9 5 5 4 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRUiukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini ____________nn« i*
Abb. postale I gruppo CiCllfl 200 IlT
Leto XXXIV. Št. 245 (10.157)
TRST, torek, 17. oktobra 1978
°itIMORSKl DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEPRIČAKOVAN IZID KONKLAVA ODPIRA NOVO OBDOBJE V KATOLIŠKI CERKVI?
Poljak Karol Wojtyla, Janez Pavel D. po 450 letih prvi papež, ki ni Italijan
Konklave se bo zaključil danes zjutraj - V zadnjem tisočletju le 21 papežev, ki niso bili italijanskega porekla - Wojtyla prvi Slovan na Petrovem prestolu
ka. Letos, prav pred kratkim, je poslal poljskim duhovnikom pismo, ki so ga prebrali v vseh cerkvah in v katerem ostro kritizira cenzuro poljskih oblasti nad sredstvi javnega obveščanja. S poljskimi oblastmi pa je imel vsekakor mnogo boljše odnose kot kardinal Wyszynskl.
V njegovem kratkem nagovoru, ki ga je imel, potem ko je kardinal Felici sporočil njegovo izvolitev, v tekoči italijanščini (ne gre pozabiti, da je študiral nekaj let v Rimu), podčrtujejo opazovalci še zlasti štiri točke. Predvsem dejstvo, da je sa-
VATIKAN — Tudi tokrat so se vsa predvidevanja o imenu no-VeSa papeža izjalovila. V tretjem dnevu konklava so kardinali nam-jtoč izvolili za papeža Poljaka Karola Wojtylo, krakovskega nadškofa, dolgoletnega sodelavca poljskega primasa Wyszvnskega, ki si je na-j*3 >me Janez Pavel II. ter s tem najbrž hotel povedati, da bo nadaljeval po poti, ki jo je njegov predhodnik začrtal za časa svoje-Sa kratkega pontifikata.
Presenečenje ob njegovi izvolitvi le bilo veliko tako med verniki in radovedneži, ki so čakali na Trgu Sv- Petra (računajo, da jih je uro Po oblaku belega dima, ki se je javil iz dimnika Sikstinske kapele ?'lo približno 150 tisoč) kot med izvedenci, ki se vsak dan ukvarjalo z vprašanji Cerkve in Vatikana.
Karola Wojtylo ni poznal skoraj Nhče. Vsi so pričakovali tudi tokrat javolitev Italijana za poglavarja katoliške cerkve, kot se je redno dogajalo v zadnjih 450 letih. Zadnji Papež, ki ni bil Italijan je bil Ni-*°zemec Hadrijan VI., izvoljen daljna 1522. leta, od takrat si je na Papeževem prestolu sledilo kar 45 Italijanov zaporedoma. Sploh je v zadnjem tisočletju, podatki iz prvih dletih stoletij Cerkve niso preveč Zanesljivi, bilo od 125 papežev s*n>o 21 neitalijanskega porekla, naj-'e® je bik) Francozov, še zlasti za rasa ko so bili papeži v Avignonu. danez Pavel IL pa je menda prvi sl°van, ki se je povzpel do Petrovega prestola. Naj omenimo še, da 36 leta 1522, ko je bil izvoljen Ničemer Hadrijan VI. rimsko plem-fvo nahujskalo ljudstvo, kar je bil Vn'ok številnih Kredov.
Konklave, na katere rti šo izVoljh' sedanjega papeža in ki se bo na .?djo Janeza Pavla II,. končal kt>-.SjJ tfaneš zjutraj, je bil rrfed'kraj-"7R, .čeprav ne takb kot'ont, 'iz:ka-to-ega je izšel njegov/ predhodnik 5“ Pa konklave leta 1939, ko so jz-Eugehia Pacellija, Pija XII.
Ve verjamemo govoricam, ki krožili * * * * v tiskovnem uradu Vatikana, naj
[Wojtylo izvolili predvsem na pri->sk nemških kardinalov v vidiku sko-djšnjih evropskih volitev. Janez Pa-II. velja za prepričanega pro-'kornunista, obenem pa za zelo. od-Jrtoga človeka, človeka z zelo ši-,°ko kulturo. V Rimu je preživel doslej le pet ali šest let, predvsem
časa svojega študija, tako da je
Kurijo imel zelo malo stikov. Dol-goietne izkušnje v raznih poljskih upnijah ter kot krakovski nadškof ^'čajo d tem, da bo Karol Wojtyla Povzel nase pastirsko poslanstvo “kneza xxm. Kljub temu, da je Prepričan protikomunist, je novi pa-??* človek, ki razume sodobne pro-totne. Pred dvema letoma se je rečal v Parizu s skupino poljskih nhovnikov, z njimi pa se je sestal n*-sedežu nekega levičarskega krož-
1
mega sebe označil takoj za rimskega škofa, kar najbrž ni le simboličnega značaja: nato je podčrtal, da je vez, ki povezuje rimsko ljudstvo in ostalo katolištvo, vera in kristjan-ska tradicija: dvakratno sklicevanje na Mater božjo, kjer vidijo nadaljevanje Montinijeve tradicije; in končno poziv «stopimo spet po poti zgodovine in Cerkve*, kjer nekateri vidijo obljubo, da bo nadaljeval po koncilski poti. kar je najbrž najbolj verjetno, drugi pa povratek k poti, ki jo je začrtal nekdo cd njegovih predhodnikov, morda Pij XII.
Kakorkoli že, izvolitev Karola Woj-tyle ne sodi v tradicijo katoliške cerkve, vsaj v zadnjih stoletjih ne. Iz vsega naj bi izhajalo, da je Cerkev stopila na novo pot. Ugotavljajo, da bo Janez Pavel H. najbrž zelo dober papež, sodili ga bomo pa lahko komaj čez nekaj let, ko bo svoje zamisli lahko uresničil.
Filozof, športnik, poet
Kulturno zelo razgledan in od ort, napoved zelo tvegana, saj pape-vendar nepopustljiv v verskih vpra- štvo v znatni meri spremeni člove-šanjih, športnic in pesnik, pa tudi ica — je to ime osnutek programa filozof in teolog, to je v skopih (nadaljevati po poti, ki jo je Lu-obrisih lik Karola Wojtyle, krakov-1 ciani komaj utegnil zarisati) obe-
ske na nadškofa ki je bil včeraj popoldne nepričakovano izvoljen za naslednika beneškega patriarha Albina Lucianija. Novi načelnik katoliške cerkve je v Italiji in na Zahodu le malo poznan, dasi je imel znatno vlogo med koncilom in je veljal za naslednika poljskega primasa Wyszynskega. Njegova izvolitev, ki je bila tudi za dobre poznavalce cerkvenih vprašanj pravo presenečenje, saj je po 450 letih prvi papež, ki ni italijanskega )•■>-du, morda odpira za katoliško Cerkev novo obdobje, ime Janez Pavel II.. ki si ga je izbral, pa obenem dokazuje, da misli nadaljevati po poti predhodnika. Morda — I vendar pa je v tem pogledu vsaka
Javnost je sprejela izvolitev novega papeža z zadovoljstvom
RIM — .Izvolitev poljskega kardinala za, papeža pomeni za ves svet
veliko iznenadenje, obenem pa je
v državniških, političnih in razumni-ških krogih' Ut seveda 'V mrtbžicah vernikov sprožila vai neprikritega zadovoljstva, ker je konklave s to nepričakovano potezo hotel poudariti Univerzalnost Cerkve in ekumensko poudariti vesoljno naravo' dušno-pastirskega , poslanstva katoliške Cerkve.
Brž po izvolitvi Janeza Pavla II. so v Rimu izšli v izredni izdaji vatikansko glasilo «Osservatore romanom, «11 Tempo*, «Vita serena» in «Paese sera* z velikimi naslovi ih življenjepisom novega papeža, kateremu so naslovili brzojavne čestitke predsednik republike Pertini, predsednika senata in poslanske zbornice Fanfani ter Ingrao, rimski in milanski župan prof. Argan in Tognoli ter politični tajnik KD Zaccagnini. V njih je poudarjena vera, da bo sveti oče tvorno prispeval k vzpostavitvi miru, družbene pravičnosti in tvornejšega dialoga med narodi različnega političnega ustroja.
Visoki cerkveni dostojanstveniki, kot npr. kard. Confalonieri, msgr. Bettazzi in Pagani ter turinski nadškof Ballestrero vidijo v Wojtyli izkušenega, filozofsko in teološko si-
včeraj se jc na Trgu Sv. Petra zbrala dokajšnja množica, ki jc ku3a tui izvolitev novega papeža	(Telefoto ANSA)
la podkovanega moža, velikega razumnika in hkrati tenkočutnega dušnega pastirja, ki bo na ideološkem poprišču marsikaj koristnega/storil ža krščanstvo, pri tem pa se bb zgledoval po zadnjih treh papežih. Teolog Baget Bozzo naglaša globok ppmen izvolitve neitalijanskega papeža, Ip kot tak lahko bolje dojame žive, realne probleme katolištva, kot bi jih Italijan in ki poleg tega more zarisati jasnejšo črto ličnico med cerkveno in posvetno o-blastjo. Katoliški pisatelj in pokrajinski svetovalec KPI v Genovi Orlando vidi v sklepu konklava pomemben korak na p:ti uresničevanja vatikanske politike odprtja nasproti vzhodnim deželam.
O novem papežu kot nadaljevalcu smernic, začrtanih na drugem vatikanskem koncilu, je splošno govor v mednarodnih verskih, ne le katoliških, krogih, od jugoslovanskih in francoskih, do španskih in brazilskih. Zagrebški nadškof Kuharic je srečen, ker je novi papež Slovan pa tudi, ker ima za sabo delavske izkušnje, kar mu bo v veliko pomoč pri opravljanju svojega težkega poslanstva. Zastopnik francoskega tradicionalističnega gibanja C ;ache u-pa, da si bo Janez Pavel II. prizadeval za združitev vseh katoličanov, da ne bo morda «zavrnil nas, ljudi dobre volje*. Pariški časnikarski krogi ugotavljajo, da pomeni Wojtylova izvolitev »kronanje u-spešne politike odprtja na Vzhod, ki jo je vodil Pavel VI.» ter bivšega poljskega kardinala označujejo kot liberalno usmerjenega. Naglaša jo tudi, da bo francoski predsednik D’Estaing prvi državnik, katerega bo sprejel novi papež, saj o-bišče prihodnji teden Rim.
