Posebna številka
Kmetski prijatel.
ger Baiternfremtb.
Izhaja vsako drago in dcterto nedeljo r mescu, in koata I Rokopisi «e nazaj ne pošiljajo, nefrankov...» pisma se ne ■ poštnino vred la celo leto 1 ((Id. 50 krajcarjev, u pol	sprejemajo.
leta 80 krajeujev.	i	Za oznanila se plara M navadno verstu 8 kr.
Denar za naročilo kmetskega prijatelja prosimo poiiijati v gosposke ulice številka (Herren g asse Sr. 6.)
fž /4
Celje, 1. Januarja.	1883.
Bog ohrani, Bog oberaruj nam cesarja, Avstrijo!
Dan 27. decembra je šest sto let, kar je glavni rod habsburški zedinjen z osodo naše Avstrije.
Mislimo, da bomo vstregli našim bralcem , če jim povemo o kratkem red, po kterem so sledili cesarji po prededu našega presvitlega cesarja, kterim se mora zahvaliti Avstrija za sedajno velikost in sedajno mogočnost.
Dne 29. septembra 1273, volili so volilni knezi nemške deržave grofa Rudolfa Habsburškega, nemškega kralja. Rojen bil je Rudolf leta 1218. Njegove posebne lastnosti bile so bogaboječnost, pra-vicoljubnost, pogum in pametnost. Otto-kar kralj češki je bil edin. kteremu vo-litva Rudolfova ni bila prav , Rudolf pa mu je napovedal vojsko, ga je zmagal in Otto-kar je umeri v bitvi. Leta 1282, 27. dec., podelil je Rudolf vladar nemške deržave, dežele štajerske, kranjske in avstrijanske, ktere bile so del nemškega cesarstva, svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu. Tedaj se je začelo habsburško vladarstvo v Avstriji. —
Albreht L, kteremu je vstala vlada avstri-janskih dežel po smerti brata Rudolfa samemu, (akoravno so ga stanovi zvolili še pred smertjo
(*ott erQaCtc, 6d«iil><
^tnfmt £ai(tt unf« J.ant>!
Vini 27. december 1882 ftnb e« «00 3üb«, feitbetu ba« glorteitbe ®et'd)Ietbt b« §ab«i>urget mit bem @efd)icTe unfere« ofterreid(if<%en Satetlunbe« innig oetinüpft ift.
@« roirb unfertn fiefern gereift eine roidfommene ©abe fein, roenn roit in ganj furjen Umriffen auf bie fllänjenbe JJolge jener dürften au« bem §aufe be« Urabnrii unfere« geliebten Jtaifer« binroeifen, roeldjen unfet
tbeuete« Cefterreicb ©röjie unb SRu^m, ©b" unb SDladjt ju banfen bat —
Sm 29. Septem" ber 1273 roäl)Iten bie Äurfürjten be« beutfl^en 9Jeid)e«, ben @rafen SR u o o I f oon$ab8but0 jum beutf^en Sönig SHubolf roar 1218 geboren. ®r j ei ebnete fid) ®otte«futd)t, ®ered)tig> feit, ftiil)nt)eit unb Sluge beit au?. flönig Otto« ( a r oon ®öfjmen roar ber einjige unter ben Äurfürften, ber fid) ge-gen Siubolf oon §ab«-butg auflehnte — biefer aber erflärte bem Söbmenfönig ben Ärieg', ber mit bet ®efi.-gung unb ben lob Ottofar« erbete. vi m 27. December 1282 übergab Siubolf al« $eirfd)?r im beutfiben Steide bie ju biefem gebötenben Sänber ©t;iermarf, Ärain unb Oefterteid) feinen ©öljnen M 1 b r t dj t unb SR u b o I f. I a mit fing bie §trp fdiaft ber §ab«burger in Defterteid) an. H l b t e <S) 11., bem na<h bem lobe feine« Stuber« SRubolf bie Sie*
bratovo edinega vladarja) bil je resen mož, delal je vedno s premislikom , bil je kronan 1298 leta v Aachen-u za nemškega kralja. Njegova smert a je bila žalostna. Umoril ga je bratranec Janez ratamorilec 1. maja 1308.
Albrehtu sledil je Friderik lepi. Ta je bil nesrečen. Vojskoval se je z Ljudevitom bavarskim, kteri ga je zmagal in 3 le.a v zaporu imel, tam je oslepil in končal žalostno svoje življenje leta 1330. Friderik lepi ni imel nobenega sina, toraj bil mu je naslednik :
Albreht II., prav priden in pameten mož, gledal je posebno, da bi bil pripravil blagostanje svojim deželam, pravico in red. Ker je šepal, imenovali so ga Albrehta kruljevega, zavoljo njegovih nenavadnih vednosti pa : Albrehta modrega. Umeri je 20. julija 1358 obžalovan od vsih svojih podložni-kov. Po njem prišel je do vlade njegov starejši sin:
Rudolf IV. (Stifter). Na njegov em dvoru bila je krasnost in svitloba , skerbel je tudi da so bile njogove dežele v blagostanji. Leta 1365 napravil je visoke šole na Dunaji, in pod njegovo vlado so začeli zidati velikansk Štefanov stolp na Dunaji. Rudolf Stifter umeri je 26 let star leta 1365 v Milanu, njegovo truplo pokopali so na Dunaji v Štefanovi cerkvi.
Po Rudolfu IV. podedovala sta vlado Albreht III. in Leopold III. po značaju čisto različna. Albreht dobil je Avstrijansko, Leopold pa Štajersko, Koroško in Tirolsko. Albreht III. bil je pobožen mož, ni imel nobene moči, umeri je leta 1395. Po Rudolfovi smerti sta se delila dva sina v vladarstvu, toraj sta nastala dva vladarska roda. Avstrijansk po Albrehtu iD štajersk po Leopoldu ; sinovi teh dveh vladarjev se nikakor niso razumeli, bili so v vednem prepiru. Ta čas je prišlo Kranjsko k Avstriji in prepir so jo s tem končal. Albreht IV. umeri je 27 let star, leta 1404 ; sledil mu je:
A 1 b r e h t V. Bil je pii očetovi smerti še mladoleten in vladal je namesto njega vodja Viljem štajerski. Po smerti Viljema so se začeli prepirati njegovi jerofi in stanovi so sklenili, da je bil Albreht 14 let star že samostojen, in je prevzel sam vlado. Bil je moder in mil vladar. Priženil si je Moravsko deželo. Ogri so ga volili za svojega kralja, in leta 1438 bil je voljen za nemško-rimskega cesarja. Z Bemaki se je vojskoval , in je bil krouan isto leto kralj Bemije v Pragi. Leta 1439, 27. oktobra umeri je ta mogočen vladar in 4 mesce po njegovi smerti prišel je njegov sin Ladislav postu m us (to je po smerti očetovi rojen) na svet.
(Ladislav postumus), ker je bil še otrok, vladal je namesto njega in obzoreval njegovo odgojo Friderik V. štajerski. Ladislav živel je prav žalostno , ker zgubil je Ogersko in Bemsko deželo, in umeri je 17 let star, leta 1457. Ž njim umerla je Albrehtinska versta vladarjev, in dežele je podedovala štajerska rodbina.
gierung ber öfterreidjifdjen Sanber allein uerblieb — objroar er fdjon oor bem lobe biefe« Sruber« auf Stntrag bet Stänbe SUeinfierrfdjer fein fodte — roar ein ernfter SRann, bet ftet« mit richtiger Seredjnung unb Uebetlegung arbeitete ; et rourbe 1298 ju Machen al« beutfd|er flijnig gefrönt. Sein Zob' roar ein trauriger: et rourbe am 1. ®lai 1308 burd) feinen Steffen ermorbet.
3hm folgte g r i e b r i ch ber Schöne, »lit Saiern in einem 8 3af>re roäbrenben Stieg oerroicfelt, ber feine ©efangennahme in fid) fdjlofj, bie 3 3<>hre bauerte, enbete er feine läge in tiefer Stauet 1330.
griebridj bet @d)öne hatte feinen Sohn. Sein Siathfolger roar fein Sruber.
911 b t e 4 t II., ber, ein ungemein fleißiger unb fluget Wann, fein §auptaugenmcrt auf SBoblftanb in feinem SReidje, auf @ered)tigfeit unb Drbnung rid|tete. ®r hieß feine« Rörpetgebredjen« roegen ber §infenbe, roegen feine« reidjen ffiiffen« ber ffieife. Siefbetrauert oon feinem Solfe ftatb et am 20. 3u!i 1358. «Run fam fein ältefter Sohn, SHubolf IV. ber Stifter, jur '.Regierung. Stuf feinem §ofe herrfchte !ßta<ht unb ®lanj. 6r etroatb Igrol, forgte für ben äBohlftanb in feinen Sänbetn. 1365 ftiftetr er bit Umoerfität in Sfflien, unb unter feiner SRegierung rourbe mit bem Saue be« Stefan«thurme« begonnen. iRubolf bet Stiftet ftatb, 26 3ahte alt, 1365 ju 9RaiIanb, feine Seiche rourbe in bet Stefan«titche ju SBien beigefegt. Sie Stben SRubolf be« Stifter« roaren S 1 b t e <h t III. unb Seopolb III. ßroei ganj oerfchiebene Sharactere, theilten fie bie öfter« reidjifchen Siinber unb betam «Ibredjt blo« Defterreicf), roährenb Seopolb Steqermarf, Rärnten unb Iqtol erhielt. Sllbretht III. roar ein nachgiebiger frommet SDIann, et ftarb im Žluguft 1395.
SBie roir gefefjen haben, roaren nach bem lobe SRubolf be« Stifter« jroei regietenbe Sinien entftanben. ®ie öfterteichifd)e mit «(brecht unb bie fteirifche mit Seopolb. ®ie Söhne biefet beiben ^errfdjer oertrugen fid) nicht 3n biefet Sei' 'am Rrain noch ju Ceftcr-reich, rooburdj bie Stteitigfeiten jroijdjen beiben gewichtet routben. »(brecht IV. ftatb, 27 3ahte alt, 1404. Sein Sohn, SUbrcdjt V., roar beim Sobe feine« Sater« noch minberjährig unb führte |>erjog SB i l h e I m oon Steietmarf bie {Regierung für ihn. 9ia$ beffen Sobe fam e« ju Streitigfeiten mit feinen neuen Sotntünbetn, unb bie Stänbe erflärten Wibrecht im 14. 3«hre für münbig. 6t roar ein roeifer, mit bet ^ettfehet. 6t erheiratete bie ^itooinj ÜRähten. ®ie Ungarn roählten ihn )u ihren Sönig, unb 1438 rourbe er jum tömifch-beutfthen Raifet geroählt. HI-brecht jog gegen Söhnten ju gelbe unb routbe im felben 3at)te in iprag al« Rönig oon Söhnten gefrönt Sm 27. October 1439 ftarb biefer grofje {Regent unb 4 üRonate nach feinem Sobe fam fein Sohn Sabiilau« ^o«thumu« jur SBelt. ®ie ©tjiehung beffetben leinte griebtich V. oon Steietmarf. 3" einer ftürmif<hen 3eit hatte Sabi«-
Po Ladislavovi «merti vladala ata cesar Friderik III. in Albreht IV. brata , ktera sta se med saboj vojskovala, tako dolgo, da je Albreht umeri. Ogri so v tem (asu Dunaj posedli, njihov kralj Matijaž pa je tam umeri leta 1490 in potem Bi je privojskoval Dunaj Friderik nazaj.
Maksimilijan I., kteri je sledil Frideriku III. si je priženil deželo Burgund. Bil je podpiralec iu prijatelj umetnosti in vednosti, bil je hraber in žlahten. Pod njegovo vlado pridobil si je podedovaje: grofovino Gorico in Gradiiko, Pizino in Pustersko dolino (Pusterthal). Po njegovi Bmerti leta 1519 postal je njegovega sina sin, (njegov sin mu je že leta 1506 umeri) nemški cesar in ta K a r o 1 V. zapustil je avstrijanske dežele Ferdinandu I.
Ferdinand I. imel je viharno vlado. Doljno avstrijanci so se spuntali, in Turki so napadli in oblegali Dunaj pervikrat leta 1529. Stari grof N i kolavž Sal m pregnal je Turke, braneč Dunaj v resnici pogumno. Leta 1526 postal je Ferdinand kralj Bemije, leta 1531tega nemški cesar , ter umeri je leta 1564 , 25. julija. V vladi sledil mu je njegov sin : M a k s i m i I i j a n II., kteri je hotel ohraniti svojim deželam prostost vere. S Turki je pogodil osemletno mirovanje orožja, in umeri je leta 1576.
Rudolf II., kteri je nasledoval Maksimilijana, ni bil kos svoje.-nu času. Pečal se je namesto z vladarstvom z zvezdogledarijo in drugimi takimi rečmi. Zgubil je skoraj vse podedovane dežele.
