OBUVALA NA SLOVENSKEM V 15. IN 16. STOLETJU
Angelos Baš
Raziskave oblačilne omike na Slovenskem segajo nazaj do obdobja
poznega srednjega veka, ko začno teči o tem poglavju gmotne omike
obsežnejši in poučnejši viri. Oblačilna omika tega obdobja je bila v zad-
njih letih predmet sintetične obdelave,^ pa tudi nekaterih nadrobnejših
proučevanj, ki naj jim v teh vrstah sledi obravnava obuval v 15. in
16. stoletju.
V pričujočem spisu nas bodo zanimale najstarejše določljive oblike
naših obuval, medtem ko so redke in drobne druge poteze obuval v
navedenem obdobju, kolikor jih je mogoče ugotoviti v pisanih virih, že
opredeljene in pričujejo o materialih^ in cenah' takratnih obuval na Slo-
venskem. — Naša izvajanja bodo veljala obuvalom vseh zvrsti v obla-
čilni omiki, se pravi tako onim, kakršna so nosili plemiči in bogatejši
meščani, v obravnavanem obdobju konkretno predvsem trgovci, ki pred-
stavljajo območje tako imenovane visoke noše, kakor tudi obuvalom po
ljudski šegi, kakršna so nosili kmetje in najpreprostejše mestno pre-
bivalstvo; in naposled obuvalom vmesne zvrsti noše, kakršna je bila v
navadi zlasti pri rokodelcih in jo štejemo za skupino oblačilne omike, ki
je posebej v oblikovnem pogledu vmesni člem med tako imenovano
visoko in ljudsko nošo. — Viri naše obravnave so ustrezne upodobitve
tedanjega stenskega slikarstva in kiparstva, ki smo jih izrabili po pri-
dobljenih merilih o pričevalni ceni upodabljajoče umetnosti na Sloven-
skem v poznem srednjem veku in 16. stoletju glede na zgodovino obla-
čilne omike.* (Za prejšnja stoletja srednjega veka ni na voljo gradiva,'
' A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovensikem.
Ljubljana 1959.
^ A. Baš, Staleški okviri u nošnji 16. stoleća kod Slovenaca. Etnološki pre-
gled II, Beogiraid 1960, str. 49. — Isti, Materijah visoke nošnje u Sloveniji
16. stoleća. Zbornik Muzeja primenjene umetnosti VI—VII, Beograd 1960/61,
str. 101.
' A. Baš, Cene noše na Slovenskem v 15. in 16. stoletju. Zbornik za na-
rodni život i običaje Južnih Slavena XL, Zagreb 1962, str. 37 d, 41, 45'.
* A. B a š , Pričevanje o noši v poznosrednjeveški umetnosti na Slovenskem.
Slovenski etnograf XI, Ljubljana 1958, str. 101 si.
* Tudi viri o ustoličevanju koroških vojvod, ki so sicer glede noše nemalo
tehtni, ne vsebujejo o našem vprašanju nobenih omembe vrednih izpovedi: gl.
B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država Karantanskih
Slovencev. Ljubljana 1952, str. 80, 87 d, 96.
23
Angelos Baš
S katerim bi bilo mogoče obnoviti oblikovne prvine takratnih obuval.
Tako lahko na Slovenskem za to oibdobje edinole predvidevamo podobne
oblike, kakršne so tedaj ugotovljene pri obuvalih na bližnjem vzhodno-
alpskem ozemlju.*)
Namesto obuvala v pravem pomenu besede, to je čevljev in škoTujev,
so nosili na Slovenskem v 15. in 16. stoletju pogosto tudi hlačne nogavice,
opremljene na stopalih s posebnimi ploščicami. Da bo podoba o naših
obuvalih v tem obdobju dovolj zaokrožena, naj najprej določimo raz-
merje med onodobno nošo hlačnih nogavic za namene obuval in pravimi
obuvali.
Tako so v poznosrednjeveški visoki (moški) oblačilni omiki pri nas
nekako do zadnje četrtine 15. stoletja hlačne nogavice pogosto pomenile
tudi še obuvala, in sicer praviloma zašiljene, včasih pa tudi še nekoliko
podaljšane oblike. Šele proti koncu 15. stoletja so čevlji zamenjavali
hlačne nogavice, koliikor so te rabidie hkrati tudi kot obuvala. — Podobno
je bilo tudi v tedanji tako imenovani preprostejši (moški) noši alli vmesni
noši med visoko in ljudsko smerjo v oblačilni omiki, kjer so prav tako
skoraj do konca 15. stoletja rabile hlačne nogavice pogosto tudi kot
obuvala in so bile povečini spredaj zašiljene, marsikdaj pa tudi po-
daljšane oblike. Potlej so jih začela izpodrivati prava obuvala. — V ljud-
ski (moški) noši one dobe so se redke hlačne nogavice, ki jih poznamo iz
druge polovice 15. stoletja, uporabljale v neki meri tudi kot obuvala.
V 16. stoletju hlačne nogavice v visoki noši, prav kakor že ob koncu
15. stoletja, niso več rabile za obuvala. Pač pa je preprostejša noša v
nekaterih, toda redkejših primerih uporabljala tudi še v prvi polovici
16. stoletja hlačne nogavice namesto obuval, čeprav je ob tem vsekakor
prevladovala uporaba čevljev, kot že proti koncu 15. stoletja. Tudi v
ljudski noši so tedaj po vsem videzu prevladovala posebna obuvala.'
Prava obuvala po visoki šegi so bila pri nas v 15. stoletju takale.
— Nosili so se čevlji, ne škornji, ki so bili pTaviloma spredaj zašiljene,
včasih tudi podaljšane oblike (na Suhi* celo za pol stopala). Običajno so
bili ti čevlji visoki, saj je edinole iz Cru groba' v tem oblačilnem krogu
znano nizko obuvalo. Zvečine so segali ti čevlji do gležnjev, ponekod
tudi še malce više (Suha, Hrasto vije).^° Kako so se zavezovali, je mogoče
" O tem gl. V. Geramb, Steirisches Trachtenbuch I. Graz 1932/35,
str. 220, 254 d.
