LETO XXIX., ŠT. 22 PTUJ, 3. junija 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Velike in pomembne naloge - JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU - JAVNA RAZPRAVA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE IN O SAMOUPRAVNIH SPORA- ZUMIH O TEMEUIH PLANA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 - JAVNO POSOJILO ZA CESTE - PRIPRAVE NA REFERENDUM ZA GRADNJO ŠOLSKEGA PROSTORA O VSEM TEM SEDAJ KONKRETNO V BAZI. Zadnjih 14 diii so bili v ptujski občini številni posveti in seje na ravni občine. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse, omenimo naj le posvete s •sekretarji osnovnih organizacij ZKS, predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL, direktorji delovnih organi- zacij, ravnatelji šol, seje predsed- stev posameznih organov itd. Na vseh teh delovnih dogovorili so bile prisotne naloge, ki so navedene uvodoma. Za vsako nalogo so bile sprejete konkretne zadolžitve, imenovane koinisije, koordinacijski odbori in štabi . . Na občinski ravni so tako naloge razdeljene, zadolžitve sprejete in prenesene navzdol, v bazo, kot pravimo v političnem žargonu, kjer bo vse te naloge treba tudi izpeljati, konkretno m dosledno, tako kot so postavljene in dogovorjene. Ta baza so temeljne in druge organizacije dela, krajevne skup- nosti, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ki v njili delujejo, to se pravi: vse socialistično usmerjene subjek- tivne sile; Prav od njili, od njihove osebne zavzetosti, spodobnosti in delavnosti je odvisno, kako bomo naloge opravili. Te naloge se močno prepletajo, glavni nosilec v krajevnili skupnostih je SZDL, " TOZD pa organizacije sindikatov, osnovne organizacije ZKS so kot celote in vsak posamezni komu- nist posebej, kot član tega ah onega organa, organizacije, vod- stvene strukture, pa so odgovorni tako v delovnili organizacijah kot v krajevnih skupnostili. Od vseh teh je odvisno-, ne le od razlagalcev, kako bomo izpeljah javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, kako bomo svoje samoupravne akte uskladili z njim in se organizirali, da bo ta „ustava v malem" resnično zaživela. Od vseh teh je odvisno, koliko realni bodo samoupravni sporazumi o temeljih plana SIS za srednjeročno plansko obdobje, kako bodo medsebojno usklajeni in kako bodo imeli realno materialno podlago v dejanski!« zmogljivostih našega gospodarstva. Od ljudi, aktivistov v krajevnih skupnostih in v delovnih organi- zacijah in skupnostih je odvisno, koUko bodo delavci, kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi vpisali' posojila za modernizacijo cest in s tem ogromno pripomogh k liitrejšemu razvoju našega območja. Enako velja za ustvar- janje pozitivnega vzdušja med delovnimi ljudmi in občani, da bodo razumeli družbeno nujnost preosnove srednjega šolstva in gradnjo prepotrebnega šolskega prostora, da bodo za vse to žrtvovali tudi delček svojega osebnega standarda. Poleg tega pa je še cela vrsta drugih nalog, od reševanja nmogili zapletenih problemov proizvodnje in gospodarstva nasploh, do solidarnostnih akcij in reševanja . posameznih problemov družbe- nega standarda. Mnogo od tega bo treba opraviti še pred sezono letnih dopustov, izvajanje neka- terih nalog pa ne sme poznati letnega premora, kot ga ne bodo smeh poznati številni drobni laesničevalci konkretnih zadolži- tev v naši samoupravni in družbenopolitični bazi. F. Fideršek PRVI VPIS POSOJILA Delavci cestnega podjetja Maribor - TOZD Ptuj vpisali za četrtino več V temeljni organizaciji združenega dela cestnega podjetja Maribor, ki ima svoj sedež v Ptuju je zaposlenih 63 delavcev. V soboto, 29. maja 1976 so se vsi ti delavci zbrali na zboru, obravnavali probleme v svoji TOZD in nalogo v zvezi z javnim posojilom za ceste. Soglasno so sklenili, da bodo vsi delavci vpisali posojilo, kar so tudi takoj po zboru storili. Vpisali so 112.000 dinarjev posojila, orientacijski plan, ki jim ga je dal občinski štab pa je znašal le 90.000 dinarjev. Čeprav je poprečni osebni dohodek v tej TOZD med najnižjimi v občini, saj znaša za lansko leto le 2.874 dinarjev, so vpisali razmeroma visoke zneske posojila. Najnižji vpis znaša 2.000 dinarjev, ki ga je vpisal cestar z iriinimalnimi osebnimi dohodki. Posebej velja omeniti Petra OVČARJA, cestarja na cesti Ptuj—Kidričevo, ki je vpisal kar 4.00 dinarjev posojila, to je toliko kot poprečno zasluži v enem in pol mesecu. Prav gotovo primer delavcev cestnega podjetja Maribor, TOZD Ptig ne bo ostal osamljen, temveč bodo za boljše ceste in varnejšo vožnjo po njih, z enako zavestjo posodili svoj denar tudi drugi delavci. FF DORNAVA IZ PTIČJE PERSPEKTIVE v Domavi bo sedež mladinske delovne akcije SLOVENSKE GORICE-76, ki bo trajala od 6. junija do 28. avgusta 1976. Foto:I.Ciani Horuk za Slovenske gorice 76 Slika dela prvih mladinskih delovnih akcij po vojni je rah- lo ie zbledela, ko smo ji ob njenem 30.rojstnem dnevu dali pol- no veljavo. Spomin nanjo je znova oiivel, oiiveli so brigadirji _veterani, ki so osvobojeno, a porušeno domovino, z bogast- vom edinim, ki so ga imeli — z rokami, krenili v obnovo za do- movine . . . Pel je kramp, lopata, od Triglava do Gevgelije se je oglašala brigadirska pesem. Naš razvoj je krenil v