Laskave ocene na račun Janeza Pavla II. so prišle nadalje iz Španije (zunanji minister Oreja je naglasil Wojtylovo sposobnost globokega doumevanja ideoloških razlik na svetu), kralj Juan Carlos pa je izrazil zaupanje, da bo novi papež začrtal pot svobode in pravice ob spoštovanju človekovega dostojanstva, ZR Nemčije (izvolitev Poljaka bo pospešila proces popuščanja napetosti med evropskim zahodom in vzhodom), ZDA (predsedniški svetovalec za vprašanja državne varnosti Brzezinski, tudi sam poljskega porekla: «To bo res velik papež*, sicer pa prevladujeta v krogih zvezne vlade še iznenadenje in radovednost) idr.
Kaj pa na Poljskem? Glasnik vla de Janiurek je izjavil ital .iški a-genciji ANSA sledeče: «Izvolitev papeža je za Cerkev pa tudi za poljske katoličane vselej najvažnejši dogodek. Tokratna izbira je še nrav posebnega pomena, kolikor gre pri novem papežu za Poljaka, sinu naroda, ki je šel skozi vojni pekel, ki je v domovini izpeljr.l globoke spremembe in ki je ubral pot drugačnega razvoja, kot je pač splošno znano. Poljaki cenijo v, , kar je v službi miru in miroljubnega sodelovanja med narodi: ravno zeto smo z največjo pozornostjo vzeli na znanje, da si je papež nadel ime Janez Pavel II., torej imeui svojih dveh velikih prednikov, ki si toliko napravila na tem področju.*
Vest) o izvolitvi novega papeža, ki sti jo'. .posredovali Poljakom radio ib televizija, ljudje sprva še verjeti hišo mogli, zatem pa. so se predali
navdušenju. Danes bo v vseh poljskih cerkvah tedeum.
Novico o poljskem papežu je že 40 minut po njegovi , izvolitvi posredovala tildi sovjetska agencija Tass.
_________ (dg)
Butneta v Moskvi
MOSKVA — Alžirski predsednik Bumedien se r. udi na »prijateljskem delovnem obisku* v Moskvi, kjer ga je včeraj sprejel predsednik Leonid Brežnjev. Pogovor, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Kosi-gin, je bil seveda v prvi vrsti posvečen položaju na Bližnjem vzhodu po Čamp Davidu: uradno poročilo o pogovorih v tej zvezi pravi, da so izraelsko-egiptovski sporazumi še bolj »zakomplicirali* položaj na Bližnjem vzhodu, ter zahteva umik izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj in spoštovanje pravic palestinskega naroda.
Sovjetska televizija je oddajala nekatere faze pogovora med Brež-
nem pa tudi spretna diplomatska poteza, s katero si je hotel pridobiti zaupanje tako italijanskih katolikov kot vseh nasprotnikov novotarij.
Karol \Vojtyla se je rodil pred 58 leti. v Wadoivicah nedaleč od Krakova v revni družini. Oče. ki je bil podčastnik poljske vojske, mu je umrl ob začetku druge svetovne vojne, mater pa je izgubil, ko mu ni bilo še devet let. V semenišče je stopil že kot odrasel fant in tudi za duhovnika je bil poosvečen dokaj pozno, ko je do* polnil 26 let. To je bilo po eni strani posledica, da je po očetovi smrti moral v službo, da si je lahko plačal študij, po drugi strani pa tudi dejstva, da se je dokaj pozno odloči za dušno pastirstvo. Duhovnik Wacher iz Wadowic. ki je učil mladega Wojtylo, je večkrat povedel znancem, da je bil novoizvoljeni papež sicer pobožen in je redno hodil k maši. vendar pa ni nikoli kazal prevelikega nagnjenja za dušno pastirstvo. Najbrž je sklep o vstopu v semenišče v njem dozorel v Krakovu, ko se je. soočil z grozotami vojne.
Po posvetitvi za duhovnika je Karol Wojtyla odpotoval v Rim, kjer je 1948. leta diplomiral za doKto-rja filozofije -na dominikanski univerzi. Po povratku na Poljsko je diplomiral iz teologije na državni univerzi v Krakovu, obenem pa se je posvetil dušnemu pastirstvu in je kot kaplan obredel skoraj vse župnije krakovske nadškofije. Pri 38 letih je bil posvečen za škofa, pred 11 leti pa ga je papež Pavel VI. imenoval za kardinala.
Dasi velja za teologa in filozofa (objavil je veliko študij in esejev predvsem v francoskih filozofskih katoliških revijah) se je Wojtijla ukvarjal tudi s poezijo. V krakovskih /istih *Tygodni povszechny» in «Znak» je objavil več poezij, ki jih ie podpisoval s psevdonimom Andn-.a Jamien. Gre za glavno osebo v romanu «Nebo v plamenih» poljskega pisatelja Parandowskega, lik človeka, ki izgubi vero v boga in ss po dolgem moralnem boju nato zopet približa Cerkvi.
Dokaj neznačilna poteza za cer k
Novi papež Janez Pavel II. pozdravlja z balkona tik po izvolitvi
PO SKLEPU, DA UKINEJO KOPANJE SVINČEVE RUDE
Enotnost vseh družbenih sil v obrambi rabeljskega rudnika
Dejavnost	gorske^ -objttoej*,
njevom in Bumedienom, ki je bil videti povsem zdrav. To posredno de- venega prelata je tudi dejstvo, da mantira vesti, po katerih naj bi bil se je aktivno ukvarjal s športom. alžirski predsednik 1 lo bolan ter j Bil je zelo dober kanuist in še do naj bi odšel v Sovjetsko zvezo pred- , lani je izkoristil vsaka prosto uro vsem na zdravljenje.	| za smučanje, (vt)
RABELJ — Sindikati, politične in družbene sile, parlamentarci in delavstvo so na včerajšnji skupščini v Rablju enotno poudarili svoj odločni ne vsaki zamisli, da se zapre rabeljski rudnik.
Enotnost stališč dokazuje važnost rudnika, ne samo v ozki krajevni ravni, temveč za vso deželo .in ne navsezadnje celo za vsedržavno rudarstvo in livarstvo. Prisotnost parlamentarcev, Beorchie (KD), Mi-gliorinija (KPI) in Santuza (KD) ni bila le simboličen prikaz solidarnosti krajevnih parlamentarcev, temveč izraz trdne volje, da se končno reši problem rabeljskega rudnika. Ob njihovi strani so bili poleg predstavnikov tovarniškega sveta, sindikalni predstavniki, župan trbiške občine Treu, krajevni deželni svetovalci, predstavniki gorske skupnosti in deželni odbornik za industrijo in promet Rinaldi.
Včerajšnja pobuda pa je le trenutek v dolgoletnem boju rabeljskih rudarjev, da ohranijo svoja delovna mesta in dajo novega zagona rud-
VČERAJ SE JE NADALJEVAL PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI
Catanzarsko porotno sodišče zahtevalo naj rimski sodniki izročijo «dosje Moro»
Zavrnjena zahteva Fredovih branilcev, da bi prekinili proces za nedoločen čas
CATANZARO— Catanzarsko porotno sedišče, pred katerim se je včeraj po dvemesečnem premoru nadaljeval proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, je sklenilo zahtevati od rimskih kolegov tisti del «dosjeja Moro*, ki zadeva pokol in atentate 1969. leta. V pričakovanju, da rimski sodniki izročijo gradivo, je sodni zbor odložil obravnavo za teden dni.
Z odredbo, ki so jo že poslali kolegom v Rim, so catanzarski sodniki po daljšem posvetu osvojili zahtevo predstavnika prizadetih strank odv. Azzaritija Bove. Le-ta je v daljšem posegu dejal, da bi «dosje Moro* lahko koristil pri razkrivanju ozadja pokola, ki skoraj deset let po eksploziji peklenskega stroja v Kmečki banki, ni bilo še povsem pojasnjeno. V razpravi so bili vidni častniki razpuščene obveščevalne službe SID in nekateri vplivni politiki postavljeni na laž; dokazano je bilo. da je SID skušal iztiriti preiskavo, vendar pa sodnikom doslej ni uspelo ugotoviti, kdo je za kulisami spredel mračno nit strategije napetosti in terorja, istovetnost mandatarjev je še neznana. In po begu voditelja padovske črne celice Franca Frede, ki je pred dvema tednoma izginil iz Catanzara, bo tildi morebitna obsodba imela zgolj simboličen pomen.
Sodni zbor je v začetku razora ve zavrnil zahtevo, da bj prekinili sodni'postopek za nedoločen čas, kot je
zahteval zagovornik Franca Frede, češ da je padovski odvetniški pripravnik odsoten proti lastni, volji. Odv. Pietro Moscato je pri Utemeljevanju svoje vloge dokaj jasno namignil na možnost, da je kdo Fre-do prisilil k begu, kot je i red njim «prisilil» k begu Pozzana in Gian-nettinija. Odvetniški pripravnik, je s tem. v zvezi pripomnil branilec, je «politični vojak in ne bi nikoli pobegnil*.
Sodni zbor pa je bil nasprotnega mnenja. Z zavrnitvijo zahteve odv. Moscata je v bistvu potrdil to, v kar so prepričani skoraj vsi: Freda je izginil, ker je bila na osnovi zbranega gradiva obsodba neizbežna. (vt)
«Europco»: tajne službe ZDA predvidevale uporabo ultralevih skrajnežev
RIM — «Ameriške tajne službe predvidevajo tudi uporabo skrajno-levičarskih organizacij, da ščitijo lastne interese v prijateljskih drža vah, v katerih se komunisti bližajo oblasti*. Tako trdi tednik «L'Euro-peo*. ki objavlja v svoji zadnji številki »priročnik o stabilizaciji*.
Šlo naj bi, kot trdi tednik, za strogo zaupen dokument, v katerem je bivši generalni poveljnik ameri-
ške vojske Westmoreland nakazal smernice za preprečevanje prisotnosti komunistov. «Vsako demokratično strukturo — je zapisal general — je treba ščititi, pod pogojem da je protikomunistična. V nasprotnem primeru je treba ; esno preučiti možnost posega* z neposrednim pritiskom ali pa s pritiskom na drugačnih ravneh.