^ A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem,
str. 52 si. — Isti, Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem. Slovenski
etnograf XV, Ljubljana 1962, str. 61 si.
^ F. Stele, Monumenta artis slovenicae I. Ljubljana 1936, str. 5 d.
* F. Stele, nav. delo, str. 42^ si 134/8. — Isti, Ikonografsiki kompleks
slike »Svete Nedelje« v Crngrobu. Razprave Slovenske akademije znanosti in
umetnosti, filoz.-filol.-hist. raz. II. Ljubljana 1944, str. 401 si. — Isti, Crngrob.
Ljubljana 1962, str. U si. — J. V e i d e r , Vodič po Crngrobu. Škof ja Loka 1936,
str. 24 si.
'»M. Zadnikar, Odkrivanje stenskih slikarij v Hrastovlju. Varstvo
spomenikov IV, Ljubljana 1951/52, str. 18 si. — Isti, Hrastovlje. Ljubljana 1961,
24
Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju
določiti samo na Suhi. Tamkaj je upodobljen izrez čevljev na notranji
strani, ki je segal od vrhnjega roba do pod gležnjeve členke; zavezoval
se je s sivo vezalko trikrat počez. V drugih primerih način zavezovanja
in sploh natančnejša izdelava teh obuval nista ugotovljiva. — Nizki
čevlji, ki so bili v omenjeni smeri oblačilne omike 15. stoletja očitno
redkejši, so bili spredaj zašiljeni, prav kakor visoki čevlji, in so po-
krivali nart in peto. Tudi njihova natančnejša izdelava ni razvidna.
Barva teh obuval je bila na stenskih slikah največkrat rdeča ali
rjava. (Barve v takratnem našem pa tudi drugem slikarstvu so konven-
cionalnega značaja in naj bi omogočile predvsem boljše razločevanje
posameznih oblačilnih delov, ne mogle bi pa prav zadostiti resničnim
barvnim značilnostim raznih sestavin noše.^^ Vendar zavoljo natančnosti
navajamo barve, v katerih so naslikana obravnavana obuvala.)
Obuvala preprostejše noše so bila v 15. stoletju nekoliko drugačna.
— Čeprav so predstavljena le dvakrat, so vendarle precej dobro raz-
vidna: takisto po tej šegi so bili čevlji deloma spredaj zašiljeni in ne-
koliko podaljšani; prav tako so bili deloma visoki, še malce čez gležnje.
Po osnovni obliki so bili torej ti čevlji močno podobni obuvalu po visoki
modi. Drugače ko na Suhi v visoki noši pa so se čevlji v preprostejšem
oblačilnem krogu prerezovali preko narta in ne ob straneh; kako so se
prevezovali in kako so bili natančnejše izdelani, prav kakor pri čevljih
v visoki noši tudi pri tem preprostejšem obuvalu ni razvidno.
Mimo te oblike čevljev po preprostejši šegi, ki je po večini svojih
značilnosti očitno posneta po visoki modi, so se nosila v naši prepro-
stejši noši 15. stoletja tudi še drugačna obuvala: škornji, ki segajo do
pod kolena, kjer so nekoliko zavihani; na stopalih so spredaj malce
zašiljeni.
Ne glede na to, ali je šlo pri obuvalu preprostejše noše v oni dobi
za čevlje ali škornje, so bili oboji po vsem videzu spredaj praviloma
zašiljeni in poi tej značilnosti močno sorodni tedanji visoki ali osnovni
modi; v določenem obsegu so se, kot je podoba, obuvala preprostejše
noše tudi podaljševala.
Ta obuvala so v 15. stoletju naslikana v rdečkasti in črni barvi.
Prav tako' je tudi onodobna ljudska noša deloma posnemala zašiljeno
obliko obuvala po visoki in preprostejši šegi. Kmetica v Mačah^^ je
razločno naslikana v spredaj zašiljenem obuvalu, ki pa ni natančneje
razvidno.
str. 18 si. — E. Cev C, Umetnostno zgodovinski spomeniki — važen del turi-
stične posesti Slovenskega Primorja. Slovensko Primorje v luči turizma. Ljub-
ljana 1952, str. 243. — F. Stele, Umetnost v Primorju. Ljubljana I960, str. 76 si.
" P. Post, Die französisch-niederländische Männertraoht einschliesslich
der Ritterrüstung im Zeitalter der Spätgotik, 1350 bis 1475. Halle / Saale 1910,
str. 34, 76. — M. B o e h n , Die Mode, Menschen und Moden im Mittelalter. Mün-
chen 1925, Str. 212.
12 F. Stele, Monumenta artis slovenicae, str. 1, 10, 30 d, si. 97, 98, 104. —
Isti, Cerkveno slikarstvo med Slovenci I. Celje 1937, str. 90.
25
Angelos Baš
Vendar so v tem oblačilnem krogu prevladovala drugačna obuvala.
Tako so nosili tudi povsem preprosto oblikovane in neprevezane opanke,
ki spredaj niso pokrivale narta, temveč zlasti le prste, nadalje preprosto
oblikovane nizke škornje, ki so segali na meča, in naposled čevlje, ki so
segali do gležnjev ali malce više in so bili naiejend očitno po nogi.
V nasprotju z visoko in preprostejšo nošo, ki sta uporabljali pra-
viloma zašiljene oblike čevljev in škornjev, je ljudska noša mimo red-
kejšega posnemanja te modne smeri uporabljala večidel preprosto
oblikovana obuvala: opanke, škornje in visoke čevlje.
Pri upodobitvah oljuval po ljudski šegi je prevladovala siva barva.