silne širine, delovna akcija pa je ob njem izgubljala vrednoto. Znova ji je širša druibena skupnost vrnila vlogo in pomen v našem razvoju nekako pred tremi leti. Od takrat dalje govorimo o organiziranem prostovoljnem mla- dinskem delu. Ko govorimo o novi vsebinski orientaciji plani- ranja, pa nikakor ne smemo dopustiti, da v njem svojega mesta ne bi našla tudi mladinska delovna akcija; njeno vlogo, pomen in razvoj pa moramo opredeliti tudi v srednjeročnih razvojnih planih. Mladinska delovna akcija v sedanjem političnem trenutku- ni samo zgolj delo, je veliko več. Preiema jo velika ideja sa- moupravljanja in ne samo to; mladega človeka vzgaja vsamou- pravljalskem duhu, daje mu temelje, na katerih bo v bodočno- sti gradil svojo samoupravljalsko zavest v praksi. Mladinska delovna akcija pa je v nadaljevanju tudi velika šola bratstva in prijateljstva, njena vloga se odraža v vzgojno-izobraievalnem procesu, negovanju revolucionarnih tradicij, seznanja mladega človeka z vsebino in konceptom SLO in družbene samozaščite in podobno. Ob vseh negacijah mladinskih delovnih akcij, se je treba odločno postaviti v bran njenemu poslanstvu. Tovariš Tito je nekoč povdaril, da je pomen delovne akcije tudi v tem, da mla- demu človeku vceplja delovne navade in takega mladega člove- ka potrebuje naša družba, naš jutrišnji razvoj. Ko smo ji opredelili družbeno vlogo v našem razvoju, smo krenili na pot sistemskega reševanja mladinskih delovnih akcij: s sistemom družbenega dogovarjanja in samoupravnega spora- zumevanja ji bomo zagotovili nemoten potek. Med petimi republiškimi akcijami, ena je tudi zveznega značaja, to je akcija na Kozjanskem, je tudi letošnja mladinska delovna akcija Slovenske gorice 76. Njen pomen je izredno ve- lik, saj se vrača v kraj, kjer je vznikla ena izmed prvih organizi- ranih množičnih akcij v Sloveniji, k Pesnici v Dornavo. Dorna- va ne bo samo središče akcije Slovenske gorice 76, temveč baza za vse prihodnje akcije, saj ji to bogato izročilo preteklosti na- laga dolžnost. Okrog 550 brigadirjev bo v izmenah od 6. junija do 28. avgusta kopalo vzporedni vodovod Škroba—Ptuj—Podvinci. V posameznih brigadah bo delalo 55 brigadirjev. V prvi izmeni bosta sodelovali štajerska in ljubljanska brigada; v dru- gi izmeni gorenjska in pomurska, v tretji izmeni koroška, zasavska in brigada družbenih organizacij-društev ter v četrti izmeni primorska, ljubljanska in kraško-notranjska. Letos se je pristopilo k enotnim vsebinskim in organizacijskim pripravam na akcijo zaradi boljše organizacije življenja brigadirjev na sa- mi akciji. Sprejet pa je že tudi okvirni program dejavnosti na MDA, ki v bistvu ni nekaj dorečenega in dopušča še možnosti razvoja mnogokaterih dejavnosti, ki pa morajo biti pogojene z interesom brigadirja, vzpodbujati morajo njegovo samoinicia- tivnost. Naj še navedemo letošnjega vodjo akcije Slovenske gorice 76, to je Jože Novak iz Ilirske Bistrice, kvalificirani kemični de- lavec TOK Ilirska Bistrica. Jože je že prekaljeni brigadir, sode- loval je na akciji Kozjansko 74 {komandant brigade) in Brkini 75. Namestnik komandanta akcije pa bo Lidija Korpar, dijaki- nja gimnazije Dušana Kvedra Ptuj. Majda Gajzer Slovenska Bistrica Podpis družbenega dogovora o samozaščiti v četrtek 27. maja 1976 je nad 100 predstavnikov temeljnih organizacij združenega dela, družbeno političnih struktur -občine in krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij občine Slovenska Bistrica, podpisalo družbeni dogovor o organizaciji in uresničitvi družbene samozaščite v občini. Pri tem so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil podpisan med prvimi v Sloveniji in prvi na območju severovzhodne Slove- nije. Ob tem je pomemben tudi podatek, da je ta sporazum podpisalo kar 98 odstotkov vseh zainteresiranih in tistih katerim družbena samozaščita pomeni ene- ga najpomembnejših dejavnikov v občini. Ne samo s podpisom, tudi z razpravami, pred podpisom tega dogovora, so bili v bistriški občini med prvimi, saj so o njem pričeli razpravljati že lani v vseh sredi- nah, je na svečanosti ob podpisu sporazuma povedal Maksim PEK- lAR, predsednik ZZB NOV obči- ne Slovenska Bistrica. Predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica Alojz Kores je ob tej priložnosti osvetlil pomen podpisanega dogovora z besedami: ,,Družbena samozaščita je sestavni del naše družbene ureditve, njen namen pa je boriti se proti vsem oblikam sovražnega delovanja, ka- tero lahko ogrozi našo neodvis- nost, ustavno ureditev, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravne pravice delavcev v združenem delu in družbeno lastnino ter premože- nje. V nadaljevanju je osvetlil še uspešnost boja proti sovražnim elementom naše družbene ureditve, širokega javnega obveščanja in obveščenosti, povečanje varnostne kulture, previdnosti, čuta občano- ve odgovornosti do družbene lastnine, zasebnega premoženja in ogrožanja varnosti družbe kot tudi vsakega posameznega državljana. Svet za ljudsko obrambo, var- nost in družbeno samozaščito v občini in tudi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v delovnih organizacijah in krajev- nih skupnostih, bodo v veliko po- moč pri uresničevanju sprejetega samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti. S sprejetjem lega sporazuma pa so v občini Slovenska Bistrica še na začetku poti. saj bodo v prihodnjih dneh morali v občinski skupščini sprejeti odlok o nalogah in mestu organov družbene samozaščite. Družbeno samozaščito bo treba opredeliti v statutu občine, delovnih skupno- stih in drugih organizacijah in društvih ter v SIS. V delovnih organizacijah in krajevnih skupno- stih pa bodo morali izdelati še samoupravne sporazume ali pravilnike o družbeni samozaščiti. Vse to pa za uresničevanje družbe- ne samozaščite v občini ne bo do- volj, če v prizadevanjih za njegovo uresničitev v praksi ne bodo sodelovali občani na vseh mestih, kjer so zaposleni ali vključeni v družbena dogajanja krajev in organizacij ter društev. V. Horvat 37.000 litrski orjak se seli PRIPRAVE ZA UREDITEV NOVEGA VINARSKEGA MUZEJA V PTUJU Pred desetimi leti je pokrajinski muzej v Ptuju zaprl vinarsko zbirko v srednjeveškem obramb- nem stolpu ob Dravi. Za letošnji občinski praznik ~ 8. avgusta - se nam obeta, da dobimo v Ptuju sodobno urejen vinarski nuizcj, postavljen v čudovitem ambicntu nekdanje i;rajske žittuce. V teh dneli tečejo pripravljalna dela pri urejevanju zbirke in postiivljanju posameznih ekspo- natov, /ato smo zaprosili ravna teljico Pokrajinskega muzeja v Ptuju, dr. Stet"ko^Cobljevo, da nam pove, kako daleč so dela pri urcjaiiju kleti žittuce in kakšne posebne zanimivosti se ■ nam obetajo v vinarskem muzeju? „Imamo štiri oiaomne kleti, ki so med seboj povezane in izredno monumcntalno i-jajcne s čudo- vitimi opečnimi oboki. To je prostor, ki si ga lahko vsak muzej siimo želi. Te prostore smo /ačcli urejati že v začetku letošnjetia leta. K K Ptuj, TOZD Kletarstvo , Slovenske gorict;", nam je poklonila tn sode^ za kar smo jim izredno hvakžni. Se posebno zato, ker se bomo lahko v nmzeju postavili s tretjim največjim Delavci pred pripravo" orjaka za selitev. Foto: 1. Ciani .sodom v Sloveniji, ki lahko sprejme 37.000 litrov tekočine. Ta orjak je po ilelili prispel v našo klet, predno smo ga sestavili, smo <;a morali še za 10 cm spustiti v globino tal. Morda še ta podatek, da smo prej .sod očistili, saj je bilo v njem čez 2 toni vinskega kamna. Druga dva vinska soila sta v primerjavi z njim prava „otročička", čeprav menta 15.000 litrov. S temi sodi je vinarski uuizej pridobil na svoji znamenitosti, k;ir je plod izjednega razumevanja delavcev „Siovenskili goric". Pro- store vinarskega muzeja bomo vsekakor popolnili še z drugimi preilmett. ki jih že priprav- ljamo . KAJ PA NAME- liAVATIv RAZSTAVITI V PRO- STORIH NAD KLKTMI? „Morali bomo najprej urediti pro.store, kar bo zahtevalo še kakšna tn leta, saj bo ta ogromna stavba, 7 2 krat 22 metrov, idealni prostor za celotno etnološko zbirko, ki bo prikazovala življenje s celotnega območja, ki ga zmerna naš muzej, to je ptujske in ormoške občine. Razen tega bi racU imeli še poseben oddelek mask— kurentov, ki so tako značilni za ta del Slovenije in za.služijo, da se jim posveti po.sebna pozornost in poseben odtlelek." M. Šncbcrgcr 2. stran TEDNIK - četrtek, 3. junija 1976 Uspeh rejcev konj NEPRIČAKOVANI NAGRAJENCI LETOŠNJEGA 43. KMETIJSKEGA NOVOSADSKEGA SEJMA Zlata plaketa v naš LeskoveC) Obiskovalci letošnjega 43. novo- sadskega sejma so lahko v paviljonu, kjer razstavljajo konje in ki privablja vedno veliko število občinstva, videli razstavljene prvič tudi ko rije - slovenske hladno- krvce. Živinorejsko veterinarski zavod v Ptuju je v sodelovanju s selekcijsko službo Veterinarskega zavoda Slovenije v Ljubljani odbral skupino, v kateri sta bili 2 kobili, od teh ena z žrebetorn, ena žrebica in 1 žrebec. Lastniki razstavljenih živali so: Franc Vesenjak, Placarovci 1, kije razstavljal kobilo z žrebetorn, Jože Bedrač, Repišče 3, kije razstavljal kobilo, Janez Kelenc, Gorišnica 50, kije razstavljal 2-letno žrebico in Lranc Krabonja, Sodinci 21, ki je razstavljal 4-letnega žrebca. Živali so vzbudile nemalo pozornost med konjerejskimi strokovnjaki iz Jugoslavije in med ljubitelji konj. Zakaj? Ker najbolj ustrezajo sodobnim zahtevam v konjereji. So živali precej velikega okvira, z dobro mišičavostjo, z dobrimi delovnimi lastnostmi, dobrim hodom in s hitro rastnostjo žrebet. Znano je, da izvoz konj iz Jugoslavije, ki predstavlja pomembni devizni priliv, ni bil nikoli omejevan s strani držav evropskega skupnega Uga. Zato je razumljiva odločitev strokovnjakov Živinorejsko veteri- narskega zavoda v Ptuju, da je v lanskem, posebej pa še v letošnjem letu pričel z osemenjevanjem kobil z globoko zamrznjenim semenom, ki je ohlajeno na - 196 stopinj C. Čeprav pri tej obliki razmnoževanja še niso razjasnjene vse biološke posebnosti, kažejo rezultati, da bomo tudi pri tej živalski vrsti uspešno razširili oplodnjo s pomočjo osemenjeva- nja, lo pa je pomembno tudi zaradi tega, ker so marsikje kobile in želja za pripuščanje kobil, pa to ni možno, ker ni v bližini licenciranega žrebca. S pomočjo osemenjevanja bi se število rojenih žrebičkov lahko povečalo, posebej v tistih krajih, ki dosedaj niso poznali organiziranega pripusta kobil. Vsi pa vemo, da ima konj svoje mesto tudi v načrtiii naše družbe pri splošnem ljudskem odporu. Zato je razumljivo, da skladi za