ni bila posebno huda, vendar pa Krošl ni imel nobenega upanja, da bi ozdravel. Bil je ves potrt, nikomur pa ni ničesar omenil, da si kani vzeti življenje. —Tajinstven zločin. V Kobiljem je našel posestnik Josip Kovač v neposredni bližini svoje hiše v Kobilskem potoku mrtvega posestnika Gregorja Mohorja. O svoji najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so ugotovili, da je Mohorja nekdo pobil z ostrim predmetom in vrgel truplo v potok. Mohor je imel na glavi pet ran. Uvedena je preiskava. —V Novem mestu je umrl Ju-rij Picek, trgovec in posestnik. Bolehal je na vnetju srčnih žil dober teden dni. —Zaradi žeblja v rakev. V Dražencih so našli 691etnega posestnika Ivana Pešca zjutraj v postelji mrtvega. Preiskava je ugotovila nenavaden vzrok smrti. Iz postelje, v kateri je Pešec spal, je štrlel pri zglavju oster in dolg žebelj. Ponoči je v nemirnem spanju udaril Pešec ob žebelj s tako silo, da se mu je za-ril v lobanjo in je nastopila smrt zaradi krvavitve možganov. —Iz rane na roki izkrvavel. V Framu so se v vinotoču sporekli. Hlapec Franc Matjašič je dobil udarec z nožem v roko. Rana sama ne bi bila nevarna, če ne bi rezilo presekalo žile. Tako pa je Matjašič izkrvavel in umrl, še preden je dospela poklicana pomoč iz Maribora, ker mu nihče ni mogel ustaviti krvi. —Po poizkušenem samomoru je porodila in zadavila dete. Grozen zločin so odkrili v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu. V obupu si je hotela končati življenje služkinja Milka Korenova. Blizu kolodvora je popila na klopi večjo količino octove kisline in prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Vpliv strupa je pa pospešil pri nji porod in je porodila v bolnišnici deklico, ki jo je pa na stranišču zadavila. Ni dvoma, da je otro-čička zadavila v obupu, morda pa tudi v duševni zmedenosti. Milka Korenova je doma iz Pregrade in šteje komaj 19 let. Nedavno je prišla v Zagreb, kjer pa ni mogla dobiti službe, zlasti še, ker je bila noseča. Fant jo je bil zapustil in tako je zašla v položaj, iz katerega ni videla izhoda. —Zagonetna smrt. Te dni. so našli 281etnega Franca Rusa, ko-čarjevega sina iz Spodnjega Brega, ležečega na tleh v nezavesti. Nemudno so ga spravili v bolnišnico, kjer pa je po nekaj urah umrl. Imel je več reber zlomljenih in hude notranje poškodbe. Ker je opravičen sum, da je Rus žrtev napada, je sodišče tivedlo preiskavo. —Zločin mlade matere. V Ždi-Sedaj je bilo na nji vasi pri Sent Petru je na svo- Roman lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Nič se ni dogajalo, a vendar so bili to dnevi groznega dogajanj, strašnih pretresov in pokanja, ki je šlo preko zemeljske oble in se dotikalo človeških čel, kakor se val zvoka dotika napete antene. V zraku je nastal iz poslednjih besedi vojakov, padlih na bojišču, iz vzdihov ranjencev in iz solz mater nekak poseben element, ki je legel nad cele pasove zemlje in postal sredstvo sporazumevanja med srci, razburkanimi od enakih čuvstev. Ljudje niso izvedeli o zadregah, o tajnih in javnih pogajanjih, o razpadajočih frontah in o kru-šeči se vojaški disciplini. Vedeli pa so, da se nekaj godi: slutili so, kakor žival sluti pripravljajoči se potres. Nad rumena polja je legla pe-pelnata jesenska megla. Ti dnevi, ko ni bilo solnca, pa tudi ne dežja, so bili podobni drug drugemu kakor jajce jajcu. Ceste so pod hladnim obzorjem osamele, hiše počrnele, s skednjev pa se je oglašalo enakomerno pokanje