32
Politični pregled.
Deželni zbor koroški. — Slovenski poslanec Grrafenauer
, je stavil predlog, naj se premeni koroški deželnozborski volilni
<*red.   Nemška   večina   se temu ni ustavljala, vedoč,   da bi jej
vsako   ustavljanje   pri   njenih  volilcih  premnogo   škodovalo, a
odkazala je predlog posebnemu odseku, v kateri ni volila nobenega Slovenca, tako da se volilni red gotovo ne premeni v korist Slovencev, za katere je sedanji red skrajno krivičen.
Tržaški deželni zbor. — Kakor znano, se slovenski poslanci tudi letos ne udeležujejo sej dež. zbora tržaškega. Uzroke abstinenci so razložili v posebni izpravi, katera je laško večino močno spekla. Posl. Benussi je radi te izjave interpeliral glavarja in vladnega zastopnika, katera sta oba izjavila, da slovenski poslanci niso imeli nobenega vzroka izstopiti iz dež. zbora. V isti seji je posl. Venezian interpeliral vlado, zakaj je poslala namestnika Einaldinija v pokoj in trdil, da se je to zgodilo na želje Sle-vencev. a vladai zastopnik ni hotel na te interpelacijo nič pozitivnega odgovoriti. Posl. Venezian je predlagal v isti seji tudi premembo volilnega reda in sicer naj bi po tem redu odpadla vsaka razdelitev po okrajeh in razredih ; volitev naj bi bila splošna in jednaka — tako, da bi Slovenci ne mogli nikdar več dobiti svojega zastopnika v dež, oziroma mestnem zboru tržaškem.
Češki dež zbor. — Burne razprave se kar vrste. Razprava v predlogu dr. Schlesingerja, naj se jezikovne na-redbe prekličejo, je bila najburneiša. Vlada je pri tej priliki naznanila, da izda meseca februvarja nove jezikovne naredbe, urejene v smislu nemških zahtev. Nemci so grozili, da iztopijo iz dež zbora, če se Sehlesingerjev predlog na odkaže posebnemu odseku. To se ni zgodilo, a Nemci vzlic temu niso zapustili dež. zbora, pač pa je razupiti Wolf provociral jako mučne prizore. Tudi pri razpravi o dež. proračunu se je umela hrupna razprava. Grlavni predmet je bila prepoved, da nemški burši ne smejo nositi velikonemških trakov. Češka postrežljivost je res vobčudovanja vredna.
Strajk praških visokošolcev in visokošolskih profesorjev. Nemški visokošolci v Pragi so zadnji čas na vse možne načine izzivali češko prebivalstvo, zlasti pa s tem, da so nosili velikonemške čepice in trakove ter se tako v velikih trumah klatili po mestu. Te provokacije so opetovano pruzročile pretepe in naposled take izgrede, da je moralo vojaštvo intervenirati. Vlada je vsled tega prepovedala vsakršne znake Vsled tega so dijaki sklenili, da ne bodo obiskovali nobenih predavanj, profesorji pa so predavanja kar ustavili. Vlada je poslala sekcijskega šefa Hartla v Prago, da intervenira in bo najbrž kapitulirala pred nemškimi pobalini in njih profesorji, mesta da bi jim krepko stopila na noge
Hrvatska. — Dež. zbor hrvatski razpravlja [sedaj o proračunu. Madjaroni se odkrižavajo opozicijonalcev na jako priprost način. Kdor govori proti vladi, tegz izključijo. Dr. Potočnjaka so izključili za 70 sej, dr. Amruča in dr. Barčiča za 30 sej.
Nemčija. — Te dni sta bili dve važni debati v nemškem dež. zboru. Prva se je nanašala na kredit 100 milijonov mark, katere je vlada zahtevala za ponemčenje pruskih Poljakov. Stari kancelar Hohenlohe je pri tej debati naravnost povedal, da je smoter nemške politike, ponemčenje pruskih Poljakov ! Druga debata se je nanašala na vnanjo politiko Nemčije. Novi minister unanjih del Blilow je pri tej priliki razvil načela nemške vnanje politike Ta načela so popolnoma tista, katera je Bismarck od nekdaj zastopal in s katerimi se strinja tudi sedaj.
Italija — Sicilija je te dni praznovala 501etnico revolucije 1 1848., zajedno pa so se v srednji Italiji primerili velikanski izgredi, katerih prvi nagib je lakota Ali si je možno misliti žalostnejšo ilustracijo sicilskih slavnostij?
Francoska. — To državo pretresa sedaj velika kriza. Protisemitsko gibanje je vsled afere Drevfuss-Esterhazv silno naraslo. Židje se bore za svoj upliv, Francozi proti židovski korupciji. V Parizu in v provinciji so se vsled tega primerile velikanske demonstracije proti Židom, v Algirju pa silni izgredi. Stvar je prišla tudi v parlament in je bila uzrok, da je prišlo do velikega pretepa.
33
Kreta. — Rusija in Francija sta se zjedinila za to, da kandidatujeta grškega princa Jurija za mesto kretskega guvernerja in pridobili sta za to kandidaturo vse druge evropske velesile. Najbrž se uda tudi sultan, toliko prej. ker so mu velesile ponudile, da postane guvernerjev namestnik jeden nemških, v turški vojski službujočih   častnikov.