pospeševanje kmetijstva občin v obdravski regiji z večjimi ali manjšimi sredstvi podpirajo rejsko delo v konjereji s tem. da sofinancirajo sedanjo službo raz- množevanja v konjereji. Razstavljene živali so bile s strani strokovne komisije novo- sadskega sejma visoko ocenjene. Trije razstavljeni odrasli konji so dobili oceno L a razred, žrebica pa L razred. Tako visoko uvrstitev je dosegla le Kobilarna Lipica v skupini razstavljenih konj. Poleg tega pa so dobili zlato plaketo: Jože Bedrač, Franc Krabonja in I'ranc Vesenjak, Janez Kelenc pa srebrno plaketo 43. novosadskega sejma. Vsem organizatorjem, posebej pa še rejcem čestitamo k lepemu uspehu, ki so ga dosegli letos v Novem Sadu. Poudarjamo pa, da je to priznanje ne samo za razstavljene živali, temveč pri- znanje za dolgoletno rejsko delo in za posebni ljubiteljski odnos do konja, ki je med na.šinii ljudmi kljub naraščajoči mehanizaciji še vedno živ in prisoten. Vladimir Vrečko, dipl. vet. Jože Bedrač s „Cvetko", za katero je dobil zlato plaketo Foto: J. Slodnjak Pomerili so se v znanju V soboto 29. maja je organiziral občinski odbor Rdečega križa v Ptuju osnovnošolsko tekmovanje mladih članov Rdečega križa, ki se ga je udeležilo 11 ekip iz osnovnih šol Franc Osojnik, Ivan Spolenjak, Videm, Markovci, Kidričevo in Majšperk. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom veletrgovine ,,Mercator", TOZD ,,Panonija" Ptuj in ob pomoči drugih organizacij združenega dela iz Ptuja, Kidričevega in Majšperka. Vseh 11. ekip je bilo na to srečanje odlično pripravljenih in so bili že po dveh urah znani rezultati: prvo mesto sta si delili I. in IIL ekipa osnovne šole Franc Osojnik, drugo mesto II. ekipa osnovne šole Ivana Spolenjaka in II. ekipa osnovne šole Franc Osojnik. Tretja je bila I. ekipa osnovne šole Ivan Spolenjak, na četrtem mestu mladi tekmovalci iz Vidma pri Ptuju, na petem ekipa osnovne šole Markovci, na šestem I. ekipa osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo. Sedmo mesto si delita ekipi osnovne šole Ivan Spolenjak III. in Boris Kidrič II. ekipa. Osmo mesto pa je na sobotnem tekmovanju mladih članov Rdečega križa pripadlo tekmovalcem iz osnovne šole Majšperk. Najboljši ekipi sta osvojili 46,6 točk, zadnje uvrščena pa 40 točk. Poleg dveh pokalov, so vse ekipe dobile še posebna pismena priznanja in praktična darila. , M. Sneberger Zakaj sem postala krvodajalka? Ob dnevu krvodajalcev nam je na transfuzijski postaji splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptu- ju. Marija BOMBEK iz HajdoS 67 po\edala: ,,Večkrat sem bila na kirurškem oddelku, bodisi kot pacientka ali pa samo na obisku pri znancih. Videla sem, kako ljudje trpijo in kako uspešno je zdravljenje s krvjo. Zato sem .se odločila, da boni tudi jaz krvodajalka. Kri sem darovala že večkrat. Menim, da bi to morala biti dol- žnost slehernega zdravega človeka, ker nihče ne ve, kdaj, kje in kako lahko tudi njega doleti nesreča, da bo lahko kri tudi njemu edina reši- teljica življenja." f Foto: I. Ciani Marija Bombek v razgovoru z dr. Jožico Vrečko Oplotnica Prve izkušnje v samo- upravljanju najmlajših v torek, 18. maja 1976 so imeli učenci osnovne šole ,,Pohorski bataljon" Oplotnica samoupravni dan. Učenci so se s to obliko samoupravljanja srečali že drugič zato so jim izkušnje iz preteklosti v veliki meri bile v pomoč, da je bil letošnji samoupravni dan še uspešnejši od tistega v preteklem šolskem letu. Čeprav tudi tokrat vsem ni uspelo konkretno sodelovati v vlogi predavatelja, učitelja, ravna- telja, kurjača ali čistilke in kuharice, so svojo vlogo uspešno opravili tudi na svojih delovnih mestih, v šolskih klopeh. V osnovni šoli ,,Pohorski bataljon" se v letošnjem šolskem letu izobražuje skupno preko .500 učencev in je tako druga po številu učencev na območju občine Slovenska Bistrica. Od skupnega števila učencev je tokrat neposredno sodelovalo v samo- upravljanju okoli 40 mladih. Tako nam je povedal tudi učenec osmega razreda te šole, Ludvik Strnad, ki je za 24. ur prevzel vlogo ravnatelja šole. Ob njem je bila, prav tako učenka osmega razreda, Zvonka Juhart, katera je tokrat opravljala nalogo tajnice. Pa tudi sicer se je odločila študij nadaljevati na administrativni šoli. Celotni program samoupravnega dneva je potekal po urniku pouka za ta dan. Le v razredih so namesto učiteljev tokrat predavali učenci. Med najpomembnejše dogodke tega dne uvrščajo tudi posebno svečanost, na kateri so v vrste ZSMS sprejeli kar preko 60 pionirjev. Ob zaključku letošnjega samo- upravnega dneva osnovne šole „Pohor!Jci bataljon" v Oplotnici so pripravili posebno konferenco učiteljev in učencev, na kateri so analizirali rezultate samoupravne- ga dno, sprejeli .sklepe in naloge za še uspešnejše uveljavljanje samo- upravljanja na tej šoli. Konfe- renca, na kateri .so bili učitelji samo opazovalci je povdarila, da bodo rezultati tega dne mnogim učencem pomenili tudi prvo izkušnjo pri samoupravljanju ob njihovi vključitvi v temeljne ali ilruge organizacije združenega dela, kjer se bodo zaposlili po končanem šolanju. V. Horvat Sampion našemu vinu Na novosadskem sejmu je tudi letos sodelo\ala s svojimi vini TOZD Kmetijskega kombinata. Kletarstvo Slovenske gorice Ptuj. Za vino