PREISKAVA O AFERI MORO
Sodniki pozvali organe javne varnosti k večjemu sodelovanju
RIM — Sodniki, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora, so se sinoči sestali s poveljniki policije in karabinjerjev in z generalom Carlom Alberto Dalla Chieso, ki poveljuje posebnemu protiterorističnemu oddelku. Na srečanju, kateremu so prisostvovali tudi sodniki glavnega in državnega pravdništva, so preučili položaj na osnovi dosedanjih izsledkov in pripravili - načrt za nadaljnje akcije. Kaže nadalje, da so sodniki povabili načelnike organov javne varnosti k tesnejšemu sodelovanju in večji izmenjavi informacij, kajti boj proti prevratništvu je lahko učinkovit le z združenimi močmi.
niku. Sedanji trenutek predstavlja najtežje obdobje, saj je uprava SA MIM sklenila zapreti rudnik, ker naj ne bi bil več donosen. Temu so se vsi odločno uprli, kot so se pred meseci uprli predlogu, da se proizvodnja preusmeri zgolj v izkoriščanje svinčevih oksidov, ukine pa kopanje sulfidne rude. SAMIM, ki je vodilni obrat v sklopu ENI, na ne načrtuje samo zapore rabeljskega rudnika, temveč predvideva ukinitev vseh rudarskih dejavnosti v severni Italiji, kot protiutež pa naj- bi osre dotočila vso dejavnost na Sardiniji. Delavstvo in sindikati so pudarili, da so taka stališča nesprejemljiva, saj jih ne vodi težnja po ,smotrnosti, temveč nasprotovanje vsakemu globalnemu načrtovanju in želja, da se sproži konfrontacija med delavci Juga in Severa.
Nihče ni včeraj zanikal, da posli) je rudnik s precejšnjo izgubo, da se primanjkljaj še povečuje! a to stanje je rezultat dolgega izkoriščanja brez investicij,, še več, sedanja uprava je v zadnjem obdobju v celoti ohromila celo najosnovnejše vzdrževanje, saj ne poskrbi niti za žeblje, kot je nekdo pikro pripomnil. Prav tdko nihče ne verjame, da bodo lahko v kratkem odpravili izgubo, a. nedopustno je, da v Italiji obstajajo ločeni, prekati, saj je rudarstvo le prvi člen od rude do končnega izdelka, zato bi morali biti stroški in dobički sorazmerno porazdeljeni po proizvodnih fazah.
Vsi govorniki od preprostega rudarja, ki je v barvitem'jeziku povedal, da nočejo dopolnilne blagajne, da ne pomaga mašiti lukenj, pa do parlamentarcev, so poudarili zahtevo po poglobljenem študiju o rudnem bogastvu rabeljskega območja. Dosedanje ugotovitve znanstvenikov dokazujejo, da je rude vsaj šp za 15 let izkoriščanja, celo območje pa je bogato z rudami in bi bila ukinitev dejavnosti pravi samomor.
Govorniki so med drugim omenili tudi mobilnost delovne sile, a v rabeljskem primeru to ne pride v poštev, saj nismo v Milanu ali Turinu, kjer se lahko brezposelni delavec zaposli v drugih obratih: Rudnik se nahaja v gorski stvarnosti, kjer vsaka, tudi najsiramašnejša dejavnost preprečuje beg v dolino, toliko bolj predstavlja rudnik s svojimi 367 delavci (od teh kar 60 prihaja iz bovškega območja, glavno gibalo krajevnega gospodarstva. V podporo tega dejstva je najbolj zgovoren podatek, da je bilo med občinstvom ogromno trgovcev, obrtnikov in drugih terciarnih operaterjev, saj ne bi zapora rudnika prizadela samo rudarjev, temveč celotno krajevno gospodarstvo.
Deželni odbornik za industrijo Rinaldi je ostro obsodil zadržanje rabeljske uprave, ki je pri svojih sklepih obšla edinega lastnika rudnika, deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Vse nadaljnje posvetovanje in sklepi bodo morali skozi deželno vlado in deželni svet, ki je soglasno na strani delavcev.
V' glavnem lahko trdimo, da je kljub zaskrbljenosti prevladaj med govorniki in občinstvom optimizem, šSj se vsi zavedajo, da je enotnost stališč do rešitve rabeljskega pro-
blema 'glavni porok za uspeh. Nedvomno' bo potrebno še ogromno naporov, še večje soočanje prebivalstva. razširitev solidarnosti in ostri koraki pri pristojnih v Rimu. Zamisel SAMIM je prehuda, da bi lahko ob ostrem zadržanju prodrla. Že danes bo prva pobuda rabeljskega tovarniškega sveta, sestali se bodo s 4. deželno komisijo, v prihodnjih dneh se bodo zvrstile še drug« pobude.
VOJKO COLJA 1
Upravne volitve v Grčiji
ATENE — Ohranitev položajev š strani Karemanhsove večine iti znatna krepitev levice sta oshovnj zhačilnosti rezultata nedeljskih u-pravnih volitev v Grčiji. Pozornost opazovalcev je veljava predvsem" izvolitvi atenskega župana, še posebno, ker je bil eden od kandidatov znani komponist Mikis Teo/ dorakis, ki je kandidiral na listi prosovjetske komunistične' partije, Tecdorakis 'je prejel 16 odstotkov
Jutri bo Andreotti nadaljeval pogovore s tajniki vladne večine
RIM — Predsednik vlade Andreotti bo jutri nadaljeval posvetovanja s predstavniki strank, ki podpirajo njegovo vlado. Včeraj je Andreotti odpotoval v-Mantovo, kjer se .je udeležil, proslav stoletnice smrti msgr. Luigija Martinija, danes pa bp. spet v Rinju. Podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti je v njegovi odsotnosti obvestil tajnike strank, da namerava Andreotti že jutri nadaljevati raz- ■ govore in jih zaključiti še pred koncem tedna.
glasov, kar predstavlja močno o-krepitev njegove stranke, ni nri pa zadostovalo, da bi si zagotovil udeležbo na balotaži. ki bo čez teden dni. Volivci bodo morali v drugi rundi izbirati med kanddu-tom levice Dimitriosom Beisom, ki je prejel 40 odstotkov glasov, in Karamanlisovim pristašem Geor-giosom Plytasom. ki si je v nedeljo priboril 42 odstotkov. Če bo proso-vjetska komunistična partija prihodnjo nedeljo podprla levičarskega kandidata, bo to nedvomno hud poraz za Karamanlisovo večino.
RIM — Zdravstveno stanje bivšega predsednika republike Giovannija Gronchija se je včeraj znatno poslabšalo. Gronchi, ki je star 91 let, je že več časa bolan.
RIM — V četrtek, 19. oktobra, se ho sestalo vodstvo KPI, ki bo proučilo politični položaj. Sej" se bo začela ob 10. uri, uvodno poročilo pa bo imel tajnik Berlinguer.
NADALJEVANJE POLITIČNE RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU
Stvarne kritike iz vrst opozicije na račun Cecovinijevega programa
Neumestna ironična županova pripomba izzvala upravičene in ogorčene proteste svetovalcev opozicije ■ Nadaljuje sc nedopustno obnašanje Usti naklonjenega občinstva
V tržaškem občinskem svetu se je včeraj nadaljevala politična razprava. Osnova te razprave, ki se bo nadaljevala v pete., ter predvidoma zaključila prihodnji ponedeljek, je programski dokument, ki ga je pred nekaj tedni predložil župan Ceco-vini, ter tri ločene resolucije dr io-kratičnih strank, ki so do tega programa ter politične novotvorbe, ki ga izraža, zelo kritične. V bistvu gre za politični boj med dvema, med sabo zelo različnima vizijama prihodnosti Trsta.
Kot je sinočnja razprava to še enkrat potrdila, tako je v dvorani vzdušje, ki je cmačevalo tudi sinočnjo sejo, še enkrat pokazalo, da želijo nekateri dejansko spremeniti politično debato v dobesedni cirkus. Sramotno vedenje pul 3 in graje vredno vedenje župana Cecovinija, ki bi moral določene izgrede preprečiti, pa je sinoči prestopilo vsakršno mejo. Čeprav ja Cecovini na samem začetku pozval občinstvo naj na noben način ne moti seje, sicer bo spraznil dvorano (to sicc- stalno ponavlja), je nasprotno gladko dovolil, da se je ..er e a med občin; ,vom nadaljeval. Šel je celo tako daleč, da si je celo sam dovolil vedenje, kakršnega si kot župan nikakor ne bi smel dovoliti. Ko je namreč govoril krščanski demokrat Abate in so ga nekateri iz občinstva prekinja li z med vzkliki, jih je prvi občan v svojem značilnem ironičnem slogu pozval, naj a le pustijo govoriti saj »govori tako lepo*. To ie seve da izzvalo razburjenje med demokratičnimi strankami, zlasti še med komunističnimi svetovalci. V splošnem kričanju, ki je temu ; ledilo, je župan Cecovini enostavno prekinil sejo in se odpravil iz dvorane. Pred nadaljevanjem seje se je župan Ce covir.i opravičil svetovalcu Abateju zaradi svoje nedopustne pripombe med njegovim posegom. Epizc '1 je vsekakor značilna in pomenljiva ter daje pravo podobo tega, kar ji postal tržaški občinski svet, odkar so v njem tiste sile, ki naj bi »moralizirale* politično življenje, kot same tako vneto dopovedujejo.
Glede razprave same bi lahko še enkrat potrdili to, kar smo že večkrat ugotavljali. Medtem ko se tako imenovani nasprotniki »kopičenja* strank ter zaščitniki Krasa oprijemajo vsemogočih cenenih fraz in s še bolj cenenimi argumenti blatijo druge stranke, ne zmorejo pa resne debate o konkretnih zadevah, ki terjajo resne analize in stvarne posege (sam Cecovinijev program) je v tem pogledu dovolj zgovoren), so nasprotno posegi svetovalcev demokratičnih strank v glavnem osnovani na razglabljanjih o konkretnih vprašanjih ter na resnih analizah.
Včerajšnja seja se je pričela s kratkim Cecovinijevim posegom, v katerem je še enkrat obsodil nasilje, ki je zajelo državo ter naše kra je. Nato se je z vso vnemo zagnal proti nesnagi v našem mestu, Ki jo je treba očistiti in v ta namen odbor predlaga ustanovitev privatne smetarske službe. Omenil je na koncu stike, ki jih je imel s predstavniki delavskega podjetja Sirt ter z ženskim gibanjem za reševanje nekaterih odprtih vprašanj. Prava podoba učinkovitosti sedanje uprave pa je prišla do izraza v odgovorih na razna vprašanja svetovalcev. Toliko opevani nameni, da bodo upravitelji tesno sodelovali z raznimi komponentami tržaškega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, so se izkazali za prazne fraze, kajti uprava še ni pokazala z dejstvi teh namenov.