cepcev, ki ni prestajalo po cele dni. Gosi so ob potoku nekje v zboru zagagale, za skednji je zavreščala igrajoča se deca; vrane, ki so se zbirale v krdela, so se spustile k zemlji in leno letele naprej. Semintje so prepelice preletele vas proti Hlini-ku in se spustile med brinje. V očeh tistih, ki so jih videli, se je srebrno zasvetilo morje perutnic, in kričeči glasovi so zastali v ušesih kakor brnenje meglenega ivja. Tu in tam so kopali krompir. Iz zažganega steblov-ja so se dvigali stebri črnega dima in so se motali po polju, raztezajoč se v sive mlake ne-pregibne megle, viseče nad zem-1.1 o. vrsti revno z* sakrimsko zaselje Boršt na Rakitni. Nesreča ubogega ljudstva zasluži res vse pomilovanje. —Smrtonosen konjski udarec. 23 letni posestnik Jože štravs iz Meniške vasi pri Toplicah na Do- jlostna zadeva je kmalu prišla na lenjskem je šel v prečensko ob- clan. Ko so orožniki prijeli mla jem domu 241etno kmečko dekle Jožefa S. porodilo zdravo moško dete. Takoj po porodu je mlada nezakonska mati prijela otroka za vrat in ga toliko časa tiščala z rokama, da ga je zadušila, ža- čino kupovat konja. Pri ogledo-vanju ga je pa konj brcnil s kopitom v trebuh, štravs se za poškodbo ni dosti zmenil in je še konja prignal domov. Ponoči mu •ie naenkrat postalo slabo, zato se _ je drugi dan odpravil v bolnišni-'Green River, Wyo., $20,000 do mater, je dejanje priznala z izgovorom, da jo je k temu koraku napotila velika beda. -o-- * Dva bandita sta včeraj odnesla First National banki, Pepetnata jesen je navdala ljudi z nemirom. Pošepetavalo se je nekaj, obrvi so se pomembno dvigale. Skrito veselje, je razjasnjevalo obraze. V Lazu-he je prišel ranjen vojak, ki je mnogo pripovedoval o mestih, ljudeh in armadi, pa ga nihče ni razumel. * Kakor bi bil govoril tuj jezik. Le veselje, ki je zvenelo iz njegovega glasu, jih je prevzelo in jih dvigalo v čudno zavzetje, v katerem so begali sem in tja kakor kokodajoče kokoši. V Sedlicah so pretepli krč-marja. Pričakovali so hudo preiskavo, toda zgodilo se jim ni nič. žandarji so sicer vse zapisali, toda nihče ni bil klican k zaslišanju. "Kaj se vendar pripravlja?" so se ljudje iz dneva v dan bolj čudili. Oblasti so bile v zadregi. Vse je šlo še v rednem tempu, toda roke, ki so vodile usodo državljanov, so bile že utrujene; tresla jih je čudna mrzlica. Vajeti so padale iz njih, a one se niso več poganjale za njimi. Notar Okolicky je sedel v svojem naslanjaču s čibukom v ustih in preplašen gledal v časopise. Vesti o zmagah so izginile iz njih. Na njihovem mestu so se pojavljale čudne besede, spletene v čudne stavke, ki jih niti pri najboljši volji ni mogel razumeti. Besede: 'domovina,' in 'kralj,' in 'junaštvo,' so se umikale druga za-drugo kakor iz-žvižgani igralci z odra, na njih mesto pa so stopale nove: 'republika,' in 'predsednik,' in 'svoboda,' ter 'komunizem.' "Kaj to pomeni?" se je čudil notar Okolicky. Po hrbtu ga je spreletel mraz in dal si je poklicati Angyala in poveljnika raztoške posadke, Gyorija. V uradu je imel takrat že pomožno osebo, zato se je ž njima umaknil v svoje stanovanje, Dolgo so o nečem govorili. Moralo je biti zelo zanimivo, zakaj Angyal in Gyori sta hodila potem k njemu nekoliko dni po vrsti. Prišel je tudi kaplan Le-tay. Ljudje so postali pozorni, kaj se neki toliko posvetujejo. "Zopet nam hočejo katero zagosti," so menili nekateri. Vorčiak je zmajeval z glavo. "Zakaj mene ne pokličejo?" je godrnjal