RUMENI MLJ?5KAT, le- tnik 1975 i/ Zavrča so dobili najvišjo oceno na letošnjem sejmu, od 20 možnih točk kar 18,70^ Ta- ko so za k\alitetno vino prejeli ta- ko imenovanega SAMPION A, kar je visoko priznanje tako za delovni ko!ekti\ kletarstva kot za celotni KK Ptuj, še posebej pa /a ptujsko obCiTio. Predstavnikom kletarstva Slovenske gorice so visoko ju- goslo\a!isko priznanje izročili v prisotnosti sekretarja /a kmetijstvo socialistične a\tononine pokrajine Voi\ odine. /a isto vino pa so v sredo prejeli v Mariboru, kjer so ocenjevali ta lolnik, pra\ tako najvišjo oceno. N. P. Ob dnevu krvodajalcev 4. junija Rdeči križ pomeni simbol miru, človečnosti, simbol milijonov ljudi, ki jim je kaj do tega, da bi ljudje ži- veli složno in združevali svoje um- ske sposobnosti v korist človeštva. Veličina delovanja organizacije RK in temeljna načela so humanost, neodvisnost, prostovoljnost, enot- nost in univerzalnost. Kakor v svetu, tako se tudi pri nas Rdeči križ vse bolj opira na so- delovanje celotnega prebivalstva, da bi uspešno dajal pomoč vsem, ki jo potrebujejo, da bi uspešno orga- niziral akcije za dvig zdravstvene in .socialne kulture, seznanjal prebi- valstvo s temelji prve pomoči, orga- niziral sosedsko pomoč starejšim in ostarelim ljudem, učinkovito po- magal ob naravnih in drugih nesre- čah, organiziral krvodajalske akci- je itd. Rdeči križ je glavni nosilec orga- niziranih akcij krvodajalstva, ki za- gotavlja zdravstveni službi primer- ne količine krvi in ji omogoča upo- rabo moderne metode zdravljenja s krvjo in hitro intervencijo pri pone- srečencih in nujnih primerih. Te- melji na katerih se je začelo razvija- ti prostovoljno krvodajalstvo in zbirati krvodajalce, slonijo na glo- bokem humanizmu in zavesti soli- darnosti do človeka, do bolnika, ki je krvi potreben. 4. junija — ob dnevu krvodajal- cev — poteka že 23 let, odkar je Rdeči križ kot humanitarna organi- zacija prevzel to nalogo in jo uspe- šno opravlja še danes. Pri obč. odboru RK Ptuj, deluje že vrsto let 29-članska komisija za krvodajalstvo, sestavljena iz dele- gatov krajevnih organizacij. Komi- sija se sestaja štirikrat letno, sestav- lja načrt krvodajalskih akcij za kra- jevne organizacije RK, delovne or- ganizacije, šole in druge skupine ljudi, glede na število krvodajalcev, ki jih je treba zbrati z natančno do- ločenimi termini odvzemov krvi. Prostovoljno krvodajalstvo je ti- sta dejavnost v organizacijah RK, ki zahteva veliko organizacijskega in konkretnega dela, če hočemo za- dostiti potrebam po krvi. Število krvodajalcev od leta 1967 do 1975 je postopno naraščalo. Tako beleži- mo 1967 leta 1.701 odvzem, 1970 leta 2000 odvzemov in leta 1971 do 1975 med 2.200 do 2.630 odvzemov letno. Le zadnja številka pomeni zagotovilo, da naši transfuzijski postaji pri splošni bolnišnici v Ptu- ju ne bi primanjkovalo te čudovite tekočine — krvi. Z veseljem zasledimo, da se je v vrste krvodajalcev vključilo zado- voljivo število mladih ljudi iz de- lovnih kolektivov, srednjih šol in kmečke mladine. Da je število kr- vodajalcev na taki višini je zasluga nekaterih vodilnih ljudi, samou- pravnih organov, družbeno politič- nih organizacij v temeljnih organi- zacijah združenega dela, predvsem pa organizatorjev v delovnih kole- ktivih in krajevnih organizacijah RK na terenu. Občinski odbor RK organizira preko svojih krajevnih organizacij vsako drugo leto proslave krvoda- jalce^-', na katerih prejmejo krvoda- jalci značke in plakete za večkratno darovano kri. Pri zadnjih dveh pro- slavah, leta 1972 in 1974/75, je bilo 1055 krvodajalcev, ki so prejeli plakete za več kot 25-kratno daro- vanje krvi. Skrb družbe za stalno zboljševa- nje zdravstvenega stanja in delov- nih sposobnosti občanov, gospo- darski razvoj in dviganje produk- tivnosti dela, zahteva, kadar je to potrebno, hitro in učinkovito zdravljenje in ozdravitev ljudi. Pri tem dobiva zdravljenje z dajanjem krvi bolnikom vse večji pomen. To zahteva, da postane množično zbi- ranje prostovoljnih krvodajalcev v praksi del programa in naloga šir- ših družbenih sil, v večji meri kot do sedaj. Vedeti moramo, da je edini vir, da dobimo kri, bil in še vedno ostaja človek. Dajanje krvi je odsev človečno- sti, zato je tudi eno izmed meril za našo osveščenost in solidarnost do sebe in drugih. Sedanjim krvoda- jalcem vsa zahvala ob vašem praz- niku za vsa plemenita dejanja in opravljeno neprecenljivo delo, s tem, da občutite pri tem tudi vso neizrečeno hvaležnost, tistih, kate- rim ste rešili življenje in njihovih svojcev. Janko Korpar KIDRIČEVO Skrb za ustreznejša stanovanja v naselju Kidričevo 1. bo kmalu vseljiv novi stanovanj- ski stolpič s 35 stanovanji. Čeprav so bile dane obljube, da bo vseljiv že koncem aprila, se je vse malo zavleklo že po našem ustaljenem na- činu, malo iz objektivnih malo pa tudi subjektivnih razlogov. Za stanovanjsko gradnjo daje tudi delovni kolektiv TGA vsako leto ogromna sredstva, kljub temu pa je še vedno mnogo delav- cev z družinami, ki stanujejo v naselju Kidričevo II. "nič kaj dobrih pogojih, ki so več kot nujni za dobro počutje po napornem delu v tovami. Res je, da so ti ljudje skromni in ne zahtevajo kaj več kot to, da se jim uredi tisto najnujnej- še, pa vendar bo