Prvi je včeraj posegel v razpravo Zanini (KD), ki je obravnaval probleme socialnega in zdravstvenega značaja. Giacomelli (MSI) se je šel branilca (kot je sam izjavil) Liste za Trst in njene politike. De Rosa (KPI) je razčlenil urbanistične probleme, Benedetič (PSI) pa je obdelal kulturno problematiko ter pri tem posebej omenil kritičen položaj Slovenskega gledališča (k njegovemu posegu se bomo še povrnili). Med sinočnjo razpravo so govorili še Dol-cher (LpT), ki je zavrnil resolucije demokratičnih strank ter napovedal, da odbor Liste za Trst ne bo odstopil, Abate (KD), ki je navedel glavne probleme, s katerimi bi se morala spoprijeti učinkovita uprava, ter radikalec Pannella s svojim običajnim pleonastičnim govoričenjem brez enega samega konkretnega predloga.
Med sejo so se razširili glasovi, da bodoči kandidat KD za župana ne bo več Stopper, pač pa dosedanji načelnik svetovalske skupine Richetti.
ni, Perini, Pontini, Pupo, Scarpa, Vattovani in Zupin za Zaccagninijevo linijo, Calandruccio, Cemitz in From-mel za dorotejsko strujo in Bensi ter Sauli za fanfanijevo strujo.
Pokrajinsko vodstvo je na nedeljski seji razpravljalo tudi o političnem položaju v Trstu ter v tem sprejelo z večino resolucijo, v kateri negativno ocenjuje programske smernice Cecovinijevega Občinskega odbora ter nalaga novemu vodstvu naj vodi opozicijsko politiko do sedanje enobarvne manjšinske uprave ter poišče možne poti za sodelovanje z demokratičnimi silami.
sednik deželne organizacije dekoraterjev L. Ferluga, predsednik združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine L. Franco, ravnatelj strokovne šole Irpof E. Abate in član odbora »Cittavecchia viva* Cividin.
PD VESNA in ŠD MLADINA vabita vse vaščane na predavanje, ki bo jutri, 18. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu na temo
POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU
Predaval bo dr. KAREL ŠI-
škovič
Vabljeni!
V nedeljo na trgovinski zbornici
Tržačanu Vicenziju «oskar italijanske vetrinistike»
Na trgovinski zbornici je bila v nedeljo dopoldne krajša slovesnost, na kateri so predstavniki Italijanske zveze dekoraterjev izložb iz Milana podelili Tržačanu Robertu Vicenziju «oskarja italijanske vetrini-stike*. Gre za nagrado, ki so jo letos podelili že sedmič in ki je bila svoj čas ustanovljena z namenom, da bi počastili spomin Enrica Pa-dovana, tržaškega dekoraterja, ki se je s svojo umetniško obrtjo uveljavil tako v samem Trstu, kakor tudi drugod v Italiji in tujini. Zanimivo je pri tem omeniti, da je bil «oskar italijanske vetrinistike* zamišljen kot vsedržavno priznanje in da so bili med dosedanjimi dobitniki nagrade kar štirje Tržačani.
Na slovesnosti so nagradili s srebrno helebardo tudi dva mlada dekoraterja, in sicer Adelio Hervatč iz Trsta in Ezia Florido iz Vidma, ki sta se posebno izkazala kot prizadevna slušatelja tukajšnje šole za aranžerje izložb. Srebrne kolajne in diplome pa je prejelo še 14 dekoraterjev in prav toliko trgovcev, ki so se udeležili nedavnega natečaja z naslovom «Parada izložb — Le tredise casade*. Natečaj je razpisal odbor «Cittavecchia viva*.
Pred izročitvijo nagrad in priznanj so s priložnostmi govori nastopili G. Magnaghi v imenu predsednika trgovinske zbornice Modiana. predsednik Italijanske zveze dekoraterjev izložb iz Milana S. Longhi, pred-
ZA PRE0SN0V0 VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA
OB IZVOLITVI POUSKEGA KARDINALA W0JTYLE
Tržaški nadškof Beliorni o pomenu no v epa papeža za cerke v na Vzhodu
Zadovoljstvo škofovega vikarja msgr. Škerla, ker je izbira padla na človeka slovanskega rodu
I
Izvolitev novega papeža, poljskega kardinala Wojtyle, ne pomeni samo velikega presenečenja. Presenetil je že s tem, da si je nadel ime svojega predhodnika Janeza Pavla in s tem jasno potrdil, da misli nadaljevati po poti, ki si jo je ta šele začrtal in je ni uspel izpeljati. Njegova izvolitev odpira še toliko novih vprašanj in ugibanj, kaj bo to prineslo katoliški cerkvi in ne samo njej. O tem je spregovoril tudi tržaški nadškof Lorenzo Bellomi v kratki izjavi, ki jo je dal za naš dnevnik: Mislim, da je izbira papeža poljskega rodu, in tega papeža, kardinala Wojtyle, velikega pomena. Rad bi povedal, da sem ga že poznal, čeprav je bilo srečanje kratkotrajno. Moram reči, da je izredna osebnost, tako v človeškem kot kulturnem pogledu, še zlasti pa verskem. Zdi se mi, da mora jasno nekaj pomeniti tudi dejstvo, da prihaja iz vzhodnih držav. Poljska je dežela, kjer je življenje katoliške cerkve res intenzivno, kjer je tej cerkvi uspelo, da
v ljudstvu izraža živo, odprto, dosledno vero. Zato ta sin poljske zemlje nedvomno prinaša v srce cerkve tisto globoko in v ljudeh ukoreninjeno vero. Ob tem se odpira še drugo, veliko vprašanje, vprašanje odnosov tistih cerkva, ki so v deželah, kjer je ateizem uradna doktrina. Zato mislim, da bodo izkušnje novega papeža lahko koristile v toliko drugih okoliščinah in pomagale cerkvi, da bo okusila več svobode, več sprejemanja povsod. Želim si, da bi ime, ki si ga je prevzel in ki si ga je nedvomno hotel prevzeti, kazalo tudi na kontinuiteto s papežem Luciani jem, in torej s tisto njegovo dobroto, tisto sposobnostjo, ki zbuja zaupanje, ki ohrabruje, ki razvedri duha, ki ustvarja pri ljudstvu možnost takojšnjega razumevanja in srečnega zbliža-nja. To je, kar mislim, in kar si zlasti v srcu želim.
Ob tem ne gre prezreti tudi zadovoljstva, da je katoliški poglavar sedaj postal človek slovanskega ro-
du. To veselje je izrazil tudi škofov vikar msgr. Lojze Škerl:
Kdo naj ne bo vesel, ko je odločitev kardinalskega zbora izbrala Slovana, poljskega kardinala, za novega papeža? Marsikaj je človek u-gibal, a da bo prav nadškof iz Krakova postal Petrov naslednik v Rimu, si gotovo ni nihče mislil ali celo domišljal. Veselimo se, ker je mož učen in razgledan. Udeležil se je zadnjega koncila, še prej pa je študiral v Rimu. Tako pozna rimsko »podnebje*, kar mu bo v veliko pomoč pri delu za mir, versko poglobitev in krščansko življenje. S svojim prvim nastopom pri podelitvi blagoslova si je z nasmehom in z odkrito ter ponižno besedo prav gotovo odprl srca vseli tistih, ki so ga videli ali slišali. Veseli nas, da je do Petrovega sedeža prišel dušni pastir, ki pozna življenje cerkve po svetu, zlasti pa življenje cerkve v socialističnih državah. Od njega si torej res veliko obetamo.
V DVORANI OBČINSKEGA SVETA
VČERAJ URADNO ODPRLI «LETO ITALA SVEVA»
Ob prisotnosti predstavnikov tržaškega kulturnega in političnega življenja je spregovoril prof. Bruno Maier
S slovesno komemoracijo velikega tržaškega pisatelja Itala Sveva, se je v našem mestu tudi uradno začelo tSvevovo leto», ki vključuje v svoj spored veliko prireditev, ki imajo namen počastiti pred petdesetimi leti umrlega književnika. Komemoracija je bila včeraj v dvorani občinskega sveta, udeležili pa so se je občinski odbor, občinski svetovalci, predstavniki tržaškega političnega, kulturnega in verskega življenja.
Prisotne je najprej pozdravil tržaški župan Cecovini, ki je dejal, da je to prva manifestacija pestrega sporeda, ki ima namen počastiti Itala Sveva. Danes bo npr. v ta namen glasbena prireditev v Krožku za kulturo in umetnost, jutri v i-stem kraju okrogla miza o delu tržaškega pisatelja, jutri zvečer pa bodo z uprizoritvijo Svevovega dela «La coscienza di Ženov v priredbi Tulita Kezicha tudi uradno odprli letošnjo gledališko sezono Teatra stabile. Poleg teh, je še naglasil župan, pa bo še mnogo pomembnih prireditev.
•illllllrtlimilllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllUIIIUlIlimMalltUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIllllllllllllllimHlllilMrtlllMIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllHIMIIUIIIMMMMirtfllllllMIIIIIIIIIIIHIIHHflllliminillllltllllMIinMIIMIflllllllMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIMilllllllllMIIIIIB
TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET RAZPRAVLJAL O ŠOLSKI REFORMI
Slovenski manjšini je treba zagotoviti višje srednje šole v materinem jeziku
Pozdrav predsednika Ghersija novoizvoljenemu papežu • Vrsta upravnih sklepov
Včeraj se je ponovno sestal tržaški pokrajinski svet, ki je na daljši seji odobril kakih 40 sklepov upravnega značaja, o katerih pa bomo podrobne ie še poročali. Danes naj predvsem pouoarimo, da je pokrajinski svet izglasoval resolucijo v zvezi s šolstvo reformo, kar zadeva višje srednje šole. Ta resolucija je tesno povezana z nedavnim obiskom predstavnikov slovenskih šol pri ministru Pediniju, obiskom, ki sta se ga udeležila tudi pokrajinska odbornika Brezigar in Spadaro. Na sestanku je prišla do izraza pomanjkljivost besedila zakonskega osnutka kar zadeva jamstvo za manjšinske šole in minister sam je nakazal nujnost, da se to pomanjkljivost odpravi še pred dokončno odobritvijo besedi-
JUTRI NA TRŽAŠKI UNIVERZI 24-URNA STAVKA VSEGA OSEBJA
Akademske dejavnosti «iamrznjene> do sobote, 21. oktobra ■ Včeraj nov sestanek med sindikati in vlado
• Na sedežu Združenja tržaških o-brtnikov je bil v soboto ustanovljen Deželni konzorcij za prevažanje kontejnerjev. Upravni svet konzorcija sestavljajo G. Rubessa, predsednik, A. Zampieri, podpredsednik, I. Zor-zenon, L. Simonato in A. Sancilotto, svetovalci. Za ravnatelja konzorcija je bil imenovan avtoprevoznik Sbertoli. K novi družbi je pristopilo okrog 20 avtoprevoznikov iz vse Furlanije - Julijske krajine.