M a t i j a s , kteri je vzel svojemu bratu Rudolfu II. Ogersko in Bemsko, imel je prav slabo in neugodno vlado. Čehi, kteri so mu iz pervega slavo kričali, skazali so se nezvesti. Matijas ni imel nobenega sina, in dal je voliti za naslednika nadvojvodo Ferdinanda iz štajerske rodbine, kralja Češkega in Ogerskega. Pod njegovo vlado se je vnela grozna verska vojska med katoličani in rotestanti na Češkem, ko je umeri Ferdinand je ila cela Avstrija v vojski in puntu, in ko je prevzel Ferdinand II. vlado Avstrijan-sko, bila je Avstrija blizo konca. Zopet l ili so čehi, kteri so se spuntali, in z vojsko stali že pred Dunajem. T nar večji nevarnosti došli so cesarju njegovi zvesti jezdici, ter ga rešili velike nevanosti. Ferdinand II. je kaznoval Čehe, da jim je raztergal lastnoročno pismo, v kterem so bile posebne pravice bemskih stanov, ter jim je odvzel vse posebne pravice in češko ali bemsko deželo zedinil z Avstrijo. Mir in red je napravil na Ogerskem, vojskoval se je z Gustav Adolfom švedskim kraljem, kteri je prišel s protestanti zoper Ferdinanda. Po smerti Gustav Adolfovi se je vojna sreča obernila do Ferdinanda, njegova slavna vojvoda sta bila Till in Wallenstein. Ferdinand II. umeri je leta 1637. Po njegovi smerti podedoval je vlado njegov sin Ferdinand III. Vojskoval seje 11 let proti
lau« ein traurige« Sehen. Gr oettor Ungarn	unb
»öhmen unb ftarb, 17 3ahre alt, 1457. SBit	ihm
mar bie albertinifche Siitie au«geftorben unb	bie Sänber fielen ber fteirifdjen ju.
9la<$ Sabiilau« regierten Raifet JJ r i e b r i <b III. unb H l b r e d) t IV., jroei »rüber, bie fid} befriegten, bi« Hlbredjt ftarb. Sie Ungarn eroberten fflien, SHathia«, beten Rönig, ftarb iebod) 1490 ba-felhft, roorauf biefe« roieber burch Stiebrieh erobert mürbe.
SM a i i m i I i a n I., ber Jri brich III. folgte, erheirathete »urgunb, er mar ein Jreunb unb 3ör< berer ber flunft unb ffliffenfdjaft, er mar tapfer unb ebel. Unter feinet SRegierung fielen burd) Crboerttäge bie ©raffchaft ©örj unb ®rabi«fa «Dlitteiburg fPifino) unb ba« »uftetthal an Cefterteid). 9!adj feinem 1519 erfolgten lobe rourbe fein Gnfel (fein Sotjn mar fdjon 1506 geftorben) beutfd)er »aifer, unb biefer, R a r l V„ überlieg feinem »ruber, g e r b i n a n b I., bie öfterreid(ifdjen grblänber. tiefet hatte eine ftür-mifd)e 9Jegierung«jeit. Sie «iebetöftetteicher ftunben auf unb bie lürfen fielen ein. Severe belagerten fflien jum erften ®ia!e 1529. Hitgraf 91 i f l a « no« ©a im jroang bie lütten burch h«ibenmüthige »et. tbeibigung ber ©tabt jum Hbjuge. 1526 routbe Serbin an b Rönig oon »öhmen, 1531 beutjdjer Raifet; et ftarb am 25. 3uti 1564. 3h" folgte fein Sohn 33? a j i m i I i a n II., bet feinen Sänbern ben 91eligion«fvieben noch ju erhalten fud>te. 9flit ben lütten fd)lo& et einen 8jährigen fflaffenflillftanb unb ftarb 1576.
91 u b o l f II., bet nun folgte, roar feinet 3eit nidjt gemachten, et befchäftigte fid) mit Stemfunbe u. bgl. unb oetlor ade @rblänbet. SJlathia«, bet fttf) Oefterteich unb »öhmen oon feinem »rubet Stubolf II. angeeignet hatte, hatte einen fd)roeren ©tanb. Die »öhmen, bie ihn Hnfang« jugejubelt hatten, erroiefen fid) al« falfcf) »lathia« hatte feinen Sohn unb neranlagte bie fflafjl @tjherjog % e t b i. n a n b « au« bet fteitifd)en Sinie jum Rönige oon »öhmen unb Ungarn. Unter feinet 9)egierung«}eit brach ber furchtbare Weligionäfrieg jroifchen »rote, ftanten unb Ratholiten in »öhmen au«. 31« et 1619 ftarb, roat fein ganje« Weich in Hufruhr unb Rneg. So übernahm getbinanb II. bie 3ügel ber Regierung unb bet Staat be« §aufe« Oefterreicf) roat bem Untergänge nahe, fflieber roaten e« bie »öhmen bie fid| auflehnten unb mit einem #eere fchon oot fflien ftanben, — ba etfd)ieneu in bet hödiften ©efaht be« Raifet« treue beutle »leitet unb befreiten ihn au« betfelben. gerbinonb II. ftrafte bie ungetteuen »öhmen baburdj, bafj et eigenhänbig ben 9Jlajeftät«brief jerfchnitt, bie 9ted)te ber böhmi. Wen Stänbe aufhob unb »öhmen ju einem @rblanbe erflärte. ©r ftellte Jtiebe unb Otbnung in Ungarn her, unb tämpfte gegen ben Schroebenfönig ©ufta» Hbolf, ber an ber Spi&e ber »roteftanteu gegen ihn ggogen tarn. 9!a<$ be« Severen lobe tarn ba» Rtieg«glücf auf be« Raifer« ©rite, ©eine berühmten
protestantom. Med njegovo vlado nastala je na Dunaji huda kuga. Ko je sklenil mir, skerbel je, da se je vpeljal v njegovo deržavo in njegove dežele zopet red in redne razmere. Po njegovi smerti vlado prevzel je njegov sin Leopoldi., pod kterim je leta 1679 zopet kuga začela razsajati na Dunaji. Leta 1683 priderli so Turki, napeljani po Kari Muštafi drugikrat pred Dunaj. Hraber Rudiger pl. Starhenberg je pogumno branil Dunajsko mesto tako dolgo, da sta došla vojvoda Karol lotringiški in Poljski kralj Sobijeski, ter rešila Dunaj in Turke v beg pognala. Princ E v g e n nar boljši in nar bolj pogumen vodja svojega časa, je potem Turke v bihtvi pri Centi čisto vničil. AvBtrijansko deržavo je Leopold močno pomnožil. Leta 1687 spoznala Be je Ogerska, kakor dedovina habsburške moške rodovine. Hrovat-sko, Slavonsko in Erdelj (Sedmograško) prišle so do Avstrije. Po njegovi smrti leta 1705 prišel je na prestol:
Jožefi. Ta je bil posebno pameten vladar. Ostrost in milost o pravem času ste mu pridobile ljubezen in spoštovanje svojih narodov. Na kozah je umeri 17. aprila 1711. Temu nasledoval njegov brat:
Karol VI., kteri Bi je pridobil (spodnje dežele) Niederlande, Milano, Mantovo, Napoli in Si-cilski otok. Pod njegovo vlado zmagal je slavni Evgen v kratki vojski turke, in je pridobil Avstri-janski: Banat, Temešvar, celo Serbijo z Belim-gradom, Valahijo in nektere dele Slavonije in Bozno. Žalibog da se je druga turška vojska leta 1739 slabo končala, in Be je Avstriji vzelo vse pridobljeno, razun Banata. Karol VI. bil je zadnji moški naslednik Rudolfovi, dalje toraj postavo, (imenovano pragmatična st>ukcija) po kteri podedova, če ni nobenega moškega pri življenji, najstarejša hši vse dežele brez delitve. Sledila mu je torej v vlaJi njegova naj starejša hči.
Marija Terezija. Bila je slavna vredna naBledovalka svojega žlahtnega očeta. Bila je modra, žlahtna vladarica. Od začetka zapletena je bila v mnogotere vojske, pa dokončala jih je naglo, in poskušala Avstrijo povzdvigniti v mirnem času z modrimi napravami. Pridobila si je Oalicijo, Lodomerijo, Bukovino in del zgorno Avstrijanskega. Marija Terezija je bila pobožna žena, ktera je zaspala v gospodu 29. Novembra 1780, sledil ji je njen sin.
Jožefll. nar žlahtnejši, toraj od ljudstva ljubljeni, pa od drugih ne razumljeni cesar, nar večji prijatelj človeštva. Bil je svojim podložnim prav oče in resničen prijatelj. Oprostil je kmete od tlake plemenitašev, in si je s tem pridobil mnogo sovražnikov. Veliki kmetski prijatelj vladal je žalibog samo deset let, svoje nadepolno življenje končal je že 20. Februarja 1790. Za njem prevzel je vlado njegov brat.
§eetfüf)rer roaten Silit) unb ffiallenftein. getbinanb II. ftatb 1637. Jlacf) ihm fam fein Sofju Verbinci n b III. jut SRegierung. 5r fämpfte 11 3a(jre gegen bie Btoleftante.n ®ährenb feiner iRegierung brach i» ®'cn tine furchtbare W au«. 9Jadj bem gtieben«fd)luffe forgte er bafür, bafj roieber georbnete Bethältniffe in feinen Säubern eintraten. 3f)it folgte fein Sohn £ e o p o I b I., unter beffen SRegietung 1679 in fflien aberinal« bie B«ft (iit^rad). 1683 erteilen bie Sürteu unter »ara iDluftapha jum jroeiten ale oor ÜBieii. Ser tapfere SRübtger oon © t a t h t m b e r g oertf)eibigte bie Stabt fje'ben-niütbifl bi« §erjog 6atl oon Sotbringen unb ber $Dlenfönig Sobiežh) mit bem Befreiung«heere bie Süllen in bie gludjt trieb, ^kinj 6 u g e n bet berühmtere gelbijert feinet 3ett oernidjtete bann ba« Sürfenfjeet bei 3enta faft gonj.
Sa« öfterreichifd)' ®ebiet oergröfierte- Seopolb bebeutenj. 1687 erflärte fid) Ungarn für ein 6rb-reidj be« hab«butgifcl)en 3Jianne«ftamute«. ftroatien. Slaoonien unb Siebenbürgen tarnen ju Oefterteich. SRach feinem 1705 erfolgten Sobe beftieg 3ofef I. ben Sfj'on. (St mar ein äufjerft gefdjeibter Regent, gefligfeit unb SRachgiebigfcit jut rechten 3e«t fd)ufen ihm bie Siebe unb Bereitung feinet Böller. 6t ftarb an ben «lottern am 17. Hptil 1711. 3f)K folgte fein Bruber Sari VI., ber bie Jfieberlanbe, Wailanb, SDiantua, Slieapel unb bie 3nfel Sicilten erhielt. Unter ihn befiegte (Sugen in turjem rühm-teilen Stiege bie dürfen uno braute ba« Banat, Xeme«oar, gang Setbien mit Beigrab, bie ffialladjei, SE^eile oon Saloonien unb Bo«nien an Oefterteich.
Seiber enbete ein neuet Sütlenlrieg fdjledjt unb bi« auf ba« Banat ging 1739 roiebet ade« oerloteu. S a 11 IV. mat bet legte männliche 9!adjtonime ber Habsburger. (Sr gab ein ©aužgefet): bie ptugmati-fche Sanclion, nach roeldjet ba« (Srbredjt bet Sänbet u u g et b e i 11 in Ermanglung oon Söhnen auf bie ällefte lochtet be« SRegierenben übetjugehen hat. Seine lochtet, 9J1 a t i a S h e r e f i a, mat bie ruhmreiche 91ad)folgetin be« eblen Äaifet«. Sie mar eine roeife, eble ^ettf^etin. Slnfang« in lange Stiege oerroicfelt, hob fie in bet batauf folgenben grieben«-jeit butch roeife Einrichtungen bie Wacht be« Staate« unb feine Sraft. Sie erroarb ®alijien, Sobometien, bie Butoroina unb einen Iheil ju Oberöftetreich-Sie Saifetin mat eine ftomme grau, bie gottetgeben am 29. Jiooembet 1780 ftarb.
3hr Sohn 3 o f e f Ii., bet oielgeliebte unb vielfach mifjoerftanbene eble, ho<hheri<fle SRenfdjenfreunb beftieg nach bem Xobe feinet erhabenen äNuttet ben Sfjton Oefterteich«, et mar feinem Bolte ein Batet, ein greunb in be« SBorteS ebtlfter Bebeutung. St befreite bie Bauern oom .Stüde be« Säbel«, unb fthuf ftch baburch oiele geinbe. Set grofce Bauern-taifer regierte leibet nut 10 3al)", fein tljatenreiche« Sehen enbete er fchon am 20. gebtuat 1790.