Okoli leta 1500 se osnovna noša obuval znatno spremeni. — V visoki
noši čevljev, kakršna je predstavljena tedaj, 1502, na Križni gori,'^ so
le-ti po svoji dolžini očitnoi oblikovani po stopalu in spredaj zaobljeni,
ne koničasti. Ta sprememba je bila takrat v tem oblačilnem krogu
splošna: prejšnje sprednje podaljške je zamenjala normalna dolžina
čevljev, ki spredaj niso več zašiljeni, marveč zaobljeni.
Tudi okoli 1500 so se v tej modi nosili povečini visoki čevlji, ki so
segali do gležnjev, redkeje pa tudi še više, na meča. Ob tem soi bili znani
takisto nizki čevlji, ki pa so se nosili, kot se zdi, redkeje ko visoki.
Pri obeh vrstah je deloma razvidna natančnejša izdelava. — Nizki
čevlji se niso zavezovali, temveč so se preprosto natikali ali obuvali.
Spredaj so pokrivali pol narta, zadaj pa vso peto. Zaljšali so se z ob-
robki. — Visoki čevlji so bili podobno izdelani. Tudi ti se niso, kot se
zdi, zavezovali, marveč očitno preprosto obuvali. Pri čevljih, ki so segali
na meča, je bilo' to mogoče spričo širše izdelave vrhnjega dela, pri
navadnih visokih čevljih, ki so segali do gležnjev, pa so omogočali to
sprednji ali stranski izrezi, ki so tako razširjali odprtine obuvala.
Pri teh obuvalih je na freskah izrecno prevladovala rjava barva.
Obe navedeni vrsti obuval po visoki šegi sta izpričani takisto proti
in okoli 1530, v Gracarjevem turnu^'' in Turiški vasi.
Proti sredi 16. stoletja, pri Sv. Katarini nad Branikom,'* je bila ob-
lika čevljev po visoki modi nekoliko predrugačena. Še naprej je, kot
že pred tem, ustrezala stopalu in se ni podaljševala, vendar spredaj ni
bila več zaobljena kot pred obdobjem, marveč nekoliko ožja.
Iz tega obdobja, proti sredi 16. stoletja, so sporočeni v visoki noši le
nizki čevlji, ki so pokrivali nart, a ne v celem, temveč s širšim jezikom.
Bili so temne barve.
Iz druge polovice 16. stoletja ni o obuvalu po visoki modi na voljo
nobenih upodabljajočih pričevanj.
F. Stele, Monumenta artis slovenicae, str. 6, 36, si. 118, 119. — E. Cevc,
Poznogotske freske s Križne gore nad Škof jo Loko. Zbornik za umetnostno zgo-
dovino XX, Ljubljana 1944, str. 39 si. 7/10.
" F. Stele, Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno zgodovino XV,
Ljubljana 1938, str. 96 d. — F. Mes es nel. Varstvo spomenikov. Zbornik
za umetnostno zgodovino XVI, Ljubljana 1939/40, str.ll5d.
15 F. Stele, Umetnost v Primorju, str. 91 d.
26
Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju
Kot Že V 15. stoletju je preprostejša noša tudi v 16. stoletju močno
sledila visoki oblačilni omiki, zakaj v 16. stoletju so bili v preprostejši
noši v navadi zlasti samo po nogi narejeni visoki čevlji, ki so bili spre-
daj zaobljeni.
Včasih so bili tako oblikovani visoki čevlji vrh narta še prevezani
ali na notranjih straneh trikotiio izrezani, marsikje pa so segali še nekaj
nad gležnje. — Nizki čevlji, ki so pokrivali zgoraj samo prste in pete in
ki so pomenili nekakšna sandalajsta obuvala, so bili precej redki.
Njihove natančnejše izdelave in načina obuvanja ali noše ni mogoče
določiti, čeprav se zdi spričo osnovnih oblikovnih sorodnosti z visoko
modo dopustno, domnevati tudi v tem oblačilnem krogu podobno iz-
delavo in nošo obuval kakor v visoki modi.
Spredaj ože oblikovanih, sicer pa po nogi narejenih nizkih čevljev,
kakor so izpričani v naši visoki noši proti sredi 16. stoletja, v preprostejši
oblačilni omiki tedaj ne moremo potrditi.
Prav kakor za visoko nošo pogrešamo upodabljajoče gradivo tudi
za preprostejšo in ljudsko nošo iz druge polovice 16. stoletja.
Obuvala prepirastejše noše so predstavljena v 16. stoletju v sivi
in rjavi ali rumeni barvi.
O obuvalu po ljudski šegi v 16. stoletju so sodbe zelo tvegane, ker je
na voljo samo ena upodobitev (Tabor pri Grosupljem, proti 1540'°): to
so rdečkasto rjavi škornji, ki segajo približno do nad polovico meč in so
spredaj zašiljeni in malce podaljšani. Po obliki so torej še povsem do-
ločeni z osnovnim modnim izročilom iz 15. stoletja in ne izražajo* nobenih
vplivov istodobne temeljne mode.
Vsekakor je treba to upodobitev vsaj deloma razložiti z oblikovno
konservativnostjo ljudske noše, ki je v 16. stoletju do neke mere vztra-
jala pri splošnih vnanjih značilnostih obuvala v 15. stoletju. Koliko so
se ob tem ljudska obuvala v 16. stoletju pri svojem oblikovanju pod-
redila tudi sodobnim smerem, pa po dosegljivem spomeniškem gradivu
ne moremo presojati, čeprav vsekakor lahko računamo tudi na vplive
te vrste.
Vsem drugim zadevnim mnenjem pa se kaže odreči.
Srednjeevropska noša obuval v poznem srednjem veku in 16. sto-
letju je bila takale. — V visoki modi so se nosili v poznem srednjem
veku zlasti tako imenovani kljunasiti čevlji" (ki so navezovali na starejše
"F. Stele, Monumenta artis slovenicae, str. 2. — Isti, Trubarjev
»krovaški malar«. Dom in svet LIV, Ljubljana 1942, str. 172 si. — Isti, Vloga
reformacije v naši umetnostni zgodovini. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana
1952, str. 119 si.