Pio Nodari novi pokrajinski tajnik KD
Pio Nodari je novi pokrajinski tajnik KD. Izvoljen je bil na nedeljskem zasedanju stran inega vodstva z dvajsetimi glasovi od skupnih trideset.
Na podtajniško mesto je bil izvoljen načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Franco Richetti, v novo pokrajinsko vodstvo pa so bili izvoljeni še Bettio, C( slovich, Fabia-
Kakor smo že poročali v preteklih dneh, so sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL in CISAPUNI oklicale takojšnjo prekinitev vsakega akademskega delovanja na tržaški univerzi do 21. oktobra, da bi tako opozorile javno mnenje na nedopustno zavlačevanje vladnih organov z izvajanjem preosnove visokošolskega študija v Italiji. Podobno protestno gibanje je zajelo tudi vse druge univerze v Italiji, tako da je didaktična in raziskovalna de- \ javnost na vseh vseučiliščih zasta- \ la za teden dni.
Včeraj dopoldne so se predstavniki docentov, pomožnega osebja in študentov s tržaške univerze zbrali v avli »Venezian* na sindikalnem shodu, na katerem so razpravljali o nastalem položaju in o oblikah nadaljnjega boja za dosego zastavljenih ciljev. Glavno vprašanje je kakor omenjeno začetek izvajanja univerzitetne reforme, z njim pa so tesno povezani še razni drugi problemi, tako zlasti problem nove delovne pogodbe za osebje univerz, ki naj bi dokončno rešila tudi pereča vprašanja kategorije asistentov in nestalnega osebja. Spomladi letos se je vlada obvezala, da bo do konca akademskega leta pripravila vse potrebno za začetek izvajanja večkrat napovedane preosnove, tik pred poletnimi počitnicami pa je sindikatom predlagala, naj bi reformo za nekaj časa odložili, septembra pa naj bi se začela pogajanja za začasno rešitev najbolj perečih problemov. Predlog so sindikalne organizacije zavrnile in postavile zahtevo po nujnem tristranskem srečanju med sindikati, političnimi strankami in vlado. Sestanek je bil v Rimu 10. oktobra, rodil pa ni nobenega otipljivega uspeha. Sindikalne organizacije so zato oklicale protestno gibanje na vseh univerzah do 21. oktobra in napovedale 24-umo stavko vsega u-niverzitetnega osebja za sredo, 18. oktobra. Stavka bo vsedržavnega značaja, v njenem okviru pa bodo
v Rimu organizirali protestno manifestacijo.
Včeraj opoldne so se sindikalni predstavniki univerzitetnega osebja ponovno sestali z vlado, da bi podprli svojo zahtevo po takojšnjem prehodu k izvajanju globalne univerzitetne preosnove. Kolikor bi vlada ne dala zadostnih zagotovil v tem smislu, ni izključena možnost oklica nove 24-urne stavke, poleg jutrišnje, še v tem tednu.
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
priredi v petek, 20. oktobra 1978, s pričetkom ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
INFORMATIVNI PRIKAZ RAZISKAV NA PODROČJU ŠOLSTVA
po »Posvetu o slovens'‘">m šolstvu v Italiji*, septembra 1975.
VABLJENI!
Seje rajonskih svetov
Danes ob 18. uri se sestane v občinski izpostavi na Proseku zahodno-kraški rajonski svet. Na dnevnem redu je izvolitev podpredsednika in raznih komisij. Oh 20.30 se na sedežu v Ul. Colautti 6 sestane tudi rajonski svet za območje Sv. Vida in Starega mesta. Jutri ob 19.30 pa se na sedežu v Ul. Mauroner 2 sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol.
la. Tako se je pokrajinski svet že sinoči enotno (proti sta bila le predstavnika MSI) izrekel za spremembo zakona. V resoluciji pokrajinski svet najprej ugotavlja pomanjkljivost besedila, nato pa izraža mnenje, da to besedilo ne ustreza potrebam slovenske narodnostne manjšine v Furlaniji-Ju-lijski krajini, kateri je treba zagotoviti pravico do višjih srednjih šol v njenem jeziku, pravico, ki za nekatere učne smeri že obstaja v tržaški in v goriški pokrajini, ter izraža upanje, da bo parlament be sedalo ustrezno popravil ali dopolnil, da bo izpolnil želje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na področju višjih srednjih šol.
Ob koncu naj še omenimo, da je predsednik Ghersi med uvodnim po
pežu in mu zaželel mnogo uspeha prj težkem delu.
Danes seja sveta občine Devin-Nabrežina
Danes od 18. ure bo na sedežu občine drugič, letošnjo jesen, zasedal svet občine Devin - Nabrežina, ki naj bi po dnevnem redu v glavnem razpravljal o tekočih zadevah administracije, ki zadevajo osebje in nekatere obvezne prispevke za javne storitve, (ip)
Kasacija razveljavila razsodbo
«Primer Hausbrandt» zopet pred sodnike
«Primer Hausbrandt* še ni zaključen. Včeraj je namreč kasačijsko sodišče razveljavil i razsodbo tržaškega kazenskega in kasneje prizivnega sodišča, ki je obsodilo na visoke zaporne kazni tri Benečane, Paola Cattarina, Roberta Bertolija in njegovo ženo Roso Padovan, ki so bili obtoženi, da so 29. januarja 1976. leta poskusili r-rabiti tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta. Vrhovno rimsko sodisce je namreč sprejelo ugovore zagovornikov in razveljavi’! razsodbo, ker je ute-
meljitev primanjkljiva. O zade .i bo tako razpravljalo prizivno sod šče v Benetkah, ki bo moralo ponovno soditi Bertoliju, Cattarinu in Padova-novi, z izjemo obtožbe posesti orožja, kar zadeva RJso Padovan, kajti njo je te obtožbe kasacijsko sodišče v celoti oprostilo.
• Nižja srednja šola pri Elizejskih poljanah prireja 19., 20. in 21. oktobra s pričetkom ob 16. uri vrsto predavanj za profesorje nižjih srednjih šol o najnovejših metodah za preprečevanje uživanja mamil. Predavanja bo vodila ravnateljica šole Alda Severini Chatila v sodelovanju s prof. Lio Clevo in Lidio Giusti, predavali pa bodo prof. Tampieri, Desinan in Giudici s tržaške univerze.
PRIJETEN VEČER V BOLJUNCU
GIB MIMA A. VALDESA PORAJA VELIKO SMEHA
Gostovanje ljubljanskega umetnika na pobudo SSG Več nastopov na slovenskih srednjih šolah
Pantomima je stara toliko kot človek, saj se je od vedno človek posluževal kretenj in gibov, da bolje ponazori svoje sporočilo. Pantomimi so bili v antični Grčiji cenjeni prav toliko kot filozofi in pesniki, pa tudi gledališče se je od nekdaj in tudi danes, posluževalo neštetih elementov pantomime. Današnja pantomima je veja umetnosti zase, v bistvu se je osamosvojila, kar pomeni, da pantomimik s svojimi kretnjami skuša vplivati na gledalca tudi globlje, zajema vse stopnje in oblike razvoja od najbolj preprostih občutij in dogodkov, vse do poglobljenih telesnoduševnih občutkov in študij. Seveda, vse to pride do izraza samo, če imamo pred seboj pravega umetnika.
Gostovanje ljubljanskega pantomima Andresa Valdesa, ki je sicer po rodu Kubanec, je priložnost za naše občinstvo, da se seznani z
umetnostjo pantomime. O tem smo se prepričali tudi sinoči v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu, ko je Valdes prikazal, sicer maloštevilnemu občinstvu, vrsto šaljivih prizorov. Vendar zabave ni manjkalo. Gledalci so se iz srca nasmejali neokretnemu ribiču, sklerotičnemu profesorju, ponosnemu o-četu, pa nespretnemu kirurgu, ki je ob operaciji pozabil uro v pacientovem trebuhu. Večer, ki je bil naslovljen »Gib in tišina» je zapustil v vseh nepozaben vtis.
Ob koncu moramo še omeniti, da prireja gostovanje Andresa Valdesa v zamejstvu SSG, ki se s tem odpira tudi navzven, predvsem študirajoči mladini. Ni naključje, da je imel Valdes že več gostovanj na naših srednjih šolah in jih bo imel v prihodnjih dneh, vprašljivo pa je, zakaj niso vse naše višje srednje šole sprejele ponudbe SSG.
OB DESETLETNICI DELOVANJA
Ricmanjska godba presenetila z izborom koncertnih odlomkov
Nastop zbora iz Divače in domačih pevcev - Nagrajevanje udeležencev ex tempora
V nedeljo popoldne se je odvijal v občinskem gledališču v Boljuncu osrednji del proslave 10-letnice obnovitve ricmanjske godbe na pihala. Kljub lepemu vremenu in zanimivemu nogometnemu derbiju v bližnjem športnem centru, so številni ljubitelji glasbene in zborovske dejavnosti napolnili veliko dvorano gledališča «F. Prešeren* in zbrano sledili programu.
Deželno tajništvo sindikata upokojencev CGIL se toplo zahvaljuje članom ricmanjske godbe za njihov pomemben doprinos k uspehu manifestacije, ki je bila 25. septembra v Milanu. Prisotnost godbe je dala svojstven pečat nastopu tržaškega odposlanstva in dokazala obstoj tesnih vezi med generacijami.
iiiiitiiitirtiifiiiiiiMiiiiiiiiiimttiiiitiiiiiiiMiiiiiimiiiHiiiiiiiiniimiMiitiittiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiMitiiiHiiiiiittiiitiiiiiiiitiniiiiiiiiia
PROTEST ZARADI PROTIDEMOKRATIČNEGA RAVNANJA OBČINSKE UPRAVE
Ženske za boljšo zdravstveno oskrbo
&radi protizakanite)fa in avtoritarnega ravnanja občinske ra ve v zvezi z deželnim zakonom za zdravstvo in po petkovem »begu* odbornika Galazzija pred delegacijo ko lektiva za zdravje žene, so si >či članice te organizacije priredile protestno i	-ci; > p 'd ob
činsko palačo. Najprej so ženske razglasile svoje pravične zahteve
predvsem po ustanovitvi družinskih posvetovalnic, nato so svoj protest hotele iznesti pred občinskim svetom, ki je pravkar zasedal, a policija in mestni redarji jim niso dovolili vstopa, članice kolektiva za zdravje žene so nato še nadalje de monstrirale pred vhodom občinske palače, v tem času pa je župan Cecovini poslal sporočilo, v kate
rem je obljubil, da se bo občinska uprava čimprej sestala s kolektivom za zdravje žene, da reši še odprta vprašanja v zvezi z deželnim zakonom za zdravstvo.