9iun tam 3ofef II. Btubet, 8 e o p o I b II., jut SRegietung, et mat getechtigleit«- unb ftieben«Iiebenb.
Leopold II., kteri ljubil je pravico in mir. Ko je vladal ta cesar, začela se je velika Francoska revolucija. Njegovo nesrečno sestro Marijo Antoineto in njenega moža francoskega kralja Ljudevika XVI. vjeli so puntarji in jih ob glavo djali. Leopold II. umeri je prerano Avstriji, ktero je z modrstjo vladal, ter spraviti jo hotel na pravo pot red£ in miru.
Po njegovi nagli smerti 1. marca 1792 nasto-
fil je na cesarski habsburgiski prestol njegov sin : 1 r a n c II. Ko je ta cesar vladal so se zgodile mnoge in velike spremenbe v naii Avstriji. Začele so se titikrat velike vojske z Napoleonom I. Doživeti je moral, da so ob glavo dejali na Francoskem kndja in kraljico. Spodnje dežele (Niederlande) zgubil je, moral dati jih je Francozom. Ravno tako je zgubil Lombardijo, in je dobil za njo Venecijansko, uokoliko Istrije in Dalmatinsko. Leta 1795 pridobil si je zahodno Oalicijo in Kra-kovo, za to pa je zgubil zadna švicarska posestva. Leta 1805 zgubil je Venecijansko deželo, Tirolsko, in avstrijanska posestva na Švabskem, za to je dobil Solnograško. Leta 1809 Solnograško prišlo je k Bavariji, in del Galicije k Rusiji. Na-
Sdeon si je vzel Belak, Kranjsko, Gorico, Terst, orvaško (na desnim savskem bregu) in Reko. Cesar Franc dobil je naslov dedovalnega cesarja avstrijanskega z imezom Franc II. in je ime nemškega cesarja odložil. Velika bitva pri Leip-cigu 16., 17. in 18 oktobra leta 1813 prinesla je Avstriji zopet slavo in mogočnost, in izjemše del Galicije, spodnjih dežel in del Švabskega in Švice, dobila je Avstrija vse poprejšne zgubljene dežele nazaj. Po smerti Fanca II nastopil je Ferdinand I. vlado; ko je umeri njegov oče 2. marca leta 1835.
Leto 1848 prineslo je veliko nesreče našimu cesarstvu, in revolucija je pri pravila, da je odstopil Ferdinand I. in oddal vlado svojega brata sinu: Francu Jožefu I., kteri vlada našo drago domovino slavno od 2. decembra leta 1848. Doživel je naš presvitli in ljubljeni cesar mnogo veselja, pa tudi mnogo nezgod v času svojega slavnega vladanja. Hvaležno ljudstvo delilo je ž njim veselje in žalost, ter voši mu, da bi mu d d Bog v poletji svojega življenja in vladanja, veliko sreče, slave, in časti naši domovini. Naš kronski princ ima ravno tako lepe čednosti, kakor njegov oče, in to nam da gotovost, da bomo ga ljubili ravno tako kakor ljulimo sedajnega cesarja, ko bo Bedel na prestolu Habsburškem. Vdani mu bomo ravno tako kakor so bili vdani naši, pred-dedje vladarskemu rodu 600 let. Mislimo tu prebivalce Štajerske, Koroške in Kranjske , kteri so se deržali vedno zvesta svojega cesarja, če se tudi v tih deželah ljudje različne narodnosti prič-kajo; — kar pa tiče ljubezen do cesarja, v tem smo si vsi enaki. In če bi priderli sovražniki, bodisi od severa ali juga, od vshoda ali zahoda,
SBäljrenb feinet 5Regierung«jeit brach bie grofje fran-jöftid)e {Resolution an«. ©eine unglücfliche Schroetter, 3JI a t i a « n to i n e 11 e, mar bie ©attin be« Bönig« in granfreid), Siubroig XVI., roeldje betbe oont Solfe gefangen gehalten rourben. Seopolb II. ftarb oiel )u früh für Defterteidj. roeldje« et mit roeifer ©anb in bie ©aljnen bet Orbiiung unb be« ^rieben« lenfte. Wach feinem am I. SRätj 1792 ploglid) erfolgten lob beftieg fein Soljn Jtanj II., ben Shton bet §ab«burger. ffidhrenb beffen Wegieiung gingen in Oefterteich groge Seränberungen oor fich-Unter ihm begannen bie großen europüifchen Kriege mit Wapoleon. @r mußte e« erleben, baß in Jranf-reich be« Äönig« unb bet Äönigin fiaupt unter bem »eile be« ©enter« fielen. ®ie {Rieberlanbe gingen unter ihn an JJtanfreich oerloten, ebenfo rourbe bie fiombarbei abgetreten, roogegen Oefterteidj Šenetien unb 2heile oon 3ftrien unb ®a!matien erhielt. 1795 tarn SBeflgalijten unb ffrcifnu ju Oefterteich. ®ie legten fchroeijetifchen «cfigungen gingen bähet an Jranfreieh oerloren. 1802 ging ba« oenetimifche (Sebiet Tqtol unb bie öftrrreichifehen Sefigunpen in Sdjroabcn oerloren. dafür erhielt ber Staifer Salj-bürg. 1809 tam Saljburg au fflaiern , ein 2()eit ©alijien« an fflußlanb. Wapoleon nahm fich Billach, »rain. Xrieft, ®örj, 3ftrien, «roatien (am rechten Saoeufer) unb Jiume. «aifer granj nahm bie Söürbe eine« (Srbfaiftr« oon Oefterteich •»<« Jtanj II. an unb leate ben Sitel eine« „beulten Raifer«" ab. ®ie große Sölferfchlacht bei Seipjig am 16., 17., 18. October 1813 brachte Oefterteich roiebet @lanj, SHuhm unb 2Jlad)t — unb auch mit Sužnahme bet {Rieberlanbe, eine« Iljeile« ®alijien«, Schroaben« unb bet ©chroeij bie julegt oerlotenen Sefigungen roieber.
3 e r b i n a n b I., ber ©ütige, trat nun bie {Regierung an, nachbem fein Sater unb Sorgänget am 2. SBJärj 1835 geftorben roat. ®a« 3af)r 1848 brachte oiel ©ehe übet bie Monarchie. ®ie {Re-oolution oeranlaßte ben Äaifet auf ben Ihton ju ®unften feine« Weffen ju oerjidjten, bet al« g t a n j 3 o f e f I. unfer feuere« öfterreid)iid)e« Saterlanb feit bem 2. ®eeember 1848 regiert. Unfet oielgeliebter Jtaifer hat oiel ®elje unb oiele gteube roährenb feinet glotteichen {Regierung bi«her erlebt — fein banfbate« Soll hat greub unb Seib mit bem et-habenen ©ettfehet getijeilt unb roünfcf)t e« au« oottem ©erjen, bag ihm unfet ©errgott im Sommer feint« thatenreichen fieben« unb ©errfchen« oiel, recht oiel @lücf, {Ruhm, @hte unb @lanj füt ba« Saetrlanb befcheiben möge. Unfet Äronptinj, «Stjherjog SR u-b o l f, oereinigt bie fetjönften ©genfehaften feinet et-ha6enen gltern in fich, unb ba« bietet ben öfter-reichifchen Sölfern bie ©ernähr, bag fie auch »Oer 3ufunft ©errfchet am Ihtone ^aben roetben, benen Tie mit betfelben anhängtichfeit roerben jugetban fein, roie Tie e« — roir meinen namentlich Steiermatf, Ätain unb Pätnten — feit 600 3al>ten roaten unb ftnb. JRögen im Saterlanbe, roo oerfchiebene {Rationalitäten roohnen, auch {Reibungen untereinanber notfommen, in bet £iebe jum ©ertfchergefdhlechte
zoper našega cesarja, vstali bomo vsi, in napravili železen zid zoper sovražnika, pustili bomo malenkosti in prepire na strani, ter stali za cesarja in domovino. Sest sto let vladali so nar žlaht-nejši potomci Rudolfa Habsburškega našo domovino , njim v sla\o in naši domovini v blagor, toraj zakličemo s pesnikom cesarske pesmi:
„S Habsburškim bo tronom vedno Sreča terdna Avstrije."
finb ode flleid)! Unb roenn geinbe oom Jlorben obet ©üben, Dften ober SBeften gegen unfern Jtaifet unb unfer £anb fid) ergeben würben, ba roiirbe a ud) ba« ®efiif)t für Jtaifer unb Satetlanb alle SHeibungen unb allen $aber oetbtängen. unb in jebe« ÜJlanne« ®ruft roiirbe bag £>erj nur fiii Jfaifer unb SRcici) fdjlagen. 600 3al)re fjaben bie ebelften ©proffen be« §ab«-burg'fdjen ©ef<$(ed)te« Defterteid) #f)iert, au« oodftem ©erjen rufen roit mit bem ®id)tct ber 3So(f«l)i)mne au«: Šnnifj bleib mit ©abžburg« Iljtone Defterteid)« ©efdjict oerroanbt!
Nekoliko o zavarovalnem društvu proti požare „Wechselseitige Brandschadenversicherung in Graz."
Preden govorim več o tem društvu, moram vam povedati, da ste bili večinoma vsi kmetje do sedaj, bodisi na Štajerskem ali Kranjskem in Koroškem zavarovali pri tem društvu svoja poslopja in svoje pridelke proti požarom, in gotovo vem, da ni se nikomu krivica zgodila, vsak je dobil denar hitro po požaru, za kolikor je zavaroval svoje imetje. Ker pa sedaj nastajajo druga društva, kterim ni mar druzega, kakor morda obogateti nekoliko družbenikov, in nimajo nobene pristojne denarne podlage, toraj morajo gledati, da bi dobili mnogo takih, kteri bi plačevali pri teh društvih zavarovalno premijo, kteri iz tega namena premije (to je kar mora plačati, ki zavaruje svoje posestvo proti ognju ali požaru), stavijo tako nisko, da iahajati jim ni mogoče, misleči s tem bomo pridobili mnogo tacih, ki se bodo zavarovali pri našem društvu, in dobimo denarja dovolj izplačati tiste malenkosti, ktere bi bile izplačevati, ker le red-koma kaj pogori. Pa grozno motijo se ti gospodje same sebe, še bolj pa revnega kmeta, ker po tem načinu vsem tem novo nastajočim društvom ne bo mogoče izplačevati, kar so dolžni, in za kar so se obligirali. Od kod pa vendar hočejo vzeti, ker nimajo prave zaloge (fonda) in premije stavijo tako nisko, da ni jim mogoče splačevati, če se nesreče godijo po navadno, koliko manj pa še, če se nesreče množijo kar se prav lahko zgodi. Pri takih društvih dobijo svoj denar, kteri imajo toliko sreče da so pogoreli, preden se je denarna zaloga izpraznila, drugi pa Bmejo žalostno gledati svoje pogorelo posestvo, za ktero ne dobijo ničesa, ker društvo je med tem napovedalo konkurz (ali fali-ralo je), in kmet je plačeval misleč, da pri nesreči dobi povračilo, vse čisto zastonj : terpi toraj dvojno škodo, če se mu zgodi nesreča pogoreti. To moral sem vam naznaniti, preden govorim več o zgoraj omenjenem društvu. Ker so letos začeli druga društva, ktera vstajajo, kakor rastejo gobe iz zemlje čez dan, ne le sovražiti, temveč obrekovati to društvo , ktero stoji sedaj tako terdno , da ni se bati nobenemu , kteri mu zaupa, svetujemo toraj
vam kmetom, ne glejte na par krajcerjev , ktere morate plačati tem društvu več, kakor drugim novim društvom, o kterih sem vam že povedal, ker pri tem društvu ste zagotovljeni, dobiti svoj denar vsaki čas, če vas nesreča zadene; pri drugih novih pa je dvomljivo. Agenti drugih društev vam pravijo sicer vso slabo o tem društvu, kar ni resnično, samo da Bi zaslužijo svoj denar , kar se pa potem godi b kmetom, zato tem ljudem nič ni mar, saj ima pervo premijo, ktero ste mu plačali v svojem žepu dobro zavarovano, če pa društvo more dopolniti svoje dožnosti ali ne, za to se ti ljudje ne zmenijo, za to jim ni mar, ker tak agent tudi nima nobene dolžnosti, dolžnost prejme društvo ; — toraj vam obetajo zmerom nebesa in
Sotem pa še komaj „vice" dosežete. ker če ste obili polico zapisano imate : obljube deržati, ktere so vam morda storili agenti, mi nismo zavezani, naše društvo se zaveže b svojimi dolžnostimi s to polico. Če pa preberete potem članke teh polic, zveste da ste opeharjeni. To vam sem povedal, da böte iz sledečega vidili, da se deržite rajše zavarovalnega društva v našem naslovu omenjenega „Wechselseitige Brandschaden - Versicherungs-Anstalt" v Gradcu; ker koristili si böte sami sebi. Da pa razumite kako ničljiva so vsa obrekovanja roti temu društvu, navodil vam bom s številkami, tere so resnične in pravi ne, da boto razumeli po Bvoji pameti da je društvo na dobrih nogah.