" J. v. Falke, Costümgeschichte der Culturvölker, Stuttgart, brez let-
nice, str. 192, 220. — H- Weiss, Kostümkunde. Geschichte der Tracht und des
Geräthes vom 14-ten Jahrhundert bis auf die Gegenwart L Stuttgart 1872,
Str. 234, 237. — A.Heyden, Die Tracht der Kulturvölker Europas vxMn Zeital-
ter Homers bis zum Beginn des XIX. Jahrhunderts. Leipzig 1889, str. 119. —
27
Angelos Baš
izročilo'*), deloma pa, predvsem v drugih oblačilnih krogih, tudi nizki
škornji.'^ Kljunasti čevlji pomenijo značilno obuvalo v splošni srednje-
evropski modi poznega srednjega veka in so bili toliko daljši, kolikor
odličnejši so bili njihovi nosilci, tako da so se morale včasih konice
zavoljo dolžine privezovati nazaj na noge.^" V teku zadnje petine 15. sto-
letja so prišli postopoma iz rabe*' in so jih nadomestili po nogi obliko-
vani in spredaj zaobljeni čevlji ali tako imenovani čevlji z obliko
kravjih gobcev ali račjih kljunov.^^ Za ljudsko nošo v poznem srednjem
veku je ugotovljeno, da je uporabljala mimo polškornjev še preproste
opanke in visoke čevlje.^^ — V visoki oblačilpi omiki so bili razen pravih
G. B u s s, Das Kostüm in Vergangenheit und Gegenwart. Bielefeld-Leipzig
1906, Str.42. — E. v. Sichart, Praktische Kostümkunde I. München 1926.
str. 184, 194. — H. K i e n z 1 e , Die Geschichte des Schuhs und seiner Beziehung
zu Gang und Haltung, Kleid und Mode. Ausstellung Der Schuh. Die Geschichte
seiner Herstellung und seines Gebrauchs. Gewerbemuseum Basel. 8. Dezem-
ber 1935 — 19. Januar 1936. Basel 1955, str. 29. — E. N i e n h o 1 d t, Die deutsche
Tracht im Wandel der Jahrhunderte. München-Leipzig 1938, str. 4? d, 57, 59, 66.
— Ista, Kostümkunde. Braunschweig 1961, str. 55. — K. Schiensiegl-
V. Dittmeier, Der Schuh im Wandel durch sechs Jahrtausende. Ulm 1940,
Str. 34, 48. — E. G. Schäfer,  Der modische Stil. Berlin 1948, str. 20. —
G. Lenning, Kleine Kostümkunde. Berlin 1949, str. 53. — R. Klein, Lexi-
kon der Mode. Baden-Baden 1950, str. 67 si. — J. Wilhelm, Modenschau der
Jahrhunderte. Hamburg 1957, str. 28. ~ G. Hennickens, Stilkunde des
Kostüms. Wolfenbüttel 1958, str. 30. — V. J. Willi, Kulturgeschichte der
Mode. V: R. König-W. Schuppisser, Die Mode in der menschlichen Gesellschaft.
Zürich 1958, str. 47. — W. S u 1 s er, Aus der Geschichte des Schuhs. V: R. König-
W. Schuppisser, nav. delo, str. 505. — E. Thiel, Geschichte des Kostüms. Ber-
lin 1960, Str. 112.
H. K i e n z 1 e, na nav. mestu. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier,
nav. delo, str. 32. — W. S u 1 s e r, na nav. mestu.
"F. Hottenroth, Trachten, Haus-, Feld- und Kriegsgeräthschaften
der Völker alter und neuer Zeit II. Stuttgart 1884, str. 87. — E. v. S i c h a r t,
nav. delo, str. 173. — E. Nienholdt, Die deutsche Tracht im Wandel der
Jahrhunderte, str. 57.
^» J. V. Falke, nav. delo, str. 236 d. — G. Bus s, na nav. mestu —
H. K i e n z 1 e , nav. delo, str. 30. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier, nav.
delo, str. 35. — E. G. S e h ä f e r , na nav. mestu. — W. S u 1 s e r , na nav. mestu.
" A. Heyden, nav. delo, str. 122. — E. v. Sichart, nav. delo, str. 184.
— R. Klein, nav. delo, str. 109. — E. T h i e 1, na nav. mestu.
22 G. Buss, nav. delo, str. 51. — E. v. Sichart, nav. delo, str. 184. —
S. F. Christensen, Die männliche Kleidung in der süddeutschen Renais-
sance. Berlin 1934, str. 73. — H. K i en z le, nav. delo, str. 31. — E. Nien-
holdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 66. — R. Klein,
nav. delo, str. 109. — E. Pirchan, Kostüm-Kunde. Ravensburg 1952, str. 38.
— J. Wilhelm, nav. delo, str. 30. — E. T h i e 1, na nav. mestu.
O. Henne am Rhyn, Kulturgeschichte des deutschen Volkes I. Ber-
lin 1892, Str. 287, 337. — M. Heyne, Fünf Bücher deutscher Hausaltertümer
von ältesten geschichtlichen Zeiten bis zum 16. Jahrhundert III. Körperpflege
und Kleidung bei den Deutschen von den ältesten geschichtlichen Zeiten bis zum
16. Jahrhundert. Leipzig 1905, str. 287. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier,
nav. delo, str. 48. — W. S u 1 s e r , nav. delo, str. 506.
28
Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju
Čevljev^* (ki se je njihova kljunasta oblika ohranila ponekod v Srednji
Evropi do konca 15.^' in začetka 16. stoletja^^) včasih znani takisto še
spodnji čevlji, ki so bili privezani z jermeni in so se nosili podobno ko
drsalke samo na podplatih in petah, tako da so skrbeli za večjo odpor-
nost ali trpežnost obuvala.^' — Beneško območje srednjeevropske obla-
čilne omike v poznem srednjem veku se je v noši obuval izenačevalo
6 temeljno modo tega kulturnega kroga,^^ le tako imenovani spodnji
čevlji so imeli tamkaj posebno, zelo visoko obliko.^' Mimo opisane noše
spodnjih čevljev velja enaka poglavitna opredelitev tudi za takratno
nošo obuval na vzhodnoalpskem ozemlju v tej dobi.'"