sam pri sebi, ker se je čutil užaljenega. Po teh posvetovanjih se je postopanje raztoške posadke mahoma spremenilo. Po mraku jim je bilo prepovedano hoditi ven. Pred šolo je stala zopet redno straža. Tudi po vasi je hodila straža. Aronu je bilo zapovedano, da mora gostilno po sedmi uri zvečer zapirati. "Kaj to pomeni?" so se čudili Raztočanje. Kmalu pa je bilo zopet, kakor da je vse zaspalo. Trudne misli so se skrile v ljudi, oglušene s štiriletnim rjovenjem dogodkov, s štiri in polletno nevihto, ki se je brez prestanka valila preko njih. Pripovedovanj o topovih, o okopih, o ranah in žvižgajočih kroglah se je nakopičilo že toliko, da se jim je kar vrtelo. Du-šili so se v njih kakor v pernicah. Tolikokrat so to slišali, tolikokrat to povedali sami, da se jim je upiralo. Preživeli so v teh štirih in pol letih celo stoletje z vsemi njegovimi nadlogami, z vsem peklom zla, ki se je neverjetno razrastlo in se spremenilo v umazan svetovni marazem. Kamorkoli so prišli, povsod so tekle solze, povsod je vladala žalost in množica raznih bolezni, ki so zvijale telesa v orjaških krčih. In zakaj? Težko je bilo odgovoriti na to vprašanje. Včasih se je zdelo, da je to avtomatično zlo, neizbežnost, olajšanje, nekaj podobnega električnemu udaru iz nasičenega zraka in da bo po njem zopet dobro, zopet mir do — prihodnje vojske. To mnenje je moglo obstajati na papirju, v svetovni zgodovini, ki ugotavlja samo to, kar se je zgodilo, ne pa pred sodbo ljudi, pred živim organizmom, ki je vse to doživel in pre-čutil z vsemi živci. (Dalje prihodnjič) -o- CASH ONLY! CASH ONLY Velikanočna razprodaja Zadruge ČETRTEK, PETEK in SOBOTO - 6., 7. in 8. APRILA Ljudem je znano, da zadruga slovi radi cenenih razprodaj, osobito BOŽIČNIH in VELIKONOČNIH. RAZLIKUJE SE OD VSEH DRUGIH po nizkih cenah in dobri kvaliteti blaga. Splošen popust je njen način izražanja hvaležnosti za vašo naklonjenost ter VOŠČILO ZA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE DNEVNE VESTI CLIMALENE, velik in mal BOWLENE ZASTONJ................... OCTAGON POWDER, 4 zavoji SUNBKITE CLEANSER, 3 za.......... TOILET PAPER, 1000 sheets, 4 za 15^ P & G ŽAJFA, veliki, 6 za 35«? WHITE EAGLE SOAP CHIPS, 5 ft. 24? WERX WASHING MACHINE SOAP POWDER in predpasnik za kline, 2 za..........................................37c JEDERCE (Calif), po..........29<; in 39c 10'/»' popusta na vse mesu! Naročila ŠUNK in ŽELODCEV za drugi teden tudi 10'/; popusta. Zadruga skrbi, da dobite doma prekajene šunke! NAJBOLJŠE OLJE, 77, samo 59£, prinesite galone, drugače 10c extra. FINA KAVA ali PEABERRY ,2 funta samo za 35? UNEEDA BAKERS CHOCOLATE CIRCLES ........... .................. BELE ROZINE, 3 ft. za......... VANILLA, 3 oz. steklenica ...... STOCKFISH, ft. ................ 19? 290 -7? 14? ARISTOS, RED STAR ali IIENKEL MOKA, 24 ki je 12i januarja, oropal padli karavane, bo spremljalo |banko v Berea, Ohio, za $35,000, je dobil dosmrtni zapor. Retz- MALI OGLASI Peč naprodaj na plin ali premog. Jako malo rabljena. Se proda napol zastonj. Vprašajte na 15704 Waterloo Road. POSEBNOSTI ZA SREDO IN ČETRTEK Surovo maslo, ft.