Resnično je, da je odstopilo pretočeno leto od 94.000 zavarovanih iz Štajerske, Kranjske in Koroške dežele 3453 udov , zato pa je na novo vstopilo 3800 udov, toraj je društvo pridobilo leta 1882, 347 ; če pregledamo te statistične številke poprejšna leta, je bilo vsako leto slabeje, ker število izstopnikov in število pristopnikov ni bilo nikdar tako agodno, saj se ve, da je dostopilo vsako leto več udov k zavarovalnici, kakor jih je odstopilo. Tisti agenti pa, kteri hočejo škodovati društvu, in kmete na limance peljati, vam gotovo ne bodo nikdar povedali, kohko ljudi se je zavarovalo pri društvu, o kterem sedaj govorimo, povejo vam samo število tistih, kteri so odstopili; od njihovih društev pa vam pravijo, toliko in toliko jih je pristopilo, od tistih kteri so odstopili, pa besedice ne zinejo. Na tak način se ve, se pripravi vsak kupec ob celo vero, posebno pri
kmetih, kteri večinoma nimajo časa, premišljevati, in tudi nimajo priložnosti zmerom poizvediti resničnih Številk in razmer. Pravijo tudi, da je to društvo povikšalo premije, to je resnica, pa premije samo za slamnate strehe, kterih je pogorelo nar več, kakor kaže skušnja, in toraj plačilo za zavarovanje ni bilo v nobeni primeri proti plačilu, ktero je moralo plačevati društvo, če bi pa ravnalo društvo tako, mora priti v nič, ali odteguje drugim denar z višjimi premijami, kterih poslopja niso tako nevarna. Graška „Wechselseitige* pa noče niti enega ne druzega, ravnati hoče pošteno, ter bo tudi obstala, naj jo obrekujejo druga društva, kolikor hočejo, ker s tem obrekovanjem iščejo si dobička sami sebi; ljudje pa bodo naglo spoznali , kam se imajo obračati in kje se terdno der-žati, da se jim škoda ne godi. Kako ugodno da stoji društvo, kažejo vam nar boljše sledečo številke : Odstopili so pretečeno leto zavarovani s kapitalom, za opeknate ali ploščaste strehe, 833.440 fl., za dilnate strehe, 923.870 fl., za slamnate strehe, 1,922.660 fl.; pristopili pa : za opeknate ali ploščaste strehe, 3,167.410 fl., za dilnate strehe, 1,446.130 fl, za slamnate strehe, 1,101.250 fl. toraj je prirastlo zavarovanega kapitala za opeknate ali ploščaste strehe 2,333.970 fl., za dilnate strehe 522.260 fl., in odpadlo za slamnate strehe: 821.410 fl.
Iz navedenih resničnih številk se vidi, da je društvo pretečeno leto le mnogo pridobilo, ker odpadek za slamnate nar nevarnejše strehe je društvu dobiček, plača se vBako leto več za pogorela posestva s slamnatimi strehami, kar iznašajo dohodki zavarovanja te baže. Društvo stati si toraj ne more ugodnejše, kakor stoji sedaj. Ker pa je društvo deželna naprava, ne sme se umikati zavarovanji slamnatih streh, kakor delajo druga društva, toraj pa je povikšalo premijo za aseku-ranco poslopij s slamnatimi strehami.
Kakih sredstev pa se poslužujejo agenti novih društev po kmetih, vam je samim nar bolj znano, trosijo laži po kmetih, pregovarjajo na vse mogoče načine , zavarovati svoje imetje pri njih , obetajo, da böte plačevali nar cenejše premije in tacih reči več.
Dobijo se pa tudi taki agenti, kteri se ime-nnjejo : „Inšpektorji zavarovalnega društva v Gradcu , ali kterega društva, tega kmetu ne povedo, tirjajo od kmeta zavarovalne bukvice, in si zapišejo , kar je zavarovanega, potem jim mora kmet nektere papirje, kterih ne pozna, podpisati ali podkrižati, in razve še le tistikrat, ko dobi novo mu čisto neznano polico, da je zavarovan proti svoji volji pri drugem društvu. Kaj pa mu je zdaj storiti P Da nima novih stroškov , in dolgočasne pravdarije, ostane tam kamor so gä pripe-
3" "ali taki agenti zoper njegovo voljo. — Da se obi tako ravnanje v resnici, to se more spričati. Pa vse to obrekovanje in gerdo ravnanje drugih j društev gori omenjeno „Grazer wechselseitige |
Brandschadenversicherung" ne bo spodkopalo, stoji terdno, in bode tudi stalo, ker ima dovolj denarne zaloge, preterpeti nekoliko let škodo , če bi je ji obrekovalci v resnici kaj napravili. Vam pa kmetom svetujemo, ostati pri deželni napravi, svesti si bodite, da nikjer ni tako varno zavarovati se proti ognju, kakor ravno pri tem deželnem društvu , tukaj ne pridete nikoli ob svoj denar, če bi vas zadela nesreča pogoreti, kar se vam pri drugih društvih prav lahko zgodi.
Dopisi.
Iz Lipoglave pri sv. Duhu nam se poroča, da je pogorela tam hiša Jurja Detiček-a (očeta gospod notarja v Gornjem gradu). Petinšedeset let stara ženka se je osmodila žalibog močno, ker hitela je pod streho, da bi bila rešila svojo obleko, možu se tudi ni boljše godilo, grozno se je opekel. V hlevu jima je zgorela ena krava in dve svinji. Sumijo, da je nekdo zažgal. Nar bolj žalostno pri tem pa je, da hiša ni bila zavarovana, is posestnik ne dobi ničesa, temveč terpi sam škodo. Kedaj böte vendar mislili preljubi kmetje ! zavarovati svoje imetje P Mislite si privarčevati premije za zavarovanje svojih hiš, pa tukaj varčevanje ni na pravem mestu, ker koliko bogatih kmetev prišlo je že na beraško palico, ker so se bali plačati par krajcerjev za zavarovanje , potem pa jik je nesre. a zadela pogoreti, ter niso dobili za celo svoje veliko premoženje ne černega za nohti. Kakor se sliši, bo vse častivredna višja duhovščina kmete podučevala, kako koristno je zavarovati svoje premoženje, naj bi storil to tudi vsak fajmošter v svoji fari, njegove ovi ice mu bodo gotovo vedno hvaležne. Ker govorim ravno o veličastni duhovščini moram vam povedati, da visoki duhovski gospodje, nekteri dehanti niso nikakor zadovoljni z „Gospodarjem" ter priporočajo kmetom „Kmetskega prijatelja" videči, da n:.kakor ni tak lisjak kokor ga poljubi imenovati gospod doktor v Mariboru. Da pa je začela delovati vse slave vredna duhovščina z nami, slava ji! to bo kmetu gotovo pomagalo na terdne noge. in kmet je za dobrote vedno hvaležen.
Iz Savinske doline nam piše prijatelj našega lista, da je rekel precej znan gospod, ko so ga vprašali, zakaj je tako hud na „Kmetskega prijatelja*, kmetje so ie sedaj beštije (to je divje zverine) , če jim pa damo brati take liste, jih ne bomo več mogli imeti na uzdah. O besedi beštije ne govorimo več, ker vsak sam vč, da človek ni zverina, mislimo pa, da je mnogo listovkteri so kmetom vtliko nevarnejši, kakor „Kmetski prijatelj.* Nevaren je „Kmetski prijatelj" samo per-vakom in njihovim pomagačem, zato pa ga tudi sovražijo bolj kot strupeno kačo, in kričijo iz celega gerla proti njemu, pa to jim ne bo pomagalo nič; hvala Bogu, naši kmetje niso več tako nenmni, kakor bi jih imeli radi nekteri „gospodje.*
Iz Savinske doline nad Celjem. Dandanašni je veliko potepuhov in tatov , kteri bi radi dobro jedli in pili, delali pa nič. Klatijo ee ti ljudje povsod, sedaj pa so si zbrali posebno Savinsko dolino Trinajstega tega mesca bil je somenj v Žavcu. Kar na enkrat pride tak dolgoperstnik, in vkrade Jakobu Janiču kos belega platna, nekemu drugemu čevljarju dvoje e ,Te 1 j, in prodajalcu dežo-branov imarel ', marelo. Ker pa imamo marljivega, za službo vnetega žendarskega stražmestra , in se tudi drugi podložni žendarji prav dobro obnašajo, ter jim je služba več mar kakor veselice in druge stvari, zasačili so nesramnega tata mahoma; iz Letuša je doma, in piše se Janez Cerej. Pa tato-vino so pri nas sedaj skoraj na dnevnem redu. Med trinajstim in petnajstim t. m. je bila ukradena koruza iz kozolca v Petrovčah , prav na tihoina, nikdo ni imel ne duha ne sluha, kdo bi bil tat. Naši verli žendarji pa so naglo zasledili tata, in njegovega pomagača, bil jo namre domač hlapoc Jože Bučer in pomagač njegov odotni kajžar Tomaž Kresnik. Slava toraj našim verlim žendarjem ! Vse te malopridneže so že izročili sodniji v Celje, kjer pod ključavnico čakajo zaslužene kazni, časa bodo imeli dovolj svoje dolge perste pregledovati, in potem jim morda vendar zaslužena kazen skrajša nekoliko dolge roke, da postanejo zopet pošteni ljudje. Ker pa so tatvine pri nas tako navadne, imajo občinski župani vender spolniti svojo nalogo, in pošiljati občinske sluge na straže ali patrole, temve , ker to je njihova dolžnoBt, če se tudi tatvine ne množijo, kakor pri nas, občinski stražniki so plačani za to , da ki varovali občino in gledali da se nikomu škoda ne zgodi. To pa žali-bog ni povsod pri nas. Ne daleč od Žavca imamo župana , kteri, namesto poslati občinskega slugo na stražo, rabi ga doma, da mu piči konje ali pa ga pošlje hmelj kopati; župan pa za občinskega stražnika od ob ine odločeni denar v svoj žep spravi. Za danes zadosti drugikrat kaj več. Z Bogom.	H.
Gospodarske stvari!
Lotimo se umnega sadjerejstva.
(Govoril {. g. kaplan J. Fajl v Uzskej podružnici.
Kder taste mnogo sadovnega drevja, ondi je kraj prijeten in zdrav. Dobre studenčine mu ne zmanjka, lehko, in kužnih boleznij je se manje bati, kakor drugod. S sadonosnim dtevjem zasajeni kraji 30 pa tudi večjidel premožneji mimo drugih. Zato imamo pridnim sadjerejcem, ki so uže davno umrli, vedno ohraniti hvaležen spomin, da so nam toliko drevja zasadili, po uekaterih krajih jako veliko. Zato jim bodi vsa čast in hvala. Vendar v nečem predniki niso prav storili. Premalo so pazili pri odbiranji raznih sort. Sicer pred 30. ali
40. leti to ni bilo tolike pomenljivosti, kakor sedaj. Takrat so sad od dreves večjidel porabili za domače potrebe. Zato so lehko bili pri sortah menje izbirčni. Den denešnji je pa drugače. Sedaj imamo skrbeti za kupčijo 9 sadom. Lehko ga za lepe denarje prodavamo v Nemško, na Rusko in celo v Švedsko. No, in tukaj so kupci izbirčni, za dobre sorte obetajo več, za slabe menje ali nič. Tega jim nihče ne more zameriti; kajti vsak zna, da hoče kupec imeti nekaj dobička za svoj trmi, kar najleži duseže, ako kupljeni sad zopet hitro in po ceni dalje pošlje. To je pa le mogoče pri lepih trpežnih in dobrih sortah. Po teh bode tedaj kupec jeseni tudi najbolj povpraševal in jih sadjerejcu najdraže plačeval.
S tem pa smo zadeli 11a reč, ki je za vse naše sadjerejstvo velevažna. Za naprej moramo pri sadjerejstvu pred vsem ozir jemati na tiste sorte, o kateri h vemo, da za njihov sad kupci poraj-tajo. V prvej vrsti lotimo se jabelk, ki so pravo veselje in dobrota našim sadovnjakom. Odberimo pa izmed stotin raznih jabelčnlh sort tiste, katere v našem kraji dovolj rade rastejo pa še sad rodijo, kateri je lehko v denar spraviti. S tem ni rečeno, da so vse stare sorte slabe. To gotovo niso. Vekntere so izvrstne n. pr. mcšančeljni. Vendar marsikatera izvrstna sorta takrat ni bila na Štajerskem znana n. pr. zlata, zimska, parmena. Sedaj jo pa uže pogosto vidimo in jena zlata ja-bclka občudujemo, kedar jeseni med zelenim listjem zorijo. No, in tako nam je vseskozi pri izbiranji boljših sort napredovati, ako hočemo, da nas Švicarji in Tirolci (o Francozih še niti govoriti ne-čemo) preveč ne prekosijo v sadjerejstvu ter nam kupčije in dobička ne odvzamejo.