V 16. stoletju se je v Srednji Evropi nadaljevala v visoki ali osnovni
modi najprej noša spredaj zaobljenih, sicer pa po nogi umerjenih obuval,
ki so se uveljavila že pod konec 15. stoletja. S špansko modo pa se po
1530, vsekakor okoli 1540, začno nositi obuvala, ki so prav tako obliko-
vana po nogi, pa spredaj niso več tolikanj široka, temveč razmeroma
ozka ali celo koničasta.'' Razen te noše obuval v navedenem obdobju so
2< Za povzetno podobo teh obuval gl: J. v. F a 1 k e , Die deutsche Trachen-
und Modenwelt 1. Leipzig 1858, str. 245 si, 268. — G. D e m a y , Le costume au
moyen âge d'apres les sceaux. Paris 1880, str. 77 si, 91 si. — A. Kretschmer —
C- R o h r b a c h , Die Trachten der Völker vom Beginn der Geschichte bis zum
19. Jahrhundert. Leipzig 1882, str. 220 si. — A. R a c i n ç t, Le costume historique.
I. Paris 1888, str. XVI si. — O. F i s c h e 1, Chronisten der Mode. Potsdam 1925,
str. 14 si. — W. B r u h n , Kostüm und Mode. Leipzig 1958, str. 20. — M. T i 1 k e ,
KostUmschnitte und Gewandformen. Tübingen 1945, tab. 120. — W. Bruhn —
M. T i 1 k e , A pictorial History of Costume. London 1955, tab. 45, 46, 47, 52, 54,
56, 58, 67/9.
^»0. Henne am Rhvn, nav. delo, str. 399. — A. Schultz, Deutsches
leben im XIV. und XV. Jahrhundert. Prag-Wien-Leipzig 1892, str. 374. — Isti.
Das häusliche Leben der europäischen Kulturvölker vom Mittelalter bis zur
zweiten Hälfte des XVIII. Jahrhunderts. München-Berlin 1903, str. 255.
2' O. S r o fi k o v a , Die Mode von der Renaissance bis zum Rokoko.
Prag 1959, str. 25.
" A. Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert, str. 578.
— G. B u s s , nav. delo, str. 51. — H. K i e n z 1 e , nav. delo, str. 29. — E. N i e n -
hold t, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 57. — Ista,
Kostümkunde. str. 55. — K. Schiensiegl — V. Dittmeier, nav. delo,
str. 36. — R. Klein, nav delo, str. 67 si. — G. H en n i c k e n s , na nav. mestu.
— W. S u 1 s e r , nav. delo, str. 505. — E. T h i e 1, na nav. mestu.
Poglavitne navedene opredelitve o srednjeevropski noši obuval v poznem
srednjem veku potrjujejo: B. Köhler, Allgemeine irachtenikunde III. Leip-
zig, brez letnice, str. 83, 96, 98. — M. Boehn, nav. delo, str. 214 sL 220. —
G. Len ni n g, Geschichte der Bekleidung. V: A. Jaumann, Textilkunde. Nord-
hausen, brez letnice, str. 653.
2' P. M o 1 m e n t i, La storia di Venezia nella vita privata dalle origini
alla caduta della repubblica I. Bergamo 1927, str. 575 d.
V. Geramb, nav. delo, str. 288 d, 517.
" A. Heyden, nav. delo, str. 175. — M. Boehn, Die Mode, Menschen
und Moden im sechzehnten Jahrhundert. München 1925, st. 118, 122, 152. —
E. v. Sichart,  nav. delo, str. 250, 268. — H. Kien zi e, nav. delo, str. 31.
— E. Nienholdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 80,
29
Angelos Baš
bili hkrati, posebej v preprostejšem in ljudskem oblačilnem krogu,
cenjeni zlasti škornji, ki so bili v spodnjem delu obUkovani sorodno ko
čevlji po visoki šegi; prav tako so se nosili v tem območju oblačilne
omike v določenem obsegu tudi podobni čevlji in opanke.— Ta
označba splošne srednjeevropske noše obuval v 16. stoletju''^ velja tudi
za beneško'** in vzhodnoalpsko ozemlje^'* tedanje oblačilne omike.
Ce primerjamo drugo srednjeevropsiko nošo obuval v poznem sred-
njem veku rn 16. stoletju z našo v teh obdobjih, vidimo, da se je le-ta v
osnovnih piotezah precej izenačevala s splošino srednjeevropsko nošo obu-
val. — V poznem srednjem veku ali naitančneje v 15. stoletju so se nosili
tako drugod v Srednji Evropi kakor pri nas v krogu visoke mode pravi-
loma tako imenovaini kljnnasti čevlji, se prarvii čevlji, ki so bili spredaj
zašiljeni, v določeni meri pa tuidi podaljšani. Čeprav naiša obuvala po tej
šegi niso dosegla tolikšne dolžine ko na nekaterih drugih srednjeevrop-
skih ozemljih, so šla po poglavitnih potezah vendarle vštric s temeljno
srednjeevropsko modo teh obuval. Tudi po času je šel razvoj kljunastih
čevljev pri nas in drugje v Srednji Evropi večidel vzporedno: nosili so
se nekako vse do pod konec 15. stoletja. Mimo manjše dolžine je bil edini
razloček med našimi in drugimi srednjeevropskimi čevlji po visoki modi
ta, da niso (tedaj na Slovenskem nikjer dokazljivi tako imenovani spodnji
čevlji, ki so izpričani drugod v Srednji Evropi. (Nadrobnejše primerjave
zavoljo zgolj bornih slovstvenih podatkov niso mogoče.)