___18c Jajca, 12c doz., 2 doz. 23c Suhi špeh, (bacon), ft. ______ 10c Čista mast, ft._____ _ _5c. Mleto meso, ft________9c Meso za juho, ft_____9c Sedaj je čas, da si kupite za velikonočne praznike! Pri nas dobite najbolj okusne klobase, šunke, plečeta in prate, kakor tudi suhe noge, repe in ušesa za živco. Pošiljamo po vseh krajih Amerike potom C. O. D. Se Herbert Retzloff, 34 etn ro- j . v vljudno priporočamo. Washington, 4. aprila. Mrs. Franklin Roosevelt je izdala apel na vse ženske v Ameriki, da kupijo za Velikonoč obleko, klobuk in enake predmete od onih trgovcev, o katerih so prepričani, da kupujejo blago od tovaren v katerih se delavke vsaj količkaj pošteno plačuje. Mrs. Roosevelt pravi, da v današnjih razmerah seveda ni mogoče kupovati dragih stvari, toda vsaka ženska bi morala se zavedati, da kupi le blago iz delavnic, kjer dekleta in žene ne krvavijo in potijo krvavih srag za par centov na dan. Take tovarne so zlo Amerike in povzročujejo depresijo. Kupujte, pravi Mrs. Roosevelt, ne predrage obleke, t-icla bodite prepričane, da kupite v dostojni trgovini, ki dobn blago iz dostojne tovarne, kjer se delavke vsaj količkaj pošteno plačuje. -o—-- Dosmrtni zapor transport 12 oboroženih mož. Iz: ^ Chicage pride v soboto 10,00(5 je bU radi rQpa že prej večkrat obsojen. zabojev pive v Cleveland, ako ako oblasti pravočasno podelijo licenco. Iz St. Louisa se poroča,j Mati ubila sina da ima pivovarna Annhauser- Iz bližnjega mesta Warren, Busch 186,000,000 steklenic do-j Ohio, se poroča, da je tam MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Stanovanje 23 j se da v najem, hiša sama za se-bre pive v zalogi, in nekaj tega I letna Mrs. Clifford' Hunter z re- j be, šest sob, elektrika in velika pride tudi v Cleveland. Zaboj j volverjem ubila svojega 4 let-; klet. Cena samo $14.00 na rac-pive bo veljal od $2.00 do $3.00, i nega sina, nakar je storila »a-j sec. Oglasijo naj se samo plae-sodeč po kakovosti. Ampak j momor. Svoji dve letni hčeri ni j niki. Pozve se na 6414 St. Clair težko bo prve dni priti do piva. | storila ničesar žalega. i Ave. (7J» I Samostojna "ZARJA" priredi na velikonočno nedeljo, 16. aprila v S. N. D. < I Konc&rt 'se prične ob 7:30 zvečer. Za ples bo igral J. Zore ; Vstopnina 50 centov Vabijo "ZARJANI" J WILLIAM HARRISON AINSWORTH JACK SHEPPARD Originalni prevod za "Ameriško Domovino" "Usmiljenje!" je z a tarnala vdova. "Jaz bom njegov zlobni dull!" je nadaljeval Jonatan, ki je užival v njenem trpljenju. "Pojdite; lopov!" je kriknila mati, "ali vas prekolnem!" "Kar prekolnite me; vaši kletvi se smejem!" Mrs. Sheppard je dvignila svojo roko ter hotela nekaj reči, toda bolečina jo je premagala, in zgrudivši se poleg svojega otroka, je ljubeče iztegnila svoje roke preko njega. "Ob materini molitvi in ob materinem blagoslovu," je rekla, "se bodo odbili napadi brezsrčnega zločinca!" "Nu, to bomo šele videli," je rekel Jonatan ter se brezbrižno obrnil na peti. In ko je odšel iz sobe, je uboga vdova padla z obrazom naprej na tla. ČETRTO POGLAVJE Vihar Kakor hitro se je Mr. Wood osvobodil iz rok svojih mučite-ljev, je takoj odhitel iz okraja Livarne, ne da bi sam vedel, kam hiti. Ko se je upehan ystavil, se je pričel ogledovati okoli sebe, da se prepriča, kam so ga zanesle noge. Pomel si je oči, da bi bolje videl, in tedaj je zagledal v neposredni bližini pred seboj visok steber, nad njim pa stolp s široko streho. Zdaj je takoj vedel, kje se nahaja. Stal je pred cerkvijo sv, Odrešenika. Ko je pogledal kvišku po masivnem stolpu, je ura udarila pravkar dvanajsto. Skoro istočasno so začele biti tudi ure v cerkvah preko Temze, med njimi je pa ločil tudi globoko bitje ure v stolpi cerkve sv. Pavla. Mizar se je pričel tresti po vsem telesu, pa ne morda vsled