Kaj tedaj imamo storiti? Najprvlje opustimo večno poskušavanje z raznimi sortami. Prepustimo to sadjerejskim šolam in gospodom, ki imajo časa in denarjev za to. Mi pa izberimo sorte, pri katerih so skušnje uže povsod in dovolj pokazale, da so dobre, izvrstne. Dalje začnimo menje saditi : rženice, ovsenke, lorenčanke, sladke, pušelce itd. Kajti to so večjidel rana jabelka, kterih nihče rad ne kupi, ker se ne dajo dobro hraniti, ampak jih jc treba precej povžiti, sicer zgnjijejo. Namesto jih pa moramo segati po rodovitnih poznih sortah, pa jim tudi pravo ime dati in pustiti. Sedaj imamo pri imenih veliko zmešujavo. Mnogi pa celo nič ne poznajo ter ne morejo nikomur dopovedati, kakšen sad bi radi prodali. Skoraj povsod pa ob-volja sedaj razdelitev in zaznamovanje po imenih, kakor ga je sloviti sadjerec dr. Lukas izumil in v posebnej knjigi objavil. Vse jabelčne sorte spravil ali razdelil je v 10 razredov ter jih označil z imeni! kalvil, klopotulja. guldar, rožnek, golo-bec, veliki rambor (Pfundäpfel), kosmači (Reinetten), pisanec, špičar in plošček. Ko je č. g. J. Fajl ove razrede bil razložil in pojasnil, djal je sledeče: .za naše kraje sodijo po mojem prepričanji najbolje: kalvil, parmena, potni, rumeni kos-
mač, zimske vince in žlahtni zimski mašsncelj. Želim, da gospodarji blagovoljno sprejmejo moje nasvete. Lotijo se naj opazno in vstrajno sadje-rejstva tako, da bodo kolikor mogoče veliko sadja pridelovali za prodajo. Odprli si bodo novo pot do denarjev, do oljšavanja bremen, do blagostanja, Se pozni vnučiči se jih bodo hvaležno spominjali.*	St. G.
(Da zgodnemn sadju cvetje ne p o z e b e.) Zgodno sadje pred mrazom varovati, nam je pred nekaj časa nek posestnik prav lahko in dobro sredstvo naznanil, Če mu drevje začne prezgodaj poganjati, obkoplje zemljo okoli stebla in nanuje po potrebi en ali več škafov ledu v to jamo, kakoršno je drevo ali veliko ali malo, in zasuje led z odkopano zemljo. Tako zasuti led se le polagoma topi, drevo pri koreninah hladi, in mu toraj ne dopusti prenaglo rasti in razvijati se. Ledu, kolikor ga je treba za to, dobi lahko vsak sam po zimi, in ga brani tako dolgo, da ga rabi. Na senčnem kraju se napravi koča iz desk, z dvojno steno, in sicer naj bodo deske zunajne 8 do 10 centimetrov od notranjih oddaljene, ta prostor naj se natlači z mahom. Namestu take koče, ktero je treba dobro z mahom ali slamo zakriti, so dobre tudi dve kište razne velikosti, med ktere se maha natlači, v notranjo manjšo kišto se dene ledu, ter se dobro zakrije z mahom in slamo da ne more ne dež, ne veter, ne solnce do ledu. Tako se ohrani led več časa brez govorice vrednih stroškov.
(Nekaj o zamašenihžrebetih.) Da so žrebeta zamašena, ter se ne morejo istrebiti, zgodi se redne kmalo po porodu, ker se smola žrebetska ne iztrebi iz črev, ktera se je tam nabrala cel čas, kar je živelo žrebe v kobiljnem telesu, in začne gniti v črevah, ter čreva vname. Ta bolezen je grozno nevarna, ona vmori ali mahoma, aH napravi grižo, ktera večinoma žrebe konča. Pozna žrebeta veržena mesca aprila ali maja imajo nar večkrat to bolezen. Dobijo jo, če kobile nimajo mleka ali ga imajo premalo, ali če je mleko pre-mastno, ker kobilno mleko ima lastnost istrebiti to smolo iz črev, in obvaruje toraj pred oteklino. Bolezni spoznati ni teško, 8..mo nekoliko pazljivosti je treba, če žrebe trebi blato ktero je enako smoli. Težje pa je spoznati vzrok, iz kterega je dobilo žrebe imenovano bolezen. Svetovati je vsacemu, prepustiti to skušenjemu živinskemu zdravniku, ker še le, če se spozna pravi vzrok bolezni, se more bolezen z vspehom zdraviti, in le mala napaka pri zdravljenji te bolezni donese večinoma smert. Da bi ne dobila žrebeta te bolezni treba je pridno prevajati kobilo preden verže, ravno tako ji štirnajat dni, preden poverže, le pičlo piče dati, in nekoliko časa po porodu. Žrebe se mora toplo zakrivati, dobre stelje dobiti, in če dobi koliko (bolečine po-trebuhu) in se premetava, mora se mirno deržati na tleh, da se ne obtolče. Naj se klistira z mlačnim kamelčnim čajem pa pozorno, ker živalice se
tega bojijo, in se ga močno braDijo; klistirati se sme vsake pol ure. Noter pa se jim da ricinovega olja, ali če tega ni doma, lanenega, 30 do 45 gramov (dva do tri lote) na enkrat po živalni velikosti in močnosti; premeša naj se dobro z enim ali dvema jajčnima rumenakoma in jim se zaliva počas po četert liter dobre studenčne vode. Na naznanjen način se jim sme dajati dvakrat na dan vzdajati zjutraj in zvečer.
(Kako naj se ravna 8 praznimi vinskimi sodi.) Če se vinski sodi pustijo prazni ležati, in se ničesa z njimi ne stori, radi plesnijo, in pokvarijo potem vino, ktero se nalije poznej v nje. Če kdo misli, da sod ni plesniv če gori žveplo v njem, se moti. Plesnivost more sicer pokvariti zrak v sodih tako močno, da ne more nič goreti v tem zraku. Če pa pri vehi ali pri pipi sod ni dobro zapert, ali če se sod presuši, more čisti zrak priti v sod, in potem žveplo rado gori v njem. Sode, kteri ležijo dalj časa prazni, le včasih posmoditi in jih nikoli ne izprati, ni svetovati, !rer nabere se v sodu preveč žvepljene kisline, ktera more škodovati lesu, in tudi vinu, ktero se natoči pozneje v sod; če se sod ne opere dostojno. Toraj svotujemo sode dobro oprati, če ste jih nekolikokrat vžvepljili. Posebno paziti je tudi treba, da so železne glave od šravfov al žebljev dobro zakrite, ker žveplena kislica se zedini rada z železom in se tako odpravi iz soda, ter potem vse žveplenje ne pomaga nič, in vino ima slab okus. Plesnjive rode očistiti se more na razne načine, to a je zlo važno pred vsem drugem, da se ne sme umivati sod z vročo vodo, preden se oe iskertači dobro plesnivost iz soda. Če se plesnjive st polije z vročo vodo, nastajajo notri smerdeče in slabookusne tva-rine, ktere izlezejo v les, in jih je potem prav teako odpraviti.
(Tla po hlevih.) Če se lahko dobi dobre ilovce, je konjskim in govejskim hlevom delati tla iz ilovce nar boljše, nar cenejše in tudi živini nar ugodnejše; delajo naj se ravno tako, kakor dobri skednji za mlatev. Dobro obdelana ilovca se v nekolikih verstah po tleh namaže in dobro zatolče. Görna versta naj se pomeša z želežnimi odpadi pri kovanji, in polije nekoliko z govejo kervijo. Taka tla naj se naredijo nar manj 22 centimetrov debela. Nekteri priporočajo 5 milimetrov debelo verste hi-dravliškega apna ali gipsa namazati na napravljena ilovnasta in še mokra tla. Taka tla so menda tako terdna, da jih še konjska kopita dolgo časa ne morejo razbiti.
Razne stvari!
(Cesarska milost Bošnjakom.) Vsem kteri so prišli v zapor zavoljo punta v Bozni in Hercegovini bo menda cesar obširno milost podelil.
(P o ž a r.) Trinajstega tega meseca pogorelo je vse kmetijsko poslopje Jožetu Schlosseru v Go-limverhu. Pri ti nesreči je tudi nekoliko živine pogorelo. Posestnik Jože Schlosser ni bil zavarovan. Pri tej priliki opomnimo vas prebrati dobro članek pisan o zavarovalnem društvu v Gradecu „Wechselseitige Brandschaden - Versicherungs - Anstalt" in zavarovati tam svoje premoženje.
(Kronanje ruskega cara) bo pri-hodno poletje. Po kronanji se bota podala car in carica v druge dežele na potovanje.
(Ogerski p r i m a s Simon) to je pervi škof na celem Ogerskem peljal se je boje v Rim, in je dobil od našega cesarja pismo na papeža. Naš presvitli cesar bi rad naredil mir med papežem in drugimi deržavami.
(Dve tisoči otrok pri papežu.) Pretečen četertek je papež dopustil učitelje in uči-teljke z otroci katoliških rimskih šol do avdijence 2000 po številu, da so mu vošili srečo k novem letu. Dopuščeni so bili v veliki prestolski sobani, mladež se je nastavila v polkrogu, na desno stran stale so učiteljke, na levo pa učitelji. Ko vstopi papež, spremila ga je mladež z donečimi klici: Evviva Leone il decimeterzo! Evviva il papa 1 (Bog živi Leona trinajstega! Bog živi našega papeža). Knez Ruspoli, kteri je bil nazoč pri ti svečanosti, nagovoril je papeža, in papež mu je odgovoril. Potem dal je papež vsakemu učencu bronasto in vsakemu učitelju sreberno medalijo. Dal je podeliti učiteljstvu tudi 2000 lir, da bi napravili zimske obleke za potrebno mladež. Potem padla je mladež na kolena, in dobila papeževi blagoslov (žegen.)
(Rezervisti) kteri pridejo iz Bozne in Hercegovine bodo dobili vsi vojno medalijo (Kriegs-medaile). Vsim tem vojakom bodo si še pri stalni vojni, ali imajo začasni odpust (urlavb), ali so že za čisto odpušeni od vojakov je pravica nositi ta častljiv znamenj. Naj ga častijo po vrednosti, pripnejo ga naj vsaj kolikokrat v letu na svoje persi, ker ponosni smejo biti, da so imeli priložnost, vstaviti svoje življenje za cesarja in domovino.
(Občinske volitve) začnejo se v mnogih krajih na spodnjem Štajerskem meseca januarja. Veliko občin na spodnjem Štajerskem imajo že hvalevreden red in varčnost z občinkem denarjem, pri mnogih pa sedaj o tem ni ne duha ne sluha. Volitve v občinske zastope so toraj zelo važne, in svetujemo vam naj se vdeleži vsak volitve. Volite može o kterih veste, da ravnajo sami dobro s svojim premoženjem, da živijo lepo s svojo družino, in da niso šuntaiji. Če nas vbogate o tem, böte volili gotovo prave može, kteri vam bodo lepo in koiistno oskerbovali občinsko premoženje, in vidili böte, da vam se bodo zmanjšali občinski davki. —
(Oče je obropal svojega sina.) Osemnajstega dne tega meseca poslala je mati svojega ednajst let starega sinka A. Brabec-a v Ljitomerži na Češkem s petakom k mesarju, da bi ji bil kupil za par krajcerjev masti. Ko je dečko šel domu, napade ga nek mož, verže ga na tla, ter vzame mu mast in denar, kterega je dobil pri mesarja iz petaka. Deček je mahoma spoznal, da ropar ni drug, kakor njegov oče Janez Brabec, kteri je 49 let star in zna mizarsko rokodelstvo. Zapustil pa je že pred letimi svojo ženo in otroke, zmenil se ni več zanje, ter je živel strastno in razujzdano od danes do jutri. Kresijska sodnija v Ljitomerži popisala je natanko hudodeljnika vsem oblastimi, da bi ga zasačili, ker tam jim je vtekel.
(T e r ž a š k e bombe.) Povedali smo vam, da so v Terstu pri razstavi, ktero je obiskal na-mestu presvitlega cesarja nadvojvoda Ljudevit, vergli lahoni bombo med ljudi, in nektere usmertili. Da so pozneje lahoni poskušali še več takik bomb v T erst pripraviti, in da so nekega Oberdanka pri tem zasačili, smo tudi vam naznanili. Ta je bil po vojni sodniji obsojen k smerti, in so ga obesili pred pretečeno sredo v Terstu. Ta zaverženec še zadnjo uro ni obžaljeval svojih pregreh, ter umeri je kot terdovratni grešnik, bil je prav lahon, ker iz Tersta na Avstrijanskem doma, je dezertiral kot av-strijanski vojak na Laško, in tam zoper Avstrijance bombe koval.