Preprostejša noša obuval v 15. stoletju na Slovenskem kakor tudi na
drugih srednjeevropskih ozemljih je bila takisto znatno izenačena. Razen
čevljev so se nosili tudi škornji, ki so v svojih oblikah bolj ali manj
posnemali visoko modo.
Prav tako velja ta podobnost tudi za ljudsko nošo. Povsod v Srednji
Evropi in tako tudi pri nas so se ob posnemanju kljunastih obuval po
visoki šegi nosile v tem oblačilnem ka-ogu obuval zlaisti opanke, škornji
in preprosteje narejeni (visoki) čevlji.
96. — K. S chiens i e gl — V. D i 11 meier, nav. delo, str. 41 si. — E. G. Schä f e r,
nav. delo, str. 37. — R. Klein, nav. delo, str. 109. — E. Thiel, nav. delo,
str. 153, 155, 190.
" H. Weiss, nav. delo II. Stuttgart 1872, str. 619. — F. Hottenroth,
nav. delo, str. 108. — O. Henne am Rhyn, nav. delo II. Berlin 1893, str. 20,
22, 81, tab. 1. — B. Köhler, nav. delo V. Leipzig, brez letnice, str. 44. —
G. Steinhausen, Geschichte der deutschen Kultur. Leipzig 1933, str. 462. —
E. Nienholdt, Die deutsclie Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 66, 80.
— K. Schiensiegl — V. Dittmeier, nav. delo, str.48. — E. Thiel,
nav. delo, str. 155, 171.
Za njihovo povzietno podobo gl.: J. v. Falke, Die deutsche Trachten-
und Modenwelt II. Leipzig 1858, str. 28 si, 69, 87 d, 126. — A. Kretschmer
— C. R o h r b a C h , nav. delo, «ir. 256 si, 280 si. — O. F i s c h e 1, nav. delo,
str. 21 si, — W. B r u h n , nav. delo, str. 30, 34. — R. K1 e i n , nav. delo, str. 33 d.
— W. B r u h n — M. T i 1 k e , nav. delo, tab. 60, 65, 72, 73, 74, 83.
P. M o 1 m e n t i, nav. delo II. Bergamo 1928, str. 287 d.
'5 V. Geramb, nav. delo, str. 544 d, 354, 366 d.
30
Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju
Enaka je podoba tudi v 16. stoletju. — Na prehodu v 16. stoletje so
se takisto na Slovenskem kakor drugje v Srednji Evropi uveljavili v
visoki modi po nogi oblikovani, spredaj pa zaiobljeni čevlji, ki jih v
drugi četrtini 16. stoletja zamenjujejo spredaj zoženi čevlji, izvirajoči
iz vplivov španske mode.
Preprostejša noša obuval je v 16. stoletju v oblikovnem pogledu
zvesto sledila visoki modi, umerjala obuvala po nogi in jih spredaj
širše zaobljevala, in to tako čevlje kakor škornje. (Vplivi španske mode
pri naših preprostejših obuvalih v 16. stoletju niso določljivi.)
Naše ljudske noše obuval v tem obdobju skoraj ne moremo pri-
merjati z drugo srednjeevropsko, ker manjka za to zadostnega doma-
čega gradiva, vendar se spričo zgledov naše visoke in preprostejše noše
obuval ponuja misel, da se obuvala v 16. stoletju tudi v tem oblačilnem
krogu pri nas niso kaj bolj razločevala od obuval po tej šegi drugje v
Srednji Evropi.
Vzporeditev noše obuval na Slovenskem in sosednjih ali bližnjih
ozemljih tedanjega srednjeevropskega kulturnega kroga kaže, da je bila
ta noša na Štajerskem v poznem srednjem veku ali v 15. stoletju v vseh
poglavitnih značilnostih močno izenačena z našo in da ne moremo med
takratno našo in štajersko nošo obuval vseh vrst ugotoviti nobenih
omembe vrednih razločkov, nasprotno, poudariti moramo za obe enake
temeljne opredelitve.^' — To drži v poglavitnem prav tako za 16. stoletje;
tedanje štajersko upodabljajoče gradivo o obuvalih je precej bogatejše
ko naše, zlasti glede ljudske noše. Ta je uporabljala tod tedaj mimo
škornjev, ki so verjetno pač spričo pomanjkanja spomenikov o ljudski
noši tega obdobja edini izpričani v tem krogu oblačilne omike na Slo-
venskem, tudi še spredaj širše zaobljene čevlje,^' ki jih iz omenjenega
raziloga pri nas tak/rait ni mogoče potrditi.
Koroško gradivo o tem izvira samo iz dobe med okoli 1400 in okoli
1500 in je zelo borno. — Razen tega, da so tu v visoki noši predstavljeni
mimo kljunastih čevljev ponekod tudi še spredaj zašiljeni škornji, ki jih
v tej noši tedaj ni mogoče ugotoviti ne pri nas ne na štajerskem, je po-
doba, da je noša obuval na Koroškem in drugod po Slovenskem po zna-
nih upodobitvah v poglavitnem podobna ali izenačena.''**
Za tirolsko nošo obuval imamo gradivo iz poznega srednjega veka
in tudi še iz prvih treh desetletij 16. stoletja. — Tudi tamkaj so se nosili
v visoki ali osnovni modi običajno kljunasti čevlji, v prvi (od okoli 1500
naprej) in na začetku druge četrtine 16. stoletja pa čevlji, ki so bili spre-
''V. Geramb, nav. delo, str. 288 d, 317, si. 155, str. 287, si. 158, str. 297,
si. 163, istr. 304, si. 164, str. 306, si. 168, str. 310, si 175, str. 316, si. 178, str. 317,
si. 180/9, str. 319 si.
"V. Geramb, nav. delo, str. 344 d, 354, 366 d, si. 192, str. 324, si. 195,
str. 331, si. 199, str. 540, si. 205, str. 538, si. 206, str. 561, si. 207, str. 365, si. 209,
str. 364, si. 210, str. 365, si. 211, str. 566, si. 214, str. 570.