treba misliti tudi na to, da bodo ti ljudje - te družine dobile resnično ustrezna cenejša stanovanja. Za to pa smo odgovorni prav vsi. Baraka v naselju Kidričevo II, ki jo prikazuje naš posne- tek je bila postavljena leta 1942, je še vedno naseljena. Lesena baraka iz leta 1942 v naselju Kidričevo II. Foto: K. Zoreč . čeprav za to ni več primerna. V primerjavi z novozgrajenim stanovanjskim stolpičem, ki bo kmalu vseljiv je pravo nasprotje, verjetno pa tudi v ceni!!, F. Meško SAMOUPRAVNI SPORAZUM za mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice 76 podpisan v domu Franca Krambergerja v Ptuju je bil v ponedeljek, 31. maja, slovesen podpis samoupravnega sporazuma za mladin- sko delovno akcijo Slovenske gorice 76. Podpis sporazuma je temelj za enotno urejanje prostovoljnega mladinskega dela. MG Vsi pomagamo po svojih močeh Nič kolikokrat .se je Zemlja v času svojega obstoja že zatresla. Tudi ljudem v naši domovini narava ne prizanaša. Skopje, Banja Luka, Kozjan- sko ... to so predeli, kjer še niso povsem izbrisani sledovi, ki so jih pov- zročili zemeljski sunki. Majski dnevi, ko se nam zdi narava najlepša, vsa mila, materinska, ko človeka pozdravlja vsak zeleni grmiček, ko se oglašajo ptice in ko se proče- lja hiš olepšajo z zelenjem in cvetjem . . ., ti dnevi so nas kruto presenetili. Močan potres je zelo prizadejal sosednjo Italijo, opustošil pa je tudi našo Tolminsko. Res je, da se mi mladi, ki še nismo doživeli bombnega napada ali kakšne velike naravne katastrofe, se ne moremo vživeti v žalosten polo- žaj ljudi, ki so naenkrat ostali brez varne strehe nad glavo, brez hrane, ob- lačil, brez ležišča in mnogi tudi brez svojih najdražjih. Ko smo se tisto jutro po potresu zopet zbrali v šoli, smo se vsi takoj ze- dinili, da človek v nesreči ne sme biti sam, in tudi mi se bomo takoj vključili v akcijo za pomoč Tolminski. Vemo, da tudi naše mesto z okolico leži na potresnem območju in ni nam znano, kdaj se bo Zemlja pod nami zatresla, takrat bi tudi mi potrebo- vali solidarnostno pomoč, ki nikomur izmed nas ni tuja. Zlahka smo se v tem mesecu odpovedali nekaterim poslasticam in smo skupno z našimi to- variši učitelji zbrali v kratkem času nad 5000 dinarjev, ter jih poslali na te- koči račun kot naš skromni prispevek v veliki solidarnostni akciji. Dopisni krožek, 0§ F. Osojnik, Ptuj TEDNIK — četrtek, 3. junija 1976 3. stran Težko pričakovani klubski prostor Makole Pred dvema mesecema so -v IVlakolah pričeh z gradnjo pri/idka 1^ domu TVD Partizan Makole. Gradnjo investira telesna kulturna skupnost Slovenska Bistrica. Sred- stva v višmi 500.000 dinarjev, Icolikor znaša celotna mvestiaja, bodo zagotovili IZ sklada za Težko pričakovan prostor v Makolah že pokrivajo. gradnjo telesno vz.gojnili objektov v bistnški občini. V pnzidku bodo dobile svoj skupni, klubski prostor vse krajevne družbeno-politične in druge organizacije K.S Makole, športniki v tem kraju pa težko pnčakovane in prepotrebne gar- derobe, tuše in samtanje. Da so bili ti prostori v Makolah težko pričakovani potrjuje tudi vebka pripravljenost krajevmli or- ganizacii m posameznikov pri gradnji, krajani so s samoprisix;v- kom zbrali sredstva za celotno ostrešje. Krajevna skupnost je pris{x.'vala za kauidizacijo, medtem ko so predvsem člani TVD Par- tizan Makole, prisix;vali svoj delež s prostovoljnim delom. Doslej so opravib pri gradnji prizidka že skupno okoli 500 prostovoljnih delovnih lU", prav toliko pa jih nameravajo še opraviti za končno dograditev objekta. Pomemben delež so pri tem prispevali še gasilsko društvo Makole in ne- kateri posamezniki. Med njimi je tudi l"ranc Doberšek, kateri je opravil na ostrešju vsa potrebna kleparska dela. Predvidevajo, da bodo prizidek predali svojemu namenu v letošnji jesem. Tekst in foto: V. Horvat Slovenska Bistrica Rogovi gabrovega drevoreda Mnogi, predvsem pa 5e starejSi, prebivalci Slovenske Bistrice so ne- malo presenečeni ugotovili, da bi- striški park, njihovo edino hladno naravno zatočišče v vročih poletnih dnevih, ni več tisto, kar je za njih pomenil še pred dobrim letom. Pre- senetila jih je podoba, katera bolj kot park, predstavlja rogovje starejših jelenov. Z nezadovoljstvom so spoznali, da jim je odvzet' še eden zadnjih mirnejših prostorov, kjer so se lah- ko odmaknili mestnemu trušču in tudi vročim poletnim dnevom. Kdor je poznal ta park že prej se takšnemu posegu v krošnje enega najbolj znanih gabrovih drevore- dov v Evropi, prav gotovo ne more Bistriški drevored danes, prazen kot ostriženo drevje. dovolj načuditi. Odvzet mu je ves čar, katerega je ustvarjal predvsem v poletnih in jesenskih dnevih, ko sc je drevored spremenil v pravi na- ravni zeleni tunel. V njem je bilo slišati prijetno petje ptic, ki se je mešalo z glasovi razigranih otrok, ki so v senci in proč od prometnega trušča prav tukaj našli svoje varno igrišče. Zakaj je bil takšen poseg v mest- ni park opravičljiv bo mogoče spo- znati komaj v poznih poletnih dneh, ko bodo vidni izrastki sicer že res ostarelega drevja. Ugibanj ali je s takšnim dejanjem rešen ostareli mestni park bo tokrat konec, naj- brž pa s tem ne bodo uspeli doseči prepotrebnega učinka pomlajeva- nja parka, ki je pomenil tudi turi- stično atrakcijo