kakega vraževernega strahu, temveč, ker je imel občutek neznane prihajajoče nevarnosti. Nebo je bilo čudno grozeče. Bilo je zelo temno, toda završal je veter, ki je razgnal oblake, kateri so viseli nizko nad zemljo. Včasih so oblaki popolnoma za-temneli mesec, včasih pa je njegov soj osvetljeval pošastno oblikovane mase oblakov, ki so se valili po nebu. To so bili znaki viharja. Wood, ki je bil preveč izmučen, da bi nadaljeval svojo pot, je sklenil, da poišče kako krčmo, kjer se nekoliko okrepča in odpočije. S tem namenom je stopil naprej v neko ozko ulico na levi ter kmalu dospel do krčme, nad katere vrati je visela tabela z napisom: "Pri valeškem trobentaču." "Dajte mi kozarček žganja," je naročil krčmarju, ko je stopil v krčmo. "Prekasno, mojster," je dejal krčmar nevoljno, ker mu ni bi-•la kdovekaj po godu Woodova zunanjost, "pravkar zapiram krčmo." "Sto vragov!" je rekel mizar. "Kaj ne poznate več svojega starega prijatelja in rojaka?" "O, Owen Wood, kaj ste vi?" je vzkliknil krčmar David osuplo. "Kaj, pri vragu, pa si tod okoli tako pozno? se vam je zgodilo, ker no., izgledate?" "Dajte mi najprej žganje, pa vam nato vse povem," je odvrnil Wood. "Hoj, žena, daj mi tisto steklenico z druge police v kotu! — Tako, Mr. Wood," je vzkliknil David, natočil kozarec žganja ter ga potisnil pred mizarja, "to vam bo pogrelo srce! Nikar se ne bojte mož, in brez skrbi ga potegnite! Je izborno žganje in ga imam sam zase." Mr. Wood je izpil žganje, sto- pil nato h kaminu ter razložil svojemu prijatelju krčmarju o postopanju, ki ga je bil deležen v Livarni. Krčmar ga je napeto poslušal in hotel tudi povedati svoje mnenje, ko ga je Mr. Wood prekinil, rekoč, da bi prišel rad čimprej mogoče preko reke, preden završi vihar. "Vihar!" je ponovil krčmar. "Ah, saj se mi je zdelo, da se nekaj pripravlja." "Nocoj bomo imeli strašno noč," se je vmešal neki star, enooki mornar, ki je sedel ob kaminu ter vlekel iz pipe. "Čimprej torej odidem, tem bolje bo," je rekel mizar. "Koliko sem dolžan, David?" "Nikar me ne žalite, Owen, takimi vprašanji," je rekel David. "Ali nočete prej izprazniti steklenice?" "Niti kaplje več," je rekel ta. "Torej pa hvala in lahko noč!" "Well, če bi potrebovali čoln, Wood," je rekel krčmar, "vam povem, da je ta-le človek, ki spi iukaj na klopi, čolnar, ki vas lahko prepelje preko Temze. Hoj, Ben!" je pričel klicati in dramiti čolnarja. "Kaj pa je?" je vprašal Ben, si pomel oči in vstal. "Ta-le gentleman bi se rad prepeljal preko Temze," je rekel krčmar ter pokazal na Woo-da. "Kam pa?" je poizvedoval čolnar. "Do najbližje točke pri Wych cesti," je pojasnil Wood. "Torej pojdite z mano, Mojster," je rekel čolnar. "Hoj, Ben," se je zdajci oglasil stari mornar ter iztrkal pepel iz pipe, "sicer lahko poizkusiš, ampak povem ti, da nocoj ne boš preveslal Temze." "In zakaj ne?" je vprašal čolnar. "Ker bo vsak čas vihar, ki bo razbičal vodovje," mu je odvrnil mornar. 