" W. Frodi, Die gotische Wandmalerei in Kärnten. Klagenfurt 1944,
sl. 19, Str. 76 d, sl. 72, str. 112 isl, 74, str. 112 si, si. 77, str. 117 d, tab. XVI, str. 92 d.
31
Aagelos Baš
daj širše zaobljeni, medtem ko sta preprostejša in ljudska noša v obeh
obdobjih deloma posnemali oblike iz visoke oblačilne omike, deloma pa
oblikovali svoja obuvala docela preprosto.^" Ali drugače: tudi tirolska
noša obuval se ni, kolikor je razvidno, v vsej obravnavani dobi kaj
bistveno razločevala od te noše na Slovenskem.
Tudi v drugih, severnejših vzhodnoalpskih deželah je bila v oni dobi
noša obuval v poglavitnih značilnostih enaka ko na Slovenskem. — Tako
so se tam v poznem srednjem veku, vse do 90-tih let 15. stoletja, nosili
v visoki modi po navadi samo 'kljunasti čevlji, ki so bili pogosti takisto še
v preprostejšem oblačilnem krogu, mimo škornjev, ki so bili v spodnjem
delu prav tako sorodno oblikovani (o ljudski noši obuval upodobitve niso
na voljo*"). — Od prehoda 15. v 16. stoletje so se tudi na teh ozemljih
nosili v visoki in preprostejši modi, kot je podoba, skoraj izključno le po
nogi narejeni, spredaj širše zaobljeni čevlji (v obliki kravjih gobcev), ki
jih v drugi četrtini 16. stoletja zamenjajo v visoki (edino razvidni ta-
kratni) noši čevlji, ki so prav tako oblikovani po nogi, le da so spredaj
zoženi (o ljudski noši obuval tudi iz tega obdobja ne poznamo upodablja-
jočih spomenikov).*'
In naposled so bile poglavitne oblike onodobne noše obuval v bene-
škem območju, mimo posebne noše spodnjih čevljev, v osnovi ponovno
podobne ko pri nas. — V poznem srednjem veku so se tam tako v visoki
kakor v preprostejši modi nosili povečini kljunasti čevlji, včasih tudi
sorodno oblikovani škornji, medtem ko je ljudska noša te oblike deloma
posnemala, deloma pa oblikovala svoja obuvala, čevlje in škornje, dokaj
preprosteje.*^ — V 16. stoletju je bila do druge četrtine v visoki in pre-
prostejši modi najprej običajna noša spredaj širše zaobljenih obuval, ki
se potlej v spodnjem delu zožijo (o ljudski noši obuval pogrešamo upo-
dobitve).*''
3» J. Weingartner, Die gotische Wandmalerei in Stüdtirol. Wien 1948,
sl. 2, Str. 69, sl. 100, str. 74. — Gotik in Tirol, Malerei und Plastik des Mittelalters.
Katalog. Innsbruck, Kunstausstellung 1950, sl. 9, 30, 45, 61, 62, 63, 64, 66, 67,
73, 74, 96.
*» österreichische Kunsttopographie, Beiheft zum I. Band. Wien 1908, sl. 52,
Str. 33, sl.40, str. 39. — österreichische Kunsttopographie III. Wien 1909, sl. 311,
312, str. 303. — O. Pacht, österreichische Tafelmalerei der Gotik. Augsburg
1929, sl. 62, str.47. — F. Kieslinger, Die mittelalterhche Plastik in Öster-
reich. Wien-Leipzig 1962, tab. 31, 33. — L. Baldass, österreichische Tafel-
malerei der Spätgotik. Wien 1934, sl. 73, str. 32.
*' österreichische Kunsttopographie VII. Wien 1911, sl. 44, str. 30. — öster-
reichische Kunsttopographie XIV. Wien 1914, sl. 101, 102. — F. Kieslinger,
nav. delo, tab. 46.
" P. Molmenti, nav. delo I, str. 366, 369, 371 d, 374, 377 d, 381, 383, 389,
391, 393, 397. — G. Fiocco, Carpaccio. Roma, brez letnice, tab. LXII, str. 68.
— A. Morassi, Giorgione. Milano 1942, si. 55, str. 215. — R. M a r i n i, La
scuola di Tolmezzo. Padova 1942, sl. 32, str. 136.
" P. Molmenti, nav. delo II, str. 287, 291, 300, 506 d. — R. Pallu-
echini. Veronese. Bergamo, brez letnice, sl. 70, str. 41. — H. T i e t z e , Titian.
London 1950, sl. 188.
52
Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju
Zusammenfassung
DAS SCHUHWERK DES 15. UND 16. JAHRHUNDERTS IM SLOWENISCHEN
VOLKSGEBIET
Der obige Aufsatz behandelt die ältesten feststellbaren Formen des Schuh-
werks im sloToenischen Volksgebeit. Die anderen Eigenheiten des Schuhwerks
im angeführten Zeitabschnitt, insoweit sie in den schriftlichen Qellen zu be-
stimmen sind, sind bereits behandelt; sie bezeugen das Material (Anm.2) und
die Preise (Anm. 3) der damaligen Fussbekleidung.
Unsere Ausführungen gelten dem Schuhwerk aller Gattungen der Trachten-
kultur. D. h. sowohl der Beschuhung, welche die Adeligen und die oermögen-
deren Bürger, im behandelten Zeitraum vor allem die Kaufleute, die den Bereich
der sog. hohen Tracht vorstellen, trugen, als auch dem volkstümlichen Schuh-
werk, welches die Bauern und die einfachste Bevölkerung in den Städten trug; und
schliesslich dem Schuhmerk jener Trachtengattung, die besonders bei den Hand-
werkern üblich war und die mir für eine Gruppe der Trachtenkultur halten,
die vornehmlich in der formellen Hinsicht das Zwischenglied zwischen der sog.
hohen und der Volkstracht darstellt. — Die Quellen unserer Arbeit sind die
entsprechenden Darstellungen der damaligen Wandmalerei und Plastik, die wir
nach den gewonnenen Kriterien über die Zeugenschalt der bildenden Kunst im
slowenischen Volksgebiet im späten Mittelalter und 16. Jahrhundert in bezug
auf die Trachtengeschichte (Anm. 4) verwerten.