mesta. Tudi sedaj bo to predstavljal, žal v nasprot- nem pomenu. Tekst in foto: V. Horvat Ormož v Ormožu je bilo 15. maja 1976 srečanje borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918-19. Srečanje so popestrili s kulturnim programom, podelili plakete in odličja generala Maistra. Dan mladosti v Cirkulanah Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha, je nekoč zapisal naš veliki besedni umetnik Ivan Cankar. Pod tem geslom pa so le- tos že četrtič organizirali v osnovni šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah kviz znanja in spretnosti, ki je bil 25. maja in posvečen rojstnemu dnevu predsednika TITA in dnevu mladosti. v spretnosti in znanju so se pomerile tri ekipe: ena iz osmega in dve iz sedmega razreda; tekmovalce pa so izbrali učenci sami. Tekmo- vanje so začeli s prenašanjem vode po improvizirani žičnici, ko je povedel z 2 točkama prednosti sed- mi razred, ker je bilo ob koncu tudi usodno za ekipo 8. razreda, ki seje uvrstila šele na tretje inesto. Mladi tekmovalci so del svoje prireditve namenili tudi Ivanu Can- karju in njegovim delom ter so od- lično odgovarjali na vprašanja. Nič manj spretni pa niso bili v prenaša- nju balonov z bodečimi rokavicami, poznavanju snovi iz kemije, biologije, zemljepisa, glas- benega področja, matematike itd. Prav prijetno jih je bilo posluša- ti, ko so odgovarjali na temo: naro- dnoosvobodilni boj in vstaja jugo- slovanskih narodov v letu 1941. Te snovi podrobneje pri pouku ne ob- ravnavajo, pokazali pa so, da jim je ravno čas NOB in leto 1941 tudi po 35. letih zanimiva in privlačna snov, ki bi jo moral poznati že vsak osrtt7\'nošolec. Zmagovalna ekipa, v kateri so bili Pepca Koletnik, Ivan Krajnc in Raj k o Jurgec, je zbrala skupno 29 točk in s tem osvojila prvo nagrado. Druga je bila II. ekipa 7. razreda, tretja pa ekipa iz osmega razreda. Ob obisku v Cirkulanah so nam povedali, da so v ponedeljek 24. maja slovesno sprejeli v mladinsko organizacijo 57 pionirjev, ki so jim pripravili tudi pester kulturni pro- gram. Predsednica pionirske organizacije Marinka Zebec je dejala, da so se na ta dan dolgo pr- pravljali. Organizirali so tudi več akcij čiščenja okolice šole in podobno. Učiteljem in članu sveta staršev Kostji Jankoviču, ki je kviz vodil, gre predvsem priznanje za skrbno pripravljeno tekmovanje, s čimer je letošnji dan mladosti dobil primer- no slovesno obeležje tudi med mladimi v Cirkulanah.M. Sneberger Kostja Jankovič je kviz vodil nadvse uspešno Foto: J. S. n/OVi KILOMETRI ASFALTA Lenart Cestno podjetje Maribor je kon- čalo z asfaltiranjem republiške ceste drugega reda, v dolžini dva in pol kilometra, od Lenarta do Radohove. Z dokončanjem tega dela so skrajšali makadamsko cestišče do križišča v Senarski, odkoder naprej že pelje asfaltirana cesta do Gradi- šča. S tem ostajata v občini Lenart le še dve krajevni skupnosti, ki z občinskim središčem še nista v celo- ti povezani z asfaltiranim cestiščem, to sta Cerkvenjak in Gradišče. Prav ti dve krajevni skupnosti imata največ motnosti za razvoj turizma. Pri tem velja posebej ome- niti Gradiško jezero. Slabe maka- damske ceste so glavna ovira, da se turizem v teh krajih ne razvija hi- treje. Republiške oziroma regionalne ceste do Gradišča bo še treba modernizirati za dober kilometer, do Cerkvenjaka pa še okoli 5 km. Občani so prepričani, da bo z več- jimi prizadevanji vseh dejavnikov v občini in v krajevnih skupno.stih tudi to kmalu urejeno. Z vpisom javnega posojila za ceste pa so ob- čani in delovni ljudje teh krajev pri- pravljeni tudi pomagati z lastnim denarjem. J. Lorber Srečanje borcev za severno mejo Mislim, da ta pomemben dogo- dek ne bi smel iti povsem mimo sredstev javnega obveščanja in je prav, da je zabeležen v Tedniku. Obujanje spominov na, za takratni zgodovinski trenutek, velika dejanja, ki jih je za bodočnost slo- venskega naroda naredil general Maister in njegovi borci, je tudi da- nes potrebno. Vemo, kako se godi s Slovenci na avstrijskem Koroškem in lahko domnevamo, da bi se po- dobno dogajalo tudi pri nas, če ne bi v tistih zgodovinskih dneh raz- sula avstro-ogrske monarhije bilo genialnih in odločnih potez Rudol- fa Maistra in njegovih soborcev. Severni mejniki naše svobodne socialistične Jugoslavije so in bodo stali tam, kjer so jih trdno postavili Maistrovi borci pred 58 leti. To je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo in je prav, da se s tem seznanjajo tudi mlade generacije. Martin Kolarič KRATKE NOVICE DOLENA: V prizadevanjili, da bi izboljšali oskrbo krajanov z električno energijo bodo krajani sami prispevali 50% denarja za gradnjo dveh transformatorjev. Zato so se odločili za referendum, ki ga bodo izvedli v nedeljo, 6. junija za celotno naselje.e Barislovci in dele naselij Popovci, Sela, Trnovec in Zg. Pristava. Tisti krajani, ki bodo priključeni na transformator v Selah bodo plačali 1.500 dinarjev, oni, ki bodo priključeni na _ transformator v Zg. Pristavi pa 1.600 dinarjev samoprispevka. Če se bodo v nedeljo krajani odločili za prispevek, ga bo treba poravnati do 15. avgusta letos v celoti Ob dnevu mladosti so sprejeU v mladinsko organizacijo 40 dotedanjih pionirjev. Mladinske izkaznice jim je podelil Drago