Skupaj z ženskami so včeraj demonstrirali tudi delavci bivše steklarne Vetrobel, ki so še enkrat izrazili svoje nezadovoljstvo s sedanjim položajem v tej tovarni.
Gcdba na pihala iz Ricmanj res ni razočarala pričakovanj. Nasprotno, lahko rečemo, da je zelo presenetila s svojim izborom klasičnih in modemih koncertnih odlomkov. Požrtvovalni dirigent in učitelj ricmanjske godbene šole Enij Kriza-novsky je izbral raznovrstna dela, ki so jih skladatelji napisali od konca prejšnjega stoletja do današnjih dni. Tako smo slišali, poleg že večkrat izvajane fantazije iz operete Grofica Marica madžarskega skladatelja Kalmana, še sproščeno Mamikolovo simfonično koračnico napisano po 1. svetovni vojni, ki nosi naslov »Burkeži*. Godbi je u-spelo zvočno prikazati cirkuško vzdušje in neurejeno hrupno premikanje množice ljudi. Svoj uspeh in o-sebno zadoščenje so pa dosegli dirigent in godbeniki ob lepi izvedbi, tako intonančno kot po stilu in obliki, zahtevnega Zajčevega dueta iz opere Zrinski, napisane proti koncu prejšnjega stoletja. Svoj koncert je godba zaključila še s pisanim in melodičnim venčkom znanih mo; dernih motivov, ki jih je sodobni skladatelj Vidali priredil za pihalne orkestre in naslovil «Follie 50».
Kar nam je pokazala ricmanjska godba je res vredno pohval \ če u-poštevamo, da so to nepoklicni godbeniki in da ie med njimi veliko mladih, ki so doživeli svoj krstni nastop na prvem zahtevnejšem nastopu, moramo občudovati njihovo vnemo in trud. Za vsem tem je vloženega veliko dela in žrtvovanja tako dirigenta kot članov samih.
V nadaljevanju programa je sledilo nagrajevanje udeležencev ex tem-pore, ki ga je organiziralo PD »Slavec* na temo »Ricmanje in njeni značilni kotički*. Predsednik društva Enij Kuret se je med drugim zahvalil staršem in šolam, ki so pri tej pobudi sodelovale. Zahvalil se je tudi mladim udeležencem, ki so se zbrali v tako velikem številu in pohvalili njihove lepe izdelke, ki zrcalijo razviti otroški čut opazovanja.
Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji zborovskega petja. Kulturni program je obogatil mešani zbor «Di-
PD Valentin Vodnik otvori jutri, 18. oktobra, ob priliki 100-letnice obstoja društva sledeče razstave:
na društvenem sedežu: razstava zgodovine PD V. Vodnik;
v Torku: fotografska razstava Maria Magajne;
v Mladinskem krožku: antološka likovna razstava.
Pričetek slovesnosti na društvenem sedežu ob 20.30.
vača», ki ga vodi energični Edi Race. Zapel je vrsto umetniških pesmi znanih skladateljev in sicer Ferjančiča, Sattnerja in Vrabca. Mogočnost, vlitost in koncentracija zbora je odlikovala celotno izvedbo.
Proslavo je zaključil mešani zbor «Slavec» pod vodstvom Vlada Švare. Pevci iz Ricmanj so izvajali zborovske priredbe Adamiča, Hubada, Srebotnjaka, Ocvirka in zaključili z Gobčevo »Bohor je vstal*.
(ek)
Podeljene nagrade zaslužnim krvodajalcem
Na pomorski postaji so imeli v nedeljo krvodajalci svoj letni občni zbor. Občnemu zboru so prisostvovale tudi delegacije iz Vidma, Gorice, Kopra in z Reke, spregovoril pa je predsednik združenja krvodajalcev Raffaele Fertz, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se je v zadnjem času na tržaškem ozemlju ustanovilo več krvodajalskih sekcij. Sledilo je nagrajevanje tistih članov združenja, ki so v letošnjem letu večkrat darovali svojo kri. Tako so podelili 670 zlatih plaket in raznih diplom v priznanje zaslužnim članom združenja krvodajalcev.
Mali oglasi
Zapustila nas je naša draga
T0NČI ŠTEFIN vd. SUBAN
Pogreb bo jutri, v sredo, 18. t.m.
Truplo pokojnice bo v cerkvi pri Sv. Ivanu od 9.30, maša pa bo ob 11. uri.
Žalujoči sin Marjan, hčerka Danu-ika, nevesta Klavdija, zet Romano, vnuki Federika, Giovanna, Sandi ln Andrej, sestri Danica in Minka, ter bratje Sla-ko, Janko in Edi z družinami.
Sv. Ivan, Prosek, Postojna, London, 17. oktobra 1978
Osrednja točka včerajšnje komemoracije pa je bilo ivsekakor predavanje univerzitetnega profesorja Bruna Maierja, ki je govoril na temo zltalo Svevo in problemskost realnega». Predavatelj je izhajal iz predpostavke, da je Svevo predvsem pisatelj, ki je črpal iz evropskega duhovnega sveta. To pa ne samo zaradi tega, ker je bil občutljiv na psihološko, moralno in kulturno okolje srednjeevropskega Trsta iz druge polovice XVIII. stoletja in iz začetkov XIX. stoletja, ampak predvsem zato, ker je potekal ves intelektualni pisateljev razvoj v izrazito nemškem ambientu. Ob tempa je treba tudi povedati, je nadaljeval prof. Maier, da je bil Svevo prvi, ki se je med leti 1908 - 1912 približal Freudovi psihoanalizi in jo vnesel v svoje spise, ob tem pa je tudi prijateljstvo z Jopceom pripomoglo, da je hodil vštric s celotnim sodobnim evropskim pripovedništvom. V Svevovem delu se zrcali več literarnih tradicij, sožitje dobivajo tematske in slogovne sugestije različnih književnosti. Prav iz teh vidikov lahko razumemo evropsko dimenzijo Itala Sveva.
Predavatelj se je nato zaustavil ob analizi posameznih Svevovih del, podal njihovo kronologijo in vsebinsko rast. Ugotoviti gre, da dia-hronični razvoj Svevovega pisanja dobiva čedalje zavest lastne poetike, sožitje med formalnimi in vsebinskimi strukturami in prehod iz tradicionalnega tipa romana v «an-tiromam, ki bi ga lahko imenovali tudi esej, notranji monolog, dnevnik, avtobiografija. Skratka, gre za izredno zapleteno in mnogostran-sko sporočilo pisatelja, katerega katalizator je vsekakor obravnava «problemske realnosti», naključnosti, skrivnosti človekovega jaza.
Izvajanje prof. Bruna Maierja, k* je na zelo jasen in analitično pronicljiv način, čeprav je bilo predavanje zelo kratko, nudil vpogled v delo tržaškega pisatelja, sta osvetlila še igralca Teatra stabile Gian-ni Galavotti in Attilio Cucari, k> sta prebrala nekaj odlomkov iz Svevovih del.
• Tržaški občinski zdravnik je j&' vil naslednje primere nalezljivih bolezni, ki so jih zasledili v Trstu od 2. do 8. oktobra; 1 primer škrlatine. 4 primere griže, 1 primer noric, 9 primere srbečice (2 izven tržaške ob-čine), 4 primere vnetja jeter (1 i*" ven tržaške občine), 1 primer vnetja lasišča, 2 primera salmoneloze in 1 primer mononukleoze.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje mesto pomožnega odrskega delavca. Pogoji: končana nižja srednja šola, odslužen vojaški rok, obvladanje slovenščine. Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petroruo 4 (Kulturni dom), do 23. t.m.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odpri novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72 ; 850 68; A 112 72; NSU 120« 72: mercedes 200 D 70; 124 coupd 1600 74; AR 1300 75; 1500 C 66; tunus 1300 73; 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. I* tel. 826084.
PRODAM ploščice po nizki ceni in dvojna vrata ter dajem v najem skladišče. Tel. 741670 v uradnih urah.
f sHEMM !WBl
V	spomin na Emilijo Kuret, posipa Žerjala in Dore Sancin daruje Marija Maver 10.000 lir za PD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Josip* Žerjala daruje bratranec Danilo * družino 5.000 lir za PD F. Prešeren.
V	spomin na Pepija Žerjala daruje učiteljstvo celodnevne osnovne šole I. Trinko - Zamejski od Dom j* 45.000 lir za šolsko blagajno.
POPRAVEK
V	počastitev spomina drage tovarišice Dore Samec por. Sancin, borke in aktivistke NOB darujejo Alma> Marica in Grozdana 15.000 lir ** PD France Prešeren in ne UD P-Prešeren, kakor je bilo pomotom* objavljeno.
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDELJO NA VELIKEM POLJU PRI VRABČAH
Odkritje spomenika partizanki Drini
Poudarjena velika žrtev domačinov v boju proti nacifašizmu
PO ŽIVAHNI RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU
HENRIKU TUMI POSVEČENA ULICA V NASELJU SV. ANE V GORICI
Nazive so dobile tudi druge ulice v tem naselju - Pred občinskim svetom vprašanje krize v štandreski tekstilni tovarni
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezona 1978/79
V četrtek, 19. oktobra 1978, ob 16. uri — ABONMA RED H (mladinski);
v petek, 20. oktobra 1978, ob 20. uri - ABONMA RED J (mladinski).
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
#b 85-letnici avtorjevega rojstva
V soboto, 21. oktobra 1978, ob 19. uri
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Jutri, 18. oktobra 1978,* ob .15.30	/.<
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
STALNO
, SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Sezona 1978 - 79
Jutri,	18. oktobra 1978.	ob
20.30	v	KULTURNEM	DOMU	V
trstu
ANDRES VALDES
«GIB IN TIŠINA«
program pantomime
V četrtek, 19. oktobra 1978, ob 20.30	v	LJUDSKEM	DOMU	V
KRIŽU;
v petek 20. oktobra 1978, ob
20.30	v	LJUDSKEM	DOMU	V
TREBČAH;
v nedeljo, 22. oktobra 1978, ob
11.30	v SLOMŠKOVEM DOMU V BAZOVICI.
Prosveta
Banes, 17. t.m., ob 20.30 bo imel .Prosvetnem domu ženski pevski b°r Tabor prvo vajo. Vabljene so tare in nove pevke.
^ soboto, 21. t.m., ob 20.30 v Pro-vetnem domu na Opčinah odprtje j^slave likovnih samorastnikov iz V°brove pri Ljubljani. Nastopil bo °n'ači pevski zbor.