(Serbski kralj Milan bo morda zapustil svoj kraljevi predstol.) Za Scrbskega kralja Milana se množijo nezgode, in njegovo stanje je vedno nevarnejše. Kblniški časopis (Kölnische Zeitung) pravi, da je po celi Serbiji razširjeno gibanje odpraviti kraja Milana, če se ne pogodi z Rističem, kteri je kakor znano panslavist.
(Puntarji v Boke di Kattaro.) Vam iz poprej šnih let znani puntarski Bokezi, kteri so našim vojakom nose in všesa odrezevali, so se sedaj po zimi zopet nekoliko pogumili misleči, da jim vojaci ne bodo mogli kaj storiti. Pretečeno saboto so napadli po dnevu žendarsko kosamo. V kosarni bilo je 14 žendaijeva in ti so se verlo branili več ur, še le v mraku so se Bokezi odtegnili proti „monte Kolozna" na černogorsko mejo. Žendarji pa so poslali zanesljivega moža v Kati.ro, da je povelnikom naznanil napad. V nedelo ob dveh zjutraj je odišla kompanijo peščev proti Paboriji, in v istem času je bila poslana kompanija lovcev iz Budue na kraj, kjer so roparji žendarje napadli.
(Poglavar ruskih nihilistov) knez Krapotkin, kteri je živel več let v Švici, in tam delal za revolucijo, je bil na Francoskem vjet in zapert. Da so ga zaperli, temu je bilo vzrok, da so našli pri njem važna pisanja, ktera očividno dokažejo, da je knez podpiral vse anarhične namene in revolucijo.
Vabilo naroČiti kmetskega prijatelja.
Spodnjo štajerski, kranjski ni koroški kmetje so potrebovali že dalno časnika, kteri bi se opiral odkristoserčno. brez straha, brez sebičnosti, ter pošteno za njihov blagor. .Kmetski prijatelj" si je namenil to častivredno nalogo, in sprejeli so ga kmetje z veseljem. Prosimo tedaj vse kmete mestnjane, žlahtnike in duhovščino, kteri ste nam zaupali do sedaj, da nam ne odtegnete zaupanja prihodnje leto. Nikoli se ne bomo spremenili, borili se bomo s poštenim orožjem za blagor kmetovsk, za njegove pravice, za resnico, in za napredek pri naših kmetih.
Kakor smo pisali do sedaj, tako čemo pisati tudi prihodnje leto. Tistim, ki si želijo brati sču-vanja obrekovanja in šuntanja proti našim sosedom, ne priporočamo našega lista, kdor pa hoče v resnici podučevati se, skerbeti za svoje blagostanje, in skerbi za svoje otroke, temu priporočamo naš list. Naši nameni ostanejo vedno ednaki, naj se politika nagne na to ali nno stran. Povedali smo vam v pervem listu, da čestitamo našo katoliško vero, in služabnike naše prave vero duhovne, višje kakor vsak drug stan, pa deržavne postave morajo se spolnovati, bodi si ta ali un. Naše geslo je bilo: „Avstrija čez vse* in to geslo nam bode tudi ostalo, naj se prepirajo posamezni narodi, kolikor hočejo za medvedovo kožo.
Naš namen je bil in bo, da se mora vkloniti, naši vesoljni deržavi vsak posamezen človek, in vsi narodi, iz kterih deržara obstoji. Z veliko politiko se prav <-edko pečamo, ker nočemo pisati kmetu na dolgo in široko, kar mu ni mar, za kar se mu ni treba pečati, če pa zadene kmeta kaj o politiki, povemo mu in povedali mu bomo. Bog daj naši lepi domovini dolgo let miru, da si zaoeljemo rane, ktere nam so vsekale nesrečne vojske. — če pa nas naš presvftli cesar kliče v vojsko, nobeden ni hitreji, vbogati temu klicu, kakor sinovi naših kmetov, niso bojazljlivi, temuč hrabri vojaki, tega ne ve samo nas cesar, to je znano nar bolj sovražniku, proti kterimu so stali. Štajerskih in kranjskih fantov se je bal vsak sovražnik, s kterim smo imeli vojsko.
Mi smo si stavili nalogo, koristiti v resnici kmetom, toraj se pečamo večidel s kmetijstvom. Pogodili smo se s c. k. štajerskim kmetijskim društvom, da bo dalo nam dvakrat na mesec gos-podarstveno prilogo, ktero bomo vam prinesli, in sicer v prav razumljivem jeziku, kakor mi pišemo ne bomo čakali več, da bi se prestavila ta priloga od uredništva „Oospodatja", prinesli jo bomo v dobrem slovenskem jeziku, kterega razumite vsi, ne bomo mešali med lep slovensk jezik horvatskega. V rubriki gospodarstvene stvari dobite brati, kar nam pišejo posebno izverstni kmetovalci. Prihodnje leto gledali bomo tudi ua gozdarstvo (borštnarstvo) in mislimo vstreči mnogim kmetom, kteri stanujejo po bribih, in jim je pametno obdelovanje svojih
gozdov]živež sebi, in bo ostal njihovim otrokom. Nar višja naloga nam je, pokazati kmetom, kako koristna je scdajna šolska postava pošiljati otroke od 0. — 14. leta do šole, če nam je tudi znano, kako teško je marsuteremu kmetu, dati svoje otroke od doma, da morejo hoditi v šolo, pa v času, kjer želi priti vsak naprej ne sme zaostati naš kmet. Če bi začela iti naša šola rakovo pot, to bi bilo kmetu prava nesreča. Da se v nekterih krajih šolanje otrok polajša, če pri tem občna omika otrok ne zastane, proti temu mi n» rečemo ne besedice.
Kar se zgodi na kmetih, to bomo vam vsaki čas povedali, ker hvala Bogu dobili smo že letos z vsakim listom več sodelalcev, med njimi mnogo verlih kmetov, kteri razumijo in čislajo naš namen, toraj bi tudi radi pomagali po svoji moči, iz brih-tati svoje sosede.Slava jim! Donašali vam bomo vse, kar se tiče kmeta, donašali bomo dopise iz spodnjega Štajerskega, Kranjskega, in pod imenom razne stvari prinašali bomo vse reči, ktere so kmetom zanimive. „Kmetski prijatelj' noče si pridobiti dobička s svojim časopisom, če nam ostane kaj denarja, ne bomo ga vtaknili v svoj žep, dali ga bomo za koristne namene, za kmetski stan, kte-remu hočemo našo duhovno moč darovati, protivši vsim našim sovražnikom. Kolikor dolgo naši protiv-niki nam ne morejo storiti drugega, kakor v njihovih časnikih nevredno in nesramljivo zabavlati in sumičiti nas, aam se ni zdelo in no bo zdelo vredno truda, odgovaijati jim. Naša vest nam prepoveduje; pečati se s tako nevrednimi rečmi. Častimo preveč stan, kteri je nar številnejši v naši deržavi, kteri derži k Avstriji in cesatju z dušo in telesom, kteri se trudi v potu svojega obraza, da si pridobi toliko, da mu je mogoče vborno živeti, stan kterega tlačijo ljudje vsake baže, vodijo ga za nos, in radi bi ga zapeljavali; častimo kmetski stan preveč, da bi hoteli s tako zaničljivim ravnanjem ogreniti nedelni počitek. Na kratko rečeno: „Kmetski prijatelj" ostane pravi prijatelj kmetskega stanu, potegoval se bo za kmete brez strahu in obupa, ne bo nikdar premišljeval, ali bal se odkritim in zakritim sovražnikom naših kmetov pravico posedati, ter postopal brez ozira na kaj drugega pogumno in energično, proti hinavskim in bahajočim zapeljivcom našega kmetskega ljudstva.
„Kmetski prijatelj* bo ishajal od novega leta nadalje vsako drugo in četerto nedeljo v mesecu, in velja z gospodarstveno prilogo vred za pol leta 80 kr., za celo leto 1 gold. 46 krajcarje r.
Tiste naročnike, kterih naročilo odteče z novim letom, prosimo ponoviti naročilo, in naj porabijo temu poštno nakazalnico, ktera je pri sedajnem listu. Vsacega pa prosimo razširjati naš časopis, in podpirati nas v hvalevrednem podvzetji.
K novemu letu pa vošimo našim kmetom nebeški blagoslov!	s
Ursdolštvo kmetskega prijatelja.
V Celji, 27. decembra 1382.
^rdnumftafions-^iuftfbuitfl.
Sie Säuern oon Unterfteieimavf, ftrain unb ftärntfjen beburften |d)on lange einet 3eitung, bie ihre 3ntcieffen offen energifdj unb etjrlic^ uerfiid|t. Set „Sauernfteunb" hat fid) biefe Hufgabe geftedt, unb ift non ben Sauern freunblich aufgenommen rootben. ffltc bitten hiermiet ade Sauern nnb Bürger, abetige unb geifttidje ©orten, bie un« 3ljt ebrenbe« Sertrauen bisher gefchenft haben, un« ba«felbe auch in 3utunft ju beroaljren. fflit roetben SRiemanbe« Sertrauen mißbrauchen, roir täuipfen mit anftänbigen fflaffen für ba« ffiol be« Solfe«, für bie Slnerfennuuitg feiner Siechte, füt fflaljrheit unb gortfdjritt. fflie roir bi«her gefdjricben haben roitb e« auch tünftig bleiben; roir fucben unferen 8eferfrei« nicht lei Beuten, roelche an ©efchimpfe, Serleumbungen unb Sethegungen ©cfalleu finben. Unfere ©efinnungen bleiben unter allen Uinftänben biefelben. Saß un« Hochachtung nor bet {Religion ben ©efefcen unb ben Sienetn ber Sird)e unb be« Staate« inneroohnt, haben roir gejeigt, unb roetben roit ftet« an ben Sag legen. Oefterreich übet alle«! ift unfer SofungSroort in nationalen fragen, unb unfete änficht in biefer ift immer bie, baß fich bem fflohle be« großen Staate« alle Sauber unb Stationen bie ihn bilben unterotbnen müßen. SOlit großer ijJolitif befaffen roit un« nut in feltenen gäden — e« roürbe baburch nicht« erreicht roetben, roenn roit betübet Sange« nnb ©reite« fchteiben roütben. ©Ott gebe unfetem frönen Saterlanbe lange 3ah« be« gtieben«, bamit bie Schaben, roeldje ihm unglüd-liehe Äriege gebracht haben, auägebeffert roetben fönnen — ruft aber bet Raifet ju ben SBaffen, bann roetben unfete Sauernföhne bem {Rufe fctjncCl unb orbentlich golge leiften roie e« brauen Staatsbürgern gejiemt; unb baß unfere Sauernburfchen feine geig-linge pnb, ba« roeiß nicht nut unfer Herr unb Saijer, fonbern auch "Ke geinbe unfete« Staate«, mit roelchen roit jemal« im Stiege oerroicfelt roaren. Unfete Hauptaufgabe ift e« bem Sauernftanbe roirflich 91ut)cn ju bringen, unb beßhalb befaffen roir un« not Sldeut mit lanbroirthfdjaftlichen Singen, fflit haben mit bet f. f. fteietmärfifchen EanbroirtbfdjaftS-Sefedfcljaft einen Vertrag abefchloffen, bemjufolge roit jroeimal im ajlonate bie .Gospodarstva priloga" bringen roetben, außerbem aber finben unfete Eefet unter ber {Rubrif .Gospodarske stvari' bie fchriftluhteu arbeiten her> nottagenber Sanbroirthe. fflit roetben im nädjften 3ahte auch ber gorftroirthfehaft eine befonbere Sc» adjtung roibmen, uub tommen bamit flehet ben fflünfdjen vieler unferet Sefer im ©ebirge entgegen. SU« eine unferet erften ^flidj'en betrachten roir e«, bem Sauernftanbe ben hohen fflerth bet Schulen not Slugen ju halten, fflenn roir auch gut einfehen, qaß e« manchen Sauern fehr fdjroer fällt feine ffinber com Haufe ju geben unb jur Schule gehen )u laffen, fo ift e« boch oon größter fflidjtigfeit, baß in einer 3eit iro ade« oorroärt« ftrebt, roit nicht jurücfbleiben, e« roürbe fich bitter tächen, roenn e« mit bet Schule ben Äreb«gang ginge! ©egen Erleichterungen im
Schulbefuch, fo ferne berfelhe ber Schulerjief>ung nicht nadjtheilig ift. haben roit nichts eiitjuroenbcn. Ueber bie ©reigniffe im ©ebiete unfete« Seferfreife« roetben roir immer Scripte bringen, roit haben ©ottlob immer mehr {Mitarbeiter bie unfete 3iele oerftehen unb achten, uub roetben baher auch fünfligljin au« bem Itnterlaube foroohl al« auch au« Srain unb ftärnt en Stiefe bringen unb außetbem unter bem Sdjlagroorte .razne stvari!" über ade ©efchefjnieffe beridjten bie bie Säuern intereffiren. Ser „Sauern-freunb" roid fein „©efdjäft" mit feinet 3e'tunß machen — etroaige Uebetfdjüße roetben roit nicht in ben Satf fteefeu, fonbetn bem Staube in nüglicher ffleife ju ©ute tommen laffen, roelchen roit nun einmal unfere Sräfte roibmen rooden trog adet geinbe, bie roir haben. So lange un« unfere ©eguer mit gat nicht« anbeten in ihren 3eitungen antworten, al« mit fie felbft entroütbigenben Schimpfereien unb Set-bächtigungen roetben roir e« roie bisher unter unfeter fflütbe finben ju antrootten. fflit haben eine ju hohe Sichtung oot ben Seilten, roelche bie größt: Slnjahl im Staate ausmachen, bie mit Seib unb Seele öfterreichifch gefinnt, unb faifertteu pnb, bie im Schroeiße ihte« Singefichte« arbeiten um ein oft ttaurige« Safein ju friften, bie enblich non aden möglichen Seuten bebrüeft oerführt unb an ber *Rafe heiumgejogen roetben, al« baß roit ibnen mit ähnlichem oerädjtlichen ©ethue ihre Sonntagsruhe ftiiten roodten. Sutj e« bleibt babei, ber „Sauernfteunb" bleičt bet greunb bet Säuern er roirb für bie Sauctn ohne jebe gurdjt ohne 3aS(n, Sdjroanfen unb Sangen eintteten unb gegen beten offene unb oerfteefte, heuchelnbe unb ptahlenbe Serfühter unb Unterbauter rücfficht«lo« unb na<hficht«lo« tämpfen.