Roškarič, predsednik občinske konference ZSMS, učenci OŠ Borisa Kraigherja pa so pripravili kratek kulturni program. JL LENART V SLOV. GORICAH: Telesno-kultuma skupnost in športno društvo ,JVIladi športnik" sta ob dnevu mladosti organizirala športno tekmovanje, ki se gaje udeležilo 320 mladih atletov iz 7 osnovnih šol lenarške občine. Tekmovali so v .skokili v daljino in višino, tekih, v metih in krosu. Prvo mesto je zasedla ekipa OŠ Lenart in Gradišče. JL MAKOLE: Na svečanosti v okvrru dneva mladosti, ki so jo združih s 100-letnico Cankarja, je mladim pripovedoval svoje spomine domačin Viktor Zvidar, borec NOB iz tega kraja. V nadaljevanju je predsednik OK ZSMS Slov. Bistrica, Marjan Vidinajer, podelil 60 piomrjem članske izkaznice ZSMS, ki so jiJi sprejeli med mladince in tako okrepili aktiv ZSMS na osnovni šoH v Makolah. Sledil je še pester kulturni program, ki so ga izvajali učenci in sicer: pevski zbor, tamburaški orkester in recitatorji. VH CIRKOVCE: Delovni kolektiv TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem je ugodno rešil vlogo krajevne skupnosti in jim podaril 5.000 kosov odpadne samotne opeke, ki jo bodo s pridom uporabili pri zidavi dimnika pri zgradbi doma krajanov, katerega uradijo z lastnim delom in sredstvi. FM DE STR NI K: V soboto, 29. maja so v osnovni šoh odprli likovno razstavo članov likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Razstava spada v okvir prireditev ob krajevnem prazniku Destrnika. Svoja dela so razstavih Bogomir Jurtela. Franc Simonič, Julij Ošlovnik in brane Tobias. MG DORNAVA: Dela pri popravilu stare šolske zgradbe so v glavnem končana tako, da bo zgradba 6. junija že lahko sprejela prve bregadirje, ki bodo sodelovali v letošnji republiški delovni ^ciji Slovenske t;orice-76. NP GOMILA: Turistično društvo je za letošnjo turistično sezono pripravilo vrsto prireditev, s katerimi želijo privabiti čim več turistov v ta lepi kraj sredi Slovenskih goric. V prizadevanjih, da bi pri tem bili kar najbolj uspešni se povezujejo tudi z zgodovinskim arhivom in pokrajinskim muzejem v Ptuju. NP PrLJSKAGORA; Delavci cestnega podjetja Maribor nadaljujejo z modernizacijo regionalne ceste v dolžini 400 metrov. Zemeljska dela so v glavnem končana, prav tako so zbetonirali že tudi podporni zidovi. Pri modernizaciji ceste uporabljajo tudi nekaj strojev Agrotransporta iz Ptuja. IC PTUJ; Občinski štab za civilno zaščito je v minulih tednih organiziral tečaj za načelnike in pomočnike načelnikov štabov civilne zaščite v krajevnih .skupnostih in v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. V okviru tečaja si bodo udeleženci ogledali tudi sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. Tam bodo imeli tudi razgovore o aktualnih vprašanjih organizacije, priprav in delovanja civilne zaščite v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. FB GRADIŠČE V SLOV. GORICAH: Na čeiru konferenci delegatov krajevne skupnosti so izvolili novega tajnika KS s celodnevno zaposlitvjjo. Izvoljen je bil Kamilo Kirbiš, dosedanji predsednik KS, zato sO za novega predsednika izvolili Franca Anžela. Občinski skupščini in samoupravni stanovanjski skupnosti v Lenart so poslali tudi predlog," da se jim dodelijo prostori prejšnjega krajevnega urada za potrebe krajevne skupnosti. 6. junija otvoritev MDA Slovenske gorice 76 Prvi brigadirski ,,zdravo" bo v nedeljo, 6. junija 1976 odjeknil v Domavi. Na slovesno otvoritev se že vsi mrzlično pripravljajo, saj pri- pravljajo še posebno slovesen pro- gram. Mladinsko delovno akcijo bodo pozdravili tudi predstavnik repub- liške konference ZSMS, skupščine občine Ptuj in krajevne skupnosti Dornave. V kulturnem programu pa bodo poleg godbe na pihala na- stopili še pevski zbor iz Dornave in skupina iz Kraljeva — letošnja ude- leženka karavane bratstva in prija- teljstva. MG ŠESTI JUNIJ - PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI DESTRNIK \ spomin na 6. junij 1942. leta, ko so pyrli/ani, borci lackove čete, napadli v Vintarovcih orožniško postajo, da bi os- vobtidili /aprle tovariše — praznujejo v krajevni skupnosti Desirnik vsako k;to svoj krajevni pra/nik. Poleg likovne razstave, ki so jo organizirali člani iikwne sekcije delav- sko prosvetnega društva ,.Svoboda" Ptuj, bo v nedeljo ob 10. uri slovesna se- ja krajevne skupnosii in družbeno-poli- tičnih organizacij, popoldne pa priprav- ljajo osrednjo slovesnost v Desencih z ra/vitiem pionirskega gasilskega prapo- ra, kutiurnim programom, v katerem bodo nastopili učenci osnovne šole ,,Bratov Reš" iz Destrnika, parado ga- silskih enot, nalet letal in odskok padal- cev ter polaganje vencev k spominskim obeležjem v Desencih in Desirniku. Za nedeljsko praznovanje se priprav- lja še posebej pionirska desetina, ki bo izvedla gasilsko vajo in tako preizkusila ..mokro vsebino" nove cisterne ob gasil- skem domu v Desencih, ki so ga občani v glavnem zgradili s svojimi sredstvi in pri- spevki v gradbenem materialu. Predsednik temeljne delegacije v De- sterniku. F-ranc Simeonov nam je še povedal, da so tudi v Destrniku sredi pri- prav na ra/pravo o osnutku zakona o združenem delu, s katero bodo začeli že v začetku tega meseca, v teku pa .so tudi priprave na akcijo vpisa javnega p