Veliko polje, majhna sončna vasica na prosojnem obronku gričevnatega področja, kjer se končuje Kras in se začenja zemlja počasi spuščati v rodovitno Vipavsko dolino, je v nedeljo slavila. Kopica starih kmečkih hiš, ki naredi pri obiskovalcu vtis mirne vasice, ne daje slutiti na bogato zgodovino in na izreden krvni davek, ki ga je dalo Veliko polje za svobodo, za gradnjo nove samoupravne in socialistične Jugoslavije.
Kar 18 prebivalcev Velikega polja je v boju proti nacifašizmu dalo svoje življenje; 7 jih je padlo med NOB, 11 pa je bilo talcev in žrtev fašističnega terorja. In, če k tem dodamo še prebivalce bližnjih vasic, se število podvoji. Med padlimi je bila tudi mlada, komaj 21-letna partizanka Mihaela Škapin - Drina, ki je padla leta 1943 na Ledinah pod Ži-rovskim vrhom in so jo po koncu vojne zaradi njene vsestranske zavzetosti za boj proti okupatorju proglasili za narodno herojko.
Povsem razumljivo je torej, da so se hoteli domačini oddolžiti spominu tistih, ki so ž življenjsko žrtvijo pripomogli k osvoboditvi. V nedeljo so po večletnih pripravah na trgu sredi
Kino
Ariston 15.30 - 18.45 - 22.00 »Laibero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi.
Ritz 16.00 «lo tigro, tu tigri, egli tigra*. Barvni film, igrajo: R. Poz-zetto, E. Montesano in P. Villag-gio.
Eden 17.00-19.30-22.00 «Una moglie*. Režija J. Cassavetes. Gena Row-land in Peter Falk. Barvni film. Fenice 15.30-17.45-20.00-22.00 »Lo chia-mavano Bulldozer*. B. Spencer. Mignon 16.00 «Haidi in citta*. Barvni film. Premiera.
Nazionale 16.00 »Fantasta*. Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 16.30 »Alta tensione*. I-gra Mel Brooks. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 »Grease* (Brillanti-na). John Travolta in Olivia Nevv-ton - John. Barvni film.
Cristalio 16.00 Varjetejski program in film »Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1’amico misteriosamente scomparso in Africa?* Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodranimatlco 16.15 «Sex exibition». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Ecce bombo*. N. Moretti. Barvni film.
Aurora 16.30 «L'ultimo combattimen-to di Chen* Igra Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30-19.00-21.30 «Betsy». L. Olivier, R. Duval. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «11 principio del domino, la vita in gioco*. Barvm film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale Zaprto.
Volta Zaprto.
ni><'>ii,„lnilllllllllMIMIItlllllllnlllltlllllllll)lllllllltlllllMllllnlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIII,tllllllllllnlllin
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. oktobra MIRA
^Ce vzide ob 5.45 in zatone ob •1« — Dolžina dneva 10.53 — Lu-“ vzide ob 18.16 in zatone ob 7.26 Jutri, SREDA, 18. oktobra LUKA
N j e vi'craL na j višja temperatura •1 stopinje, najnižja 14,1, ob 13. D? 49,4 stopinje, zračni pritisk 1016,1 rahlo pada. vlaga 48-odstotna, Vzh iasno> veter 4® km na uro, kodnih morje skoraj mirno, tem-rStura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
45. in 16. oktobra 1978 so se jflTvstu rodili 3 otroci, umrlo pa je ^ oseb.
JEDILI SO SE:	Franco Villio,
JJ~rbara Cummaudo in Massimiliano ’uffredo.
t,4JMRU SO: 83-letna Santa, Italia h. šoasso vd. Quaiat, 75-letni Giovan-e ,.”*PP*llani, 76-letni Vincenzo Mar-I *m°. 2-letna Cristina Contento, 86-^“*a Maria Scaggianze vd Natali, ■letna Bianca Maria Demicheli vd.
Mo,
CLi .kletna Carla Pahor vd. Puri,
letni Bruno Lucatello, 64-letni Car-
72-letna Rosalia Terčon vd.
melo Maiola, 77-letna Giuseppina Zan-co vd. Balazin, 68-letnl Salvatore Or-rano, 83-letna Giuseppina Sancin, 82-letni Marco Giurissevich, 71-letni Umberto Colautti, 79-letni Marcello Bergomas, 78-letna Enrica MaoiA vd. Felluga, 76-letna Valeria Tamaro por. Pellegrini, 72-letna Pierina Cher-vatin vd. Garbelli, 57-letni Aurelio Giurissi.
vasi, odkrili spomenik padlim domačinom in spomenik partizanki Drini.
Že sam pogled na krasen spomenik, jasno dokazuje, koliko naporov, je bilo vloženih, koliko dela je bilo potrebno, koliko truda vestnih vaščanov, ki so hoteli, da bo za tistimi, ki so padli v boju proti nacifašizmu, ostal trajen spomin. In krasna sončna nedelja jih je nagradila za njihov trud, saj se je okoli spomenika zbrala prava množica domačinov, prebivalcev bližnjih vasi bivših borcev z obeh strani meje, ki so hoteli s prisotnostjo izpričati svojo zavzetost za ideale, za katere je padlo 18 domačinov, za bratstvo med narodi, ki ga tako lepo simbolizira tudi spomenik sam, grajen s kamnom iz vseh republik Jugoslavije.
Nedeljska svečanost se je začela s pozdravnim nagovorom predsednika ZZB NOV sežanske občine Mira Škapina, ki je nato predal besedo podpredsednici RK ZSMS Vidi Mi-koševi, ki se je v občutenem govoru spomnila žrtve partizanke Drine in vseh, ki so se v letih fašističnega terorja in nacistične okupacije uprli in so se v neenakovrednem boju spopadli z okupartorjem in so se borili do končne zmage. «Veliko krvi je moralo preteči in veliko življenj usahniti*, je rekla Mikoševa in dodala, da «danes živimo svobodno življenje v svobodni domovini v socialistični in samoupravni Jugoslaviji. Mikoševa je tudi omenila 10. kongres ZSMS, ki se je zaključil prav v soboto in poudarila, da tudi mladina sodeluje pri razvoju Jugoslavije.
Član sveta federacije dr. Aleš Bebler je nato odkril spomenik, še prej pa se je spomnil težkih vojnih let, med katerimi ga je pot zanesla tudi na Veliko polje, kjer so prav domače mladinke — med katerimi verjetno tudi Drina — pazile, da se vasi ne približuje sovražnik. Po odkritju je spomenik vzela v varstvo domača mladina. Sledil je sprejem mladine sežanske občine v enote teritorialne obrambe in kulturni spored z nastopom združenih moških pevskih zborov, godbe na pihala in recitatorjev. Ob koncu slovesnosti, ki se je udeležila tudi delegacija tržaške VZPI-ANPI, so organizatorji in udeleženci naslovili pozdravno pismo na predsednika Tita. (bbr)
Gledališča
S S G
V	nedelja, 22. oktobra 1978, ob 19. uri na BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU.
V	ponedeljek, 23. oktobra 1978, ob 19. uri v RADGONI
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ
TEATRO STABILE
Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti, v šolah ter v raznih društvih so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79.
ROSSETTI
Jutri ob 20.30 Tullio Kezich: «La coscienza di Ženo* Itala Sveva. Režija Franco Giraldi. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 ali pa tudi telefonsko.
GLEDALIŠČE VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi so v prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79. Za letošnjo sezono je na razpolago tudi nov abonma red G, ki vključuje šest od devetih napovedanih predstav
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4. Trg Liherta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg LibertA 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7. ure: telet št. 732 627.
I.EKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Se sija n: tel 209 197: Žavlje: tel. 213-137. Milje; tel. 271 124.
Prireditve
Šest novih ulic v Naselju sv. Ane ima od včeraj zvečer nova imena: odobril jih je goriškj občinski svet po zelo živahni razpravi, v kateri je prišel do izraza bes desničarskih nacionalistov do ljudi, ki so bili soustvarjalci goriške zgodovine z zornega kota, ki je njim nasproten.
To so imena slovenskega politika in odvetnika dr. Henrika Tume, arhitekta Maksa Fabianija, katoliškega furlanskega politika Luigija Fai-duttija, liberalnega politika Pajer di Monriva, zgodovinarja Karla von Czoemiga in vzgojiteljice Caroline Furlani.
To je prvič, da je Slovencu, to je dr. Henriku Tumi posvečena ulica v goriškem mestu. Doslej sta le dva Slovenca imela posvečeni ulici, vendarle v predmestjih; to sta Lojze Bratuž, po katerem se imenuje trg pred cerkvijo v Podgori in dr. Anton Gregorčič, ki mu je posvečena ulica v štandrežu.
Razprava o tem vprašanju je bila precej živahna in dolga, o njej bomo še obširneje poročali.
Goriška občinska uprava budno spremlja položaj v dveh tekstilnih tovarnah v Podgori in pri štandrežu, je dejal podžupan Zucalli, ki je vodil sinočnjo sejo občinskega sveta v odgovor komunistični svetovalki Brajnikovi, ki ga je opozorila na položaj v tovarni Manifattura Go-riziana, kjer je lastnik v petek napovedal odpust 70 delavcev (včeraj je bila v tovarni skupščina delavstva in že danes bo prva enourna stavka).
Svetovalec PSI Mario Del Ben pa je zahteval, da bi občina enkrat za vselej uredila vprašanje prometnih vpadnic v mesto, kjer je položaj zares nevzdržen, tako v smeri Trsta kot Furlanije. V prihodnjih dneh b0 prišlo do zapore državne ceste Gorica - Videm pri Krminu, ker bodo pričeli graditi železniški nadvoz.
Informativni sestanek na pokrajini
Te dni je bil na sedežu goriške pokrajinske uprave prvi informativni sestanek med novim pokrajinskim odborom ter župani in upravitelji občin. Pobudo za srečanje je dal predsednik pokrajine prof. Silvano Pagura, ki je tudi obrazložil, da je namen sestanka predvsem iskanje možnosti za skupno reševanje nekaterih vprašanj. V prvi vrsti gre za uresničevanje določil državnega zakona št. 180 glede psihiatričnega varstva, ki poleg o-stalega nalaga občinam tudi skrb, da uredijo za bivše paciente psihiatričnih bolnišnic primerna stanovanja. Drugo skupno vprašanje pa zadeva obseg javnih del, ki jih nameravajo izvajati v posameznih občinah. Zakonski predpisi določajo, da je treba odločitve glede takih naložb in posegov predhodno sporočiti pristojnim deželnim o-blastem, da jih vključijo v načrt finančnega poslovanja za prihodnje leto.