Set Sauernfteunb erfd)eint oon {Reujahr ab jeben 2ten unb 4ten Sonntag im Wonate unb foftet fammt bet .Gospodarstva priloga" für ein halbe« 3aht 8« ft, füt 1 3ahr 1 fl. 50.fr.
fflit bitten jene Slbonnenten, beren Pränumeration abläuft um gefädige Erneuerung mit Senujung bei-liegenber SJSoftanroeifung — ade abet um Serbteitung unfete« Slatte« unb freunblidje Unterftütiung.
3um 3ahreSroechfeI roünfdjen roir unferen Sauern ben Segen ©otteS!
S i Iii am 27. Secembet 1882.
Pi< ^Irbncfion bes
S	Vsim mojim kupčevalcem voiim ve-	SC
®L selo in srečno novo leto. Zahvalujem se za XC
W zaupanje, ktero so mi podelili do sedaj in	jgf prosim zaupati mi tudi prihodnje. Po- % fö trudila se bom VBtreči vsem kupčevalcem testiUje
Joirllne Prurha,	šk
<jL?	umri ca.	J2j
Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Olantschnigg. — Zmloiba in tisk Janei Rakusch-» T Celju.
Grospodarstyena priloga.
Priložena od štaj. kmetijske družbe „Kmetskemu prijatelju".
L. 1883.	L januarja.	Štev. 6.
Občni zbor kmetijske drulbe štajerske
dne 27. in 28. februarja 1883.
Prihodnje leto obhaja kmetijska družba štajerska svoj 59. občni zbor v Gradci dne 27. in 28. februarja. Zastopniki podružnic se naj naglašajo s svojimi povernimi listi od 8—12 ure, in od 8—Ö ure dne 27. februarja ali do 9 ure dne 28. februarja v uradnici kmetijske družbe, Ilofgasse 8, pri g. tajniku.
Zvečer ob 7 uri 27. februarja bo nejavna seja v restauraciji Daniel pred južnim kolodvorom (Tramway-Štacija). Govorilo se bode a) o uplivanji paže na vzrejevanje gozdov (g. Schmirger), b) > najvažnejših nasvetih posameznih podružnic , c) o volitvah v centralni odbor.
Dne 28. februarja ob 9 uri dopoludne bode občni, javni zbor. Vspored : 1. nagovor predsednikov. 2. nasveti centralnega odbora a) proračun za 1. 1883, b) račun ud 1. 1882, c) poročilo taj-nikovo. 3. volitev računskih pregledovalcov. 4. nasveti in želje podružnic.
Določni nasveti podružnic, na-menjeni občnemu zboru, dajosena-tisnoti in med zastopnike podružnic razdeliti še pred občnim zborom. Zato so podružnice prošene, naj svoje nasvete centralnemu odboru dopošljejo konči d o 2U. f e b r u a r j a 1883.
5. poročilo centralnega odbora : a) ustanova nadvojvada Jovanova, b) prošnja za novo kazensko postavo (nasvet podružnice Ostgraz od 1. 1881), c) poprava poselskega in viničarskega reda, d) pobiranje družnine.
t>. Volitev presednika (sedaj je baron Maks plem. Washington), I. podpredsednika (g. Pairhuber) in 4 odbornikov v centralni odbor (P. Prah , K. Schnetz, Alojz Werk , baron Ecker - Gckhofen in 2 namestnikov (Dr. Fürst in baron Moškon).
Po § 45 pravil mora se pri izvolitvi odbora ozir jemati na razne kraje v deželi.
7. Nagrade in odlike družbenikom izredno zaslužnim za kmetijstvo. Takšne nasvete morajo podružnice dobro utemeljiti in konči do 14 dnij pred občnim zborom doposlati.
Centralni odDor c. t. tietijste Me stajersle,
Maks baron pl. Washington, Fr. Müller,
predsednik.	tsjnik.
Rusko laneno seme.
Tisti gospodarji, ki želijo dobiti seme pravega ruskega lanu, 25 kr. kilo (14 kr. stari funt), ti se naj kmalu naročijo v uradnici kmetijske družbe štajerske Hofgasse 8). Seme se jim dopošlje, dokler ga kaj bo, in hitro potem ko so nam poslali denar.
V Gradci dhč 13. oktobra 1882.
Cetlratni odbor c. L kmetijske Me stajercfce.
Kaj ima kmetovalec storiti v drugej polovici decembra.
Na tem mesti je uže zadnjič bil govor o marsičem, kar so da sedanji čis opravljati na kmetih ; naj se nadaljuje vsako opravilo, ki je sedaj mogoče. Več ko se naprej opravi, boije je in leži stane gospodarja spomladi, ko so mu vse roke polne dela.
Leto se koncu bliža pa moremo zopet reči, da nam je več obetalo, nego dalo. Polščine so lepo kazale pa slabo vreme je spravljanje motilo in več menje škodovalo. Največ so ljudje s krmo trpeli. Živini v planinske pašnike vgnani se je časih prav slaba godila. Cena poljskim pridelkom je zopet pala na občutljivo škodo našim kmetovalcem.
Navedene reči delajo slabo stran starega leta pa moramo biti pravični in priznati, da nam je tudi marsikaj dobrega doneslo. Pred vsem bodi omenjena nova deželska postava za povzdigo gove-dorejstva. Če se vrlo izvršuje, utegne mnogo koristiti To bode tembolje mogoče, čem več dežela in država pripomaga.
Mlekarstvo napreduje. Graško društvo mlekarsko deluje prav dobro uže tri leta in je sedaj osnovalo podužnico na Dunaji. V Rabski dolini ustanovili so uže drugo štajersko mlekarko društvo s sedežem v Stadelnu blizo sv. Roprta. Obojno društvo je se prikazalo na razstavo v Trstu s hvale vrednim uspehom. Treba je tedaj ove pridne mlekarje posnemati, kder to posebno kaže.
Novi red za govejo tržiš. e na Dunaji bi veliko pomagal k napredovanju našega govedorejstva. Želeti le je, da res obvelja.
Sadja smo letos imeli na Štajerskem skoraj povsod veliko pa tudi dobrih kupcev, kakor šo malokedaj. To bode marsikteremu v spodbudo, da začne sadje saditi in žlahtniti. Glavni uzrok
dobrej sadnej letini bil je ta, da je spomladna slana izostala pri nas , a hudo oškodovala dežele, ki pridelajo veliko več sadja, kakor mi n. p. Wittenberg in Švica.
Zato smo letos tako lehko in dobro prodavali svoje sadje. Ali bodo drugo leto, sploh večkrat tako, to ni pričakovati, pa splašiti so no smemo nikoli dati. Finiše sadne sorte našle bodo vselej dobrih kupcev. Na tolklo ali jabelčnico, gruškovec bi pa bilo bolje vleči. Pijača je zdrava, krcpilna.
Svetovati je celo meščanom, saj bolja je takšna pijača od vsakega umetno narejenega vina, ali pa slabega vina ogerskega, kterega zmiraj več dovažajo k nam.
Zadnja leta postali so ljudje pozorni na štajerski hmelj. Začeli so povpraševati po njem in ga drago plačevati. Hmelj potrebuje veliko dela in skrbi, pa tudi vrača trud z dobrimi dohodki. Vendar vsako leto ne donaša gotovega dobička, pogosto tudi z njim popolnem spodleti. Treba je dobrega zemljišča, debelo gnoja, mnogo dela.
Zato se naj pečajo z njim le takšni kmetovalci , ki še ne onemorejo, če jim s hmeljem spodleti.
Kakšno bo novo leto, to Bog zna. Vendar to je gotovo, če nam Bog da svoj blagoslov pa še mi svoje storimo, potem ni dvomiti. da bode dobro. Tisto pridelovanje dosedajno, katero ne plačuje stroškov, bode treba skrčiti ali izpustiti. Gledati je tudi, da pri svojem gospodarstvu marsikaj predrugačimo in popravimo, kakor novejše skušnje učijo. Zlasti pa kaže zapisovati in raču-niti.
Tako kmetovalec najhitreje spozna, kde so mu dobiček ponuja. — Vselj pa bodimo prepričani , da nam je treba nebeškega blagoslova za delo naših rok. Bog nam ga daj vsega v bodočem letu!	Wilhelm,
Vinsko leto 1882.
Dobro je res začelo vinsko leto 1882 pa slabo končalo. Trs nam je jeseni 1881 vrlo dozorel. Največi mraz bil je dne 26. decembra, ter je temperatura kazala — 8°R. Snega ni palo, deža pa nekaj. Januarja 1882 je le eden dan trdno deževalo. Planine je pokrila tenka odeja snega, v nižavah pa ga sploh ni bilo. Najnižja temperatura je kazala — 6°R. Prhka zemlja je zmrznila do 10 centimetrov globoko. Po vinogradih so toraj veliko dela opravili.
Jednako milo vreme bilo je februarja. Tri dni je dežilo. Mraza je bilo samo do — 8°R. Snežilo ni. Krokarji in vrane delale so po njivah mnogo škode. Obrezalo se je vse ob pravem času; le v nižavah je trsovje ozeblo.
Mesec marcij bil je izredno lep; 22 dnij bilo je jasnih, deževnih samo pet. Marelice in bres-
kve so cvetele 20., črešnje 26. marca in okice trsom bo se močno napele. V zavetnih legah pognalo je trsovje uže preje. Termometer je kazal zjutraj 6—8°U., opoludne pa 8"R. Prvo kop so opravili ob najlepšem vremenu. Ljudje so se nadejali zopet enkrat dobre vinske letine. Še mraza ali slane se niso bali zaslišavši, da je po planinah le malo snega.
Mesca aprila je sadovno drevje prekrasno cvetelo. Slana jo pritisnila dne 6. 7. in 8. apr. pa samo orohom , marelicam in breskvam škodovala. Prvi kabrnki bili so 20. aprila videti. Bili smo sploh za tri tedne drugim letom naprej.
Tudi meseca maja dežilo je Bamo 5 dnij. Vendar dnč 31. maja prihrula je ta strahovita toča, ki je Štajersko po dve uri na široko zadela od severo - zapada do izhoda , zlasti slovenske in ljutemerske gorice je oškodovala za več let. Šlana je izostala. Trs je začel cveteti 28. maja pa slabo vreme meseca junija, julija, avgusta, septembra in oktobra nam je pouzročilo slabo vinsko letino.
Junija smo imeli 14 dežnih dnij, na planinah snega in sploh hladno, kar je rast zamotilo in zastavilo. Trs je nepravilno cvel do 20. junija.
Meseca julija bilo je prav vroče tje do polovice, pa noči so bile občutljivo hladne. V dru-gej polovici pa je bilo mnogo dežja in neviht. Grozdje za.elo se je osipavati. Sadno drevje pa je krasno kazalo.