Inwieweit das Schuhwerk im 15. Jahrhundert nicht durch Beinlinge, die
auf dem Fuss mit besonderen Plättchen ausgestattet waren, ersetzt rourde, liat
man in der hohen Mode Schuhe getragen, die in der Regel eine vorne zugespitzte
und zuweilen auch verlängerte Form hatten. Gewöhnlich reichten sie bis zu
den Knöcheln hinauf, hie und da auch noch ein wenig höher. In einem Fall ist
festzustellen, wie sie zugebunden waren: der Schuhausschnitt war auf der
Innenseite und reichte vom oberen Rand bis unter die Knöchel; man band den
Ausschnitt mit einer grauen Schnur dreimal querüber. Die niederen Schuhe
waren in der hohen Tracht im 15. Jahrhundert augenscheinlich seltener; sie
waren vorne zugespitzt, wie die hohen Schuhe, und bedeckten Rist und Ferse.
Ihre genauere Ausarbeitung ist nicht ersichtlich.
Die Schuhe in der sog. mittleren oder einfacheren Tracht waren teilweise
ebenso vorne zugespitzt und etwas verlängert; zum Teil waren dies hohe Schuhe,
die noch ein wenig über die Knöchel reichten. In seiner Grundform mar also
dieses Schuhmerk ähnlich dem Schuhwerk der hohen Mode. Der Ausschnitt
war auf dem Rist; die genauere Ausarbeitung ist nicht festzustellen. In diesem
Trachtenkreis verwendete man auch andere Fussbekleidung: Stiefel, die bis
unter die Knie reichten; auf dem Fuss waren sie vorne ein wenig zugespitzt.
Beide Arten von Fussbekleidung waren vorne in der Regel zugespitzt und in
dieser Eigenschaft der damaligen hohen Mode verwandt; in gewissem Ausmass
war das Schuhmerk der einfacheren Tracht auch verlängert.
Ebenso hat zum Teil die Volkstracht die zugespitzte Form des Schuhmerks
der hohen und einfacheren Tracht nachgeahmt. In diesem Trachtenbereich über-
wog jedoch eine andere Fussbekleidung. So trug man im Volk auch ganz einfach
geformte und ungeschnürte niedere Schuhe, die vorne nicht den Rist bedeckten,
sondern vor allem nur die Zehen, weiter einfach geformte niedere Stiefel, die
bis auf die Waden reichten, und hohe Schuhe, die bis zu den Knöcheln oder
etwas höher reichten und augenscheinlicli nach dem Fuss gemacht worden sind.
Mit dem 16. Jahrhundert trat in der hohen Tracht an Stelle des verlänger-
ten Schuhs der normal weite Schuh, der vorne nicht zugespitzt, sondern abge-
rundet ist. Man trug sowohl hohe als auch niedere Schuhe, die anscheinend
seltener waren. Die niederen Schuhe hat man nicht zugebunden, sonderen ein-
fach aufgesteckt oder angezogen. Vorne bedeckten sie den halben Rist, hinten
3   Slovenski etnograf 33
Angelos Baš
die ganze Ferse. Auch die hohen Schuhe hat man, mie es scheint, nicht zugebun-
den, sondern einfach angezogen. Bei den Schuhen, die bis auf die Waden
reichten, roar dies roegen der breiteren Ausarbeitung des oberen Teiles möglich,
bei den gemöhnlichen hohen Schuhen jedoch, die bis zu den Knöcheln reichten,
ermöglichten das die vorderen oder Seitenausschnitte, welche die Offnungen
der Beschuhung erroeiterten. Gegen die Mitte des 16. Jahrhunderts haben sich
die Schuhe der hohen Mode etroas verändert: noch immer entsprachen sie dem
Fuss und roaren nicht verlängert, doch rvaren sie vorne nicht abgerundet,
sondern etrvas enger. Aus dieser Zeit sind in dem genannten Trachtenbereich
nur niedere Schuhe bezeugt, die den Rist bedeckten, jedoch nicht im ganzen,
sondern mit einer breiteren Zunge.
Die einfachere Tracht des Schuhrverks folgte auch im 16. Jahrhundert der
hohen Trachtenkultur. Denn auch damals hat man da vor allem nur nach dem
Fuss gemachte hohe Schuhe, die vorne abgerundet waren, getragen. Bisweilen
waren sie ober dem Rist zugebunden oder auf der Innenseite dreieckig aus-
geschnitten; manches Mal reichten sie noch etwas über die Knöchel. Ziemlich
selten waren niedere Schuhe, die oben nur die Zehen und die Ferse bedeckten.
Die genauere Ausarbeitung dieser Beschuhung ist nicht bestimmbar. Vorne
enger geformte, ansonsten nach dem Fuss gemachte niedere Schuhe, welche in»
der hohen Mode gegen die Mitte des 16. Jahrhunderts bezeugt sind, kann man in
dem einfacheren Trachtenkreis wegen der nicht vorhandenen späteren Darstel-
lungen nicht ausweisen.
Für das Schuhmerk der Volkstracht ist auf Grund der wenigen Darstel-
lungen nur das zu entnehmen, dass es im 16. Jahrhundert einigermassen bei
den allgemeinen Eigenschaften des Schuhwerks des 15. Jahrhunderts verharrte.
Inwieweit sich dabei das Schuhwerk in der Volkstracht auch den zeitgenössi-
schen Formrichtungen anschloss, kann man anhand der verfügbaren Denk-
mäler nicht beurteilen, obrvohl allerdings auch solche Einflüsse vorauszusetzen
sind.
34