'Bom že gledal, da srečno opravim," je rekel čolnar in se zasmejal. "Valovje mi ni še nikoli preprečlo prebroditev re- ka." "Mogoče, ampak nocoj bo huda noč," je vztrajal mornar pri svojem. "Veš kaj ti povem," je rekel čolnar, "jaz stavim svojo prevoz-nino, ki je dva šilinga, da bom v eni uri nazaj." "Prav!".je rekel mornar. "To-oa kaj mi pomaga stava, ko pa ne boš ostal pri življenju, da bi mi jo plačal!" " "Nič se ne boj," je vzkliknil čolnar, "živ ali mrtev, ti dobiš stavo, ako jo izgubim." Mr. Wood in čolnar sta odšla ter se napotila v smeri proti cerkvi sv. Odrešenika. Prišedši do stopnic, sta krenila po njih niz-dol in se kmalu znašla ob vodi. Ob stopnicah je bilo privezanih več čolnov, ki so se zibali vsled močnega toka. V enega teh čolnov je stopil čolnar z Mr. Woodom, nakar je nemudoma odrinil od brega. Komaj je Ben prijel za vesli, ko sta ugledala soj svetilke, ki je prihajal proti obrežju. V naslednjem hipu se zaslišal klie, takoj nato pa je stekla neka oseba na vso sapo proti stopnjišču. "Hoj, čoln!" je zaklical neki glas, ki se je zdel Mr. Woodu znan. "V enem izmed teh čolnov bo ste našli čolnarja, spečega pod odejo, ako pogledate, gospod," je rekel Ben, veslajoč od kraja "Ali me ne morete vzeti v svoj Čoln? Dobro vam bom plačal," je vprašal tujec. "Pri sebi imam namreč otroka, katerega bi rad nemudoma spravil preko reke." "Otroka?" je pomislil Wood. "To mora biti oni begunec Dar-rell. Pristanite!" je zavpil čolnarju, "gospodu bom naredil prostor." "Nemogoče, gospod!" je odvrnil Ben. "Tok drvi z vso silo in veter nam je v zobeh. Imeli bomo dovolj opravka, preden pridemo čez." Ob teh besedah se je uprl ob vesli in čoln je zdrknil na reko. Mr. Wood, ki je gledal na breg, je z zadoščenjem opazil, da se je oglasil tedaj drugi čolnar, ki se je takoj pripravil, da prepelje neznanca. Kmalu je odrinil od kraja drugi čoln. Ko si je dal čolnar opravka z vesli in čolnom, je opazil Wood, ki je gledal na breg, zdaj troje oseb, od katerih je ena držala v roki svetilko in ki so pravkar prihitele na breg. Ti ljudje so skočili naglo v čoln, ki je bil dokaj večji od čolnov, v katerih sta se vozila Wood in neznanec, nakar so nemudoma odrinili. Bilo mu je takoj očividno, da ljudje v večjem čolnu preganjajo neznanca. "To morajo biti biriči, gospod, kakor se mi zdi," je rekel čolnar Ben Woodu. "če se ne motim, so še nekaj hujšega," je odvrnil Wood. čolni so pluli po reki, na kateri ni bilo videti nobenih drugih vozil. Noč je bila še vedno temna in veter, ki je močno vlekel, je nenadoma pojenjal. Bil je mir pred viharjem. V tej tišini je zaslišal mizar strel iz pištole. Dvignil je glavo in uzrl prizor, ki ga je izno-va zaskrbel. Ob svitu plameni-ce, ki jo je nekdo držal na sprednjem koncu čolna, v katerega so skočile one tri osebe, je videl, da se je njihov čoln že dokaj približal čolnu, v katerem je sedel neznanec. Wood je videl, da bo neznancu nemogoče uiti svojim preganjalcem. Darrell je stal pokonci v čolnu, z mečem v roki, pripravljen, da se postavi v bran svojim preganjalcem, ki so od svoje strani nestrpno čakali, da jim pride v roke. In ni jim bilo treba dolgo čakati. V naslednjem trenotku sta čolna zadela drug ob drugega. Čolnar, ki je upravljal z večjim čolnom, je nenadoma potegnil vesli ter s kljuko pritegnil k sebi manjši čoln in ga držal. V naslednjem trenotku je opazil Wood dvoje oseb, izmed katerih je eno spoznal za Rowlanda, sta tem trenotku skočili v manjši čoln. V čolnu je nastala silna )orba, katero je kmalu nato prekinil krik, nakar je zapljusnilo v vodi. Za božjo voljo, pritisnite čoln zraven!" je vzkliknil Wood. "Nekdo je padel v vodo!" Ž njim je že končano, mojster," je rekel Ben, ki je naglo zaveslal proti onemu čolnu. Woodov čoln se je v tem približal onemu čolnu, v katerem se je vršila zdaj borba med Row-landom in Darrellom, ki se je pravkar rešil enega svojih napadalcev, služabnika Daviesa, ki 'je našel svoj grob v Temzi. Dočim