Tudi avgust je spravil do 15 dežnih dnij. Bilo je nekaj neviht, lepih dni pa skoro nič, zlasti v drugej polovici ne. Meseca septembra je dežilo 10 dnij in v drugej polovici bilo je mnogo povo-denj. Noči so bile hladne, grozdje pa je začelo gnjiti. Tu pa tam so uže morali pobirati. Oktober tudi ni bil bolji. Dežilo je 11 dnij. Trgatev ali branje bilo je do 20. oktobra skoraj povsod dokončano. Mošt je brez dovoljno cukra in pravega okusa. Pravijo, da ne bo kaj prida vino iz njega. Najbolje obnesel se je še trs nemški in laški rizling , slankamenka , klevanjka , traminec, portugizec in hlapčovina. Najhuje gnjil pa je moslovec, belina, srebernina, klešec in domače črnine.
Velika sreča za kmetovalce štajerske pa je obilni pridelek od sadonosnega drevja, zlasti v Slovenskih goricah , radgonskem . ptujskem , mariborskem in drugih okrajih. Samo okolo Strassa, Cmureka, Spielfelda so kupci nakupili 6000 štrtin-jakov jabelk. Sačunimo štrtinjak 18 fl., tako dobimo 108.000 fl. To so lepi denatji. Letos je celo iz tujih krajev, iz Pruskega došlo mnogo kupcev. Porabimo to in delajmo za pov.digo sadjerejstva , kolikor se da. Ker vinogradi lezejo nazaj, poprimimo se tem marljiveje sadjerejstva.
Trtna uš širi ze zmiraj dalje. L. 1880 je v brežiškem okraji bila v 6 občinah ter ugo-
nobila 11 oralov in 253 □*. <ani so jo našli v 15 občinah na 180 oralih in 78 in letos jo imajo uže v 22 občinah. Toe vsakako pomis-lika vredno, zlasti ker vem da so veliko denarjev potrošili za uničenje tne uši pa jenega razširjevanja vendar niso ustriti mogli.
Vrhu tega začel se jebeli plesenj prikazovati na korenih trsovih; o pa najčešče tam kder z vejnikom gnojijo. Vnik sploh več stane kakor koristi in zato so v'ogradarji začeli biti zoper vejnik.
Grajščina Brunsee prfclala je lotos v raznih vinogradih v Slovenski!, Ljutomerskih , Radgonskih in Slov. bistriških goricah na 95 oralih samo 81 štrtinjakov. 1'roila ga je brez posode štrtinjak od 60—122 fl. Iijdražji bil je ljutomer-ščan, 110 fl. in ritoznonn , 122 fl. Cukra je prvi pokazal na vagi 17'drugi 16".
Alojz Werk.
Letina 1882 a Štajerskem.
Vreme se je letos adovito izredno spremin-javalo. Sprva je bilo Bimo, pozneje pa mokrotuo, sleherno preveč, in to e zakrivilo, da letina ni bila vseskozi tako dobr, kakor smo se sprva nadejali. Dež je lil in tča sekala neusmiljeno, da so potoki in reke čez brežje stopale in njive in travnike poplavljale.
Nekaterih pridelka je pa bilo vsakako še precej , zlasti zelja , iuč (tikev) tu pa tam tudi zrnja. Zato pa je dngih pridclkof bilo menje in še tako smemo poprek reči, da smo na Štajerskem le deloma imeli dobn, večjidel pa slabo in po nekod in v nekojih pidelkih prav slabo letino n. pr. pri detelji, krmi hmolji in vinu-. V gornjem Štajerskem sta mraz in mokrota oškodile vse žito, krompir in seno! V srednjem in spodnjem Štajerskem pa so največ .rpeli po moči, povodnjih in točah. Oškodovano je bilo žito, koruza , krompir, seno, otava in pa vnogradi.
Spravljanje prdelkov bilo je povsod mudno in težavno. Zavolji večnega deževja še lepe otave ni bilo mogoče dolro pospraviti, sena je pa itak zavoljo spomlade mše malo ali vsaj menje bilo, kakor druga leta.
Krompirja p» je mnogo segnilo. največ v tež-kej zemlji. Koriza marsikde ni dozorela in se bode še le sedaj kazala cela škoda, ko jo začnejo luščiti. Tudi s fižolom je spodletelo na mnogih krajih, kjer je mdež v prevelikej moči začel razpenjati se.
To je velika škoda za deželo; kajti mnogo tujih kupcev ie je uže bilo navadilo kupovati štajerski fižol in ga nam izvažati. Letos so zastonj prišli. Jednako je zastran deteljinega semena. Ker ga letos ni, začeli so ga iz Amerike dovažati.
Hmelj je sicer drag in vrgel lepih denar-
jev , kder so ga kaj pridelali. Toda malo ga
je bilo.
Na spodnjem Štajerskem začnejo vedno več hmelja saditi. V celjskcm okraji ga je bilo 125.000 sadik, vranskem 38.000, konjiškem 8000 in šoš-tanjskem 25.000.
Vina bo sploh malo pridelali in to je ie slabo.
Tem več are. e so imeli pri sadjerejstvu , in ker je prišlo veliko kupcev, prodali so sadež lehko in za lepe denaije.
Bučclarji pa niso bili nič zadovoljni. Dobili so strdi in voska za dobro tretjino menje , kakor lani.
Zrnje na vago djano pokazalo je letos sledečo težo. Hoktoliter tehta kilogramov :
zgornji srednji spodnji celi Stajer. pšenica 77 76	77	76
rž	72 70 71	70
ječmen 64 57	63	61
oves 45 46	44	45
koruza 71	71	71	71
proso — 66	71	68
Najnižja in najvišja teža v kilogramih pri hektolitrih kaže :
zgornji srednji spodnji Štajer pšenica 68—90 70—31	75—80
rž 59—79 62—79	66—77
ječmen 45—69 40—68	60—67
oves 39—57 40—54	39—48
koruza 70—73 65—30	67—84
proso--60—80	57—75
V Gradci, dne 1. decembra 1882.
Friedrich Müller.
Uravnava gruntnega davka dokonCana.
Centralna komisija dunajska je dne 24. nov. t. 1. zborovala zadnjokrat, in obravnavanje o reklamacijah završila in s tem celo dokončala, ki se je bUo sklenilo 1. 1869. Ljudje so veliko dobrega pričakovali, pa malo takšnega učakali. Čisti dohodek gruntnega davka po vseh kronovinah vce-nili so na 164,955.504 fl. Od teh se računi davka po 22'73 procentov, kar daje na leto gruntne dače 37,444.499 fl.
Toliko davka pobirajo od 1. januarja 1881 naprej celih 15 let. Še le potem bode mogoče tu kaj prenarediti.
Na posamezne dežele je vse tako razdeljeno.
Čisti dohodek. Dača •/,.
Češka..... 50,831.770 fl. 11,538.812 fl. 30-81
Gališka .... 24,487.147 „ 5,558.605 , 14-84 Moravska . . . 24,456.205 , 5,551.558 , 14-83 Spod. Avstrija . 19,745.927 „ 4,482.325 , 11-97 Gornj. Avstrija . 11,876.578 , 2,695.883 , 7-20 Štajerska.... 10,708.221 , 2,430.766 , 6-49 Tirolska .... 4,784.733 „ 1,086.134 „ 2 92 Šlezija..... 3,608.543 , 819.139 , 2-19
Koroška . , ,	. 2,990.947 fl.	678.945 fl.	1-81
Kranjska . ,	. 2,815.613 „	639.144 „	1-71
Bukovina . .	. 2,110.705 „	479.130 „	1-28
Goriška . . ,	. 1,570.624 .	356.332 „	0-95
Salcburg , .	. 1,478.344 „	335.584 „	0-90
Dalmacija . ,	. 1,421.112 „	322.592 „	0-86
Istrija ....	. 1,317,711 „	299.122 „	0-80
Predarlska . ,	654.743 „	148.300 „	0-40
Trst ....	97.481 „	22.128 „	0-06
	164,955.504 fl.	37,444.499 fl.	
Kako plohe merimo.
Les, plohe treba zmeriti gledč na njihovo kubično vsebino tudi takrat, kedar jih doma porabimo. Kdor tega ne stori, ta se nikoli prav ne nauči presoditi, koliko bi mu njegov gozd naj dohodkov dajal in koliko je kateri kos lesa vreden.
Da kubično vsebino kojemu plohu poizvemo, treba zmeriti njegovo dolgost in obsežnost. Poslužujejo se v to svrho meterske mere, katero na ploh polagajo in potem računijo. Nekaterim služijo pri računanji posebne kubične tablice. Toda malokdo jih še pozna. Zato svetujemo sledeči način : zmeri najprvlje plohov prerez na sredi v centimetrih pa jih napiši v decimalnih številkah celega metra, pomnoži štvevilko samo seboj potem z dolžino in naposled vse skupaj še s številko 0-785.
Na primer: 12 metrov dolgi ploh meri na sredi v prerezi 35 centimetrov, zapiši 0-35 (metra) namesto 35 (centimetrov), pomnoži številko U.35 samo seboj, 0-35 X 0'35 = 0-1225. Toto pomnoži z dolžino 12 metrov. 0-1225 X 12 = 1 47. To pa še pomnoži s številko 0-7&5, tako dobiš 1-47 x 0-785 = 1*15395 kubičnega metra. Tukaj pa lehko zadnje tri številke izpustiš in rečeš, da >vi ploh meri 1-15 kubičnega metra.
Navadno se pustite samo prvi dve decimalni številki. Če je pa tretja večja, kakor 4. pa se druga za 1 poveča. Na primer ima 15 metrov dolgi ploh s 42 centimetrov velikim prerezom 2-07711 kubičnega metra pa toliko številk ni treba in se toraj krajše zapiše 2-08 kubič. metrov.
Pomniti pa lukaj je, da računi ni dovoljno zvest pri takšnih računih, če je ploh dolg in proti vršiču naenkrat šibek. Zatoraj je treba plohe, ki so po 18 metrov dolgi, ei misliti na sredi prerezane in potem so oba kosa na gori razloženi način premerita in njuni kubični obseg izračuni. Če se potem oboje sešteje, se izve, koliko meri celi ploh kubične vsebine.
Iz povedanega je pa jasno, da je račun tem zvesteji, v čem več kosov si ploh mislimo
razdeljen. Krivo pidelajo tisti, ki samo spodnji in zgornji prerez pkov zmirijo , iz teh številk-polovico vzamejo iiipo navadnem načinu dalje računijo. Njihov raiSa je kriv in kaže premajhne kubične številke.
Schmirger.
bpisi.
Iz Laškega, dnč decembra 1882. Meseca novombra bilo je v prvj tretjini večjidel jasno in toplo vreme. Pogosto , pihal jug in večkrat se je po jutrih kadila meja. Okolo 10. novembra pa je začelo dežiti, tud snega je zapalo. Prvi mraz jo pritisnil 13. in rvi sneg pal 20. novembra, tedaj precej pozneje,kakor v poprejšnih letih. Dnč 27. in 28. nov. smoimeli povodenj; v planinah leži mnogo snega, v »žavah ga ni. Ozimine so prve dni novembra pvsod posejali; zaostale pridelke pa marljivo pospivljali do konca meseca. Listje grabljali so le v psojnih legah. Ozimine lepo kažejo.
J. Kastelic.
Raznoteosti.
(Proračun kmet. I r u ž b e) za leto 1883 kaže dohodkov 15.185 fl. in ravno toliko potroš-kov. Udje uplačajo 2900 fl za diplome se dobi 155 fl., obrestij 500 fl., od dželnega zbora 7000 fl., za premije govedorejcem 1540 konjerejcem 360 fl., naročnina za „Landbote" 300 fl. itd. Potroški so tudi raznovrstni. Za strgo družbine zadeve treba 7640 fl., za podpore dielnej kulturi 1350 fl. List „Landbote* stane 3950 !. Inženirju za travnike se izplača 1027 fl. Za našine in orodje se potroši 550 fl., za nakup sem<m 68 fl.
(Pive ali pira v Gade i) so pridelali • od 1. novembra 1881 do 31 oktobra 1882 g.
I Reininghaus 157.500 hektolitra', g. F. Schreiner 125.400 hkl., Franc Hold v Juntigamu 47.160 hkl., g. Schilcher 11.568 hkl., f. Japl 9.960 hkl., g. Seifert 1.84« hkl.
(Golobi hitro letijo) Dnč 29. oktobra t. 1. so v Wiener-Neustadtu iz Dunaja prinesene golobe spustili, da bi poizveieli, kateri bodo najhitreje domov prileteli; 26 gtspodov je imelo svoje golobe seboj. Golob g. Goetzingeija iz Hitzinga je najprvi domov priletel, namreč v 35 minutah ; za isto pot 50 kilometiov dolgo potrebuje brzlovlak južne železnice vtč, namreč 4'. i minut.
(Sejem za tirolska goveda) bode 19. januarja 1883 v Kiensu.
(Sejmi). 23. decembra v Brežizah, 27. decembra v Vitauji, 28. decembra v Gradci, Strod-nu. 2. januarja 1883 v Bučah, 4. januarja v Gradci, Radgoni.
Prilaga štajerska kmetijska družba.