Ker je šlo v glavnem za informa tivni sestanek, tokrat niso sprejeli nikakršnih odločitev, pač pa bodo podrobneje razpravljali, tudi na o-snovi konkretnih načrtov občin, na prihodnji seji, ki bo predvidoma v ponedeljek, 23. oktobra.
nil z napori dežele za razvoj kmetijstva, zlasti še o pripravah za večjo proizvodnjo hrane. V S. Vitu al Tagliamento so si ogledali sušilnico koruze in središče za pitanje telet ter se seznanili s prizadevanji deželnih teles za razvoj zadružnega sektorja. V Zoppoli so si ogledali zadružno klet «Friulvini», ki bo prispevala k nadaljnjemu vrednotenju vin v naši deželi.
V Villi Chiozza, kjer je pomembno središče ERSA, so se člani komisije ter deželne ustanove ERSA pogovarjali o celokupnih nalogah in razvojnih možnostih te ustanove. Pri tem so naglasili potrebo po izdelavi conskih načrtov ter razvoju kmetijstva v gorskem svetu, kjer bodo gorske skupnosti prevzele vodilno nalogo.
Pogovor so sklenili z ugotovitvijo, da je potrebno izboljšati informiranost in sodelovanje med ERSA in drugo komisijo (kmetijsko) ter v program četrte zakonodajne dobe vključiti nova spoznanja s področja kmetijske politike v naši deželi.
Poučni izlet so sklenili v zadružni kleti v Krminu, ki služi vinskim
proizvajalcem - članom dveh konzorcijev za zaščito tipičnih briških m posoških vin.
# Pri goriškem šolskem skrbništvu je na razpolago razpis prostih delovnih mest za poučevanje italijanskega jezika na višjih srednjih šolah v Avstriji, Belgiji, Franciji, Angliji, Nemčiji in Španiji. Za delovna mesta lahko zaprosijo študenti, ki obiskujejo zadnji letnik fakultete za tuje jezike. Rok za predložitev prošenj poteče 12. decembra letos.
Zadovoljstvo goriškega nadškofa zaradi izvolitve novega papeža
Goriški nadškof msgr. Cocolin je pozno ponoči dal tisku poročilo v katerem izraža zadovoljstvo gori-ških vernikov zaradi novega papeža Poljaka Wojtyle in poudaril, da pomeni izvolitev tega papeža pro-spektivo za sodelovanje in prijateljstvo med narodi.
S KRLEZEVO «LEDO»
Danes v Verdijevem gledališču začetek gledališke sezone
Nastopijo igralci SSG iz Trsta
V goriškem Verdijevem gledali šču bomo lahko danes zvečer gledali, v izvedbi tržaških gledaliških igralcev, Krleževo «Ledov. Gre za prvo prireditev letošnje slovenske abonmajske gledališke sezone in dosedanji izpis abonentov kaže. da se je že ustalilo število stalnih o-biskovalcev slovenskih gledaliških predstav v Gorici.
Nocojšnja predstava je v duhu proslav dramatika Miroslava Krleže, v abonmajski sezoni bomo imeli še nadaljnjih šest predstav, med temi tudi nekatera gostovanja gledaliških hiš iz Slovenije in Jugoslavije. Izven abonmaja va pridela na vrsto še nekatera druga dela. Prvo bo na vrsti najbrž že prihodnji teden, prikaz pantomim znanega kubanskega umetnika Valdesa, ki ima v programu nastope na slovenskih srednjih šolah ter v nekaterih prosvetnih domovih na našem podeželju.
Slovenska abonmajska sezona torej lepo uspeva. Letos bodo spet organizirali tudi italijansko abonmajsko sezono, ki je zadnji dve leti precej šepala. Organizacijo bo prevzela deželna gledališka družba, težo predstav bo nosil Teatro slabile iz Trsta.
Slovenskim gledališkim igralcem.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
Pesnik Alojz Gradnik ima svoje mesto na «aleji velikih mož» v Novi Gorici
Priložnostni govor pred spomenikom je imel pesnik Ciril Zlobec - Kip je delo Negovana Nemca
odkril spomenik, pred katerega sta Boris Grabnar, kot predstavnik Društva slovenskih pisateljev in dr. Kazimir Savnik, kot predstavnik Kluba starih goriških študentov, položila venca.
V kulturnem delu svečanosti so sodelovali Briški oktet pod vodstvom Rozine Konjedic, mešani zbor »Marij Kogoj* iz Solkana pod vodstvom profesorja Ivana Mignozzija, član Primorskega dramskega gledališča Iztok Jereb in učenka osnovne šole Dobrovo Marjetka Avguštin.
Deželni obisk kmetijskih objektov
Stalna deželna komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, ki jo vodi predsednik Bruno Chinellato, si je na povabilo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) ogledala kmetijske naprave ter se pogovarjala s kmetijskimi strokovnjaki o razvoju tega področ ja. Poučnega izleta so se udeležili tudi deželni odbornik za kmetijstvo Emilio Del Gobbo, predsednik ER SA Mario Lucca in direktor Enrico Bellavite.
Najprej so si ogledali hlev, ki so ga na potresnem območju zgradili s pomočjo deželnega zakona 35/76. V Fagagnj so obiskali področno središče za kmetijski razvoj ter strokovno šolo, kjer je predsednik ERSA imel strokovno predavanje, odbornik Del Gobbo pa je učence sezna-
članom Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki se nam bodo nocoj še enkrat predstavili na odru Verdijevega gledališča, naj gre naš prisrčni pozdrav.
Jutri seja rajonskega sveta v Štandrežu
Jutri zvečer ob 20.30 se bo v prostorih kulturnega doma Andrej Budal v štandrežu sestal tamkajšnji rajonski svet. Na dnevnem redu je razprava o pricombah k varianti regulacijskega načrta, poročilo predsednika o občinski telovadnici v Štandrežu ter nekatera splošna vprašanja.
Še mesec dni zaprta cesta Bračan-Dolenjc
Zaradi nepredvidenih zastojev pri delih za ureditev pokrajinske ceste med Bračanom in Dolenjami, bo omenjena cesta zaprta za ves pvo-met še približno mesec dni. Obvoz je urejen preko državne ceste Kr-min-čedad.
Jutri v Gorici koncert romunskega zbora
V sredo, 18. oktobra ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert romunskega pevskega zbora «Nuova Vox Maris» tz Costanze, ki ga vodi Boris Cobasnian. Koncert prirejata zavod za srednjeevropska kulturna srečanja in zbor *Sc-ghizzi*.
Prireditve
Zastopnik kluba dr. Kazimir Savnik polaga venec pred Gradnikov kip
V tako imenovani aleji velikih mož, t.j. v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, ima od nedelje tudi briški pesnik Alojz Gradnik svoje častno mesto. Njegov doprsni kip, delo kinarja Negovana Nemca, so postavili na zeleno gredico med Tumovim in Lavričevim kipom. Tudi tokrat je bila skrb za postavitev spomenika sad truda zaslužnega Kluba starih goriških študentov, ki so na podoben način oteli pozabe tako v Novi Gorici kot po severni Primorski ljudi, ki so ustvarjali v preteklosti našo zgodovino in ki so se udejstvovali na kulturnem in gospodarskem področju.
Znani gostje so svečanosti dali svoj pečat. Prišli so predsednik SA ZU dr. Janez Milčinski, zastopnik Društva slovenskih pisateljev Boris Grabnar, univ. prof. Lev Milčinski, dr. Joža Vilfan, slikar in kipar Božidar Jakac, pesnik Ciril Zlobec,
številni gostje iz vseh krajev Primorske, Slovenije in zamejstva. Dr. Lavo Čermelj je poslal telegram. Prisotna sta bila pesnikova brata Vladimir in Jože.
Svečanost je vodil sodnik dr. Kazimir Lužnik, ki je goste tudi pozdravil. Dejal je, da dokazujemo s postavljanjem teh spomenikov našo bogato kulturno dediščino.
O ustvarjalnem delu pesnika A-lojza Gradnika je spregovoril pesnik Ciril Zlobec. Poudaril je važnost njegove lirike, povedal tudi kako prihaja na dan iz teh pesmi podoba nacionalno izpostavljenih Brd, zemlje kolonov in preprostih ljudi. Gradnik pa poudarja svojo Primorsko od Brd do Tolmina pa tja do daljne Istre. Njegova dela morda niso tako cenjena kot bi bila morala hiti, Gradnik pa spada nedvomno v vrh slovenskega pesništva.
Briški rojak Ivan Sirk je zatem
Dolina 1878 - 1978 - V soboto, 21. oktobra, bo v občinski telovadnici v Dolini, ob 20.30 »Proslava 100-letni-ce Prosvetnega društva V. Vodnik*. Spored vsebuje:	recital — Rodovi
skozi stoletje, recitatorji in zbor PD V. Vodnik, ansambel Supergroup, godba na pihala iz Brega, pevski zbor Bojan iz Dornberka. V nedeljo, 22. oktobra, bo na Trgu padlih za svobodo, ob 15. url »Proslava 100-letnice tabora*. Govornika: Jože Vilfan in Miroslav Košuta. V kulturnem sporedu nastopijo godbe, otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz Brega.
Od srede dalje razstave: Torkla — Fotografska razstava Maria Magajne; Mladinski krožek — Antološka likovna razstava; sedež PD V. Vodnik — Retrospektivna razstava zgodovine prosvetnega društva.
inii»iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiniii»iimimHin«miiiiiiiiiiinmiiiinimuiiniiniim>itmiiiiiiniiiiiiiiiimmiiiimnHi....
SKUPNA AKCIJA GASILCEV IN POLICIJE OBEH GOBIC
Od nedelje iščejo v Soči pogrešanega amaterskega potapljača iz N. Gorice
Ni se javil na kraju pri Solkanu, ki sta ga skupno določila s prijateljem
Gasilci in obmejna policija na jugoslovanski in na italijanski strani že od nedelje popoldne v presledkih preiskujejo strugo in obrežje Soče, da bi našli truplo 25 let nega Saše Vajta, amaterskega potapljača iz Nove Gorice. Vajt in njegov prijatelj, prav tako amaterski potapljač iz Nove Gorice, sta se v nedeljo popoldne pri gostilni Dermota pri Plavah spustila v Sočo. Oblečena sta bila v gumijast kombinezon ter sta bila opremljena z napravo za dihanje pod vodo. Dogovorila sta se. da bosta preplavala Sočo pod vodo do določenega mesta v bližini, kjer gradijo jez
za hidrocentralo pri Solkanu. Ob zmenjeni uri pa Vajta na dogovorjenem mestu ni bilo, kar je bil več kot zadosten razlog, da je njegov prijatelj dogodek prijavil mi lici. Stekla je reševalna akcija, v katero so se vključili jugoslovait ski gasilci in milica. Pregledali sc obrež.je in tudi strugo. O dogodku so obvestili obmejno