se je v manjšem čolnu vršila borba, si je čolnar v večjem čolnu na vso moč prizadeval, da ga ne odnese hitri tok. Za nekaj trenotkov se je zdelo, da ima Darrell prednost v borbi. Nobeden izmed borilcev se ni namreč mogel poslužiti svojega meča, kar pa se tiče telesne moči, je Darrell po vsej priliki nadkri-ljeval svojega protivnika. Tekom borbe se je čoln strašno zibal, in da ni bil pritrjen s kljuko k večjemu čolnu, bi se bil prav gotovo preobrnil. Rowland je čutil, da omaguje pod močnim prijemom svojega sovražnika. Zdaj je poklical na pomoč drugega služabnika, ki je držal pla-menico. Ta je razumel položaj; nemudoma je izvlekel iz toka meč svojega gospodarja ter ga zabodel Darrellu skozi telo. V naslednjem trenotku je težko pljusknilo njegovo telo v razburkano vodovje Temze. Toda Darrell, dasi smrtno ranjen, se je v trenotku spet prikazal na površini ter si na vse kriplje prizadeval, da doseže čoln. kar smo pravkar opisali, je vla- "Moj otrok!" je jedva slišno dala nad vodo velika tišina. To-zastokal. da ko je skočil Rowland v pred- "Prav, da si me spomnil!" se nji del čolna ter ukazal, naj veje zarogal Rowland. "V tej zme- slajo, a dohite čoln z otrokom, ž n javi sem pozabil pankerta. Tu- je na nebu nenadoma silno zagr-kaj je!" je dodal, vzdignil otro- melo in nad površino vode je za-ka iz dna čolna, v katerem je le- vladala nenadoma silna tema. žal, ter ga vrgel nesrečnemu Reka je pričela nenadoma vreti očetu v vodo. in se peniti, kakor da jo biča ne- Otrok je padel v Darrellovi bli- ki neviden bič. Veter se je iz-žini v vodo, in Darrell se je takoj premenil v orkan, in sicer v naj-, pognal proti dotičnemu mestu ter strašnejši orkan, kar jih ima za-otroka zgrabil, preden se je sled- znamovati mesto London. Vse-nji potopil. V tem trenotku je povsod je pustil za sabo nesrečo zaslišal Darrell udarce vesla in razdejanje. Stolpi so se tre čolna, v katerem sta bila Mr.! sli pred njegovo silo, drevje je Wood in'njegov čolnar. j bilo s koreninami izrvano, mno- "Tukaj je!" je rekel usmiljeni go hiš je bilo zravnanih z zenv mizar čolnarju. "Veslajte, kolikor morete!" Ko je bil čoln na mestu, je bil Darrell takoj ob čolnovi strani. "Primite se vesla!" je rekel čolnar. "Ne, najprej vzemite otroka," je zaklical Darrell, držeč otroka nad vodo, dočim se je z drugo roko krčevito oprijemal vesla. "Dajte ga sem!" je rekel mizar. "Tako, zdaj je na varnem." "Moči me zapuščajo," je rekel ranjeni Darrell. "Ne morem se popeti v čoln. Vzemite otroka — oh vzemite ga — jaz se potapljam — moj Bog, vzemite otroka in dajte ga —!" "Kam?" je zaklical Wood. Darrell si je prizadeval odgovoriti, toda iz sebe je spravil samo neki nerazumljiv glas. V naslednjem trenotku je izpustil veslo ter izginil pod vodo, ne da bi se še prikazal na površini. Rowland, ki je medtem postal pozoren vsled klicev, je vzel pla-j menico iz rok človeka, ki jo je; držal ter je tako prisostvoval in- j cidentu, katerega smo pravkar opisali. "Hudiča," je zaklel, "tukaj je še neki čoln in ljudje v čolnu so pravkar rešili otroka. Uprite se v vesla, hitro, hitro!" Njegov ukaz je bil takoj izpolnjen. Možje v čolnu so pričeli nemudoma veslati, toda na način, kakršnega niso pričakovali, so jim bili prekrižani njihovi računi. Ves čas, ko se je dogajalo to, Ijo, dočim je nadaljnim odkrilo strehe. Vihar ni prizanesel ničemer, ne na vodi ne na kopnem. Večina čolnov in ladijc, ki so bile privezane ob bregu, je odtrgalo, nakar so pričele treskati druga ob drugo ali pa jih je vihar treščil na breg. Vsepovsod je vladala tema, groza, konfuzi-ja in razdejanje. Zdelo se je, da se bliža konec sveta. V tem času, ko je vladalo vse-naokoli razdejanje, je mizar boljše vozil kakor je mislil, čoln, v katerem je sedel, ni bil pre-obrnjen. Ko je vihar izbruhnil, se je vrgel Wood instinktivno podolgem na čolnovo dno, tesno držeč otroka k sebi, pripravljen, da tako pričaka svojo usodo. Vihar je v tem dosegel višek svoje sile. Sila viharja se je zajedala skozi obleko v telo in pa- ralizirala ude. K vsej tej grozi je doprinašala svoje še črna, ne-prodirna tema. Tedaj je zaslišal Wood poleg svojega ušesa nenadoma strašen, rjoveči glas čolnarja: "Most! Most!" SEDMO POGLAVJE' Londonski most, London je imel ob času naše zgodbe samo en most, toda ta most je bil bolj zanimiv kakor je katerikoli most, ki stoji danes v angleški metropoli. Na obeh straneh mostu so bile namreč zgrajene hiše in most je sličil ulici, ki vodi preko Temze. Most je imel tudi več obokanih vrat, nad katerimi so se bliskale sulice, na katerih so bile skoro vedno na-taknjene glave hudodelcev in izdajalcev. V starih časih je bila na mostu tudi kapela, posvečena sv. Tomažu. Ostale hiše so stale tesno druga pri drugi in prostor je bil tako dragocen, da so bile kleti teh hiš mnogokrat zgrajene v samih kamenitih mostiščih mostu. Opozorjen vsled čolnarjevega svarila, je mizar dvignil glavo in opazil nedaleč pred seboj temen obris mostu, ki se je dvigal nad razpenjeno in razbičano reko. Ko je tako strmel na črno maso, je njegov čoln nenadoma nekam treščil, in Wood je videl, ko si je nekoliko opomogel, da je čoln treščil ob mostišče. "Skočite ven!" je zarjovel čolnar Ben. Wood ga je takoj ubogal, in skočil s svojim malim bremenom v naročju iz čolna na vznožje mostišča. Toda ubogi Ben ni bil tako srečen. Ko se je pravkar pripravljal, da skoči tudi on, je pridrvel po razburkanem valov-ju čoln, v katerem so sedeli Rowland in njegovi ljudje, in njihov težak čoln je treščil v vozilo, v katerem je bil Ben. Bena je vr-Klo v vodo, in grozno kričeč je v naslednjem trenotku izginil v valovih. (Dalje prihodnjič.) SELITEV John Oblak 1161 E. 61 st St. Tel. HEnderson 2730 LED IN PREMOČ, TOČNA POSTREŽB* SLOVENSKI RAZVA4AL10 JOSEPH KERN LEDU iN PREMOGA OBLEKE $18.00 Dobite pri nas narejene po vaši meri. Čisto volneno blago C H A S. ROGEL 6526 St. Clair Ave. Krojačnica in čistilnica oblek ""TTTTTTT tttttttttitt ttttt* WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. Tel. MAin 1195 1084 E. 67th St. HEnderson 5635 NAROČITE SI Debeli prešiči | | naravnost z dežele | ~ ' Vseh velikosti, živi ali osnaže- ~ E ni, pregledani od mesta in jih E 5 pripeljemo kamor želite. Meso 5 S v kosih, šunke, plečeta, loins in = 5 vse druge stvari se dobe vsak S E torek in petek, koljemo pa vsak S 5 pondeljek in četrtek. Pridite in - jš izberite si sami. H. F. HEINZ I Vine St., Willoughby, O. | Tel. Wickliffe 110-J-2 | 7aliiitiiiakii>iiiiiilllllllllllllllllllllllllllll fmiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiii* ZA VELIK0N0Č! V zalogi imamo najboljše doma sušeno meso, ki je v resnici suho, ne samo prekajeno, tako da lahko jeste kar surovega, in sicer: šunke želodce špeh salame klobase Se vljudno priporočam odjemalcem JOHN TERŠKAN 968 E. 209th St. Tel. KEnmore 3575-W (Apr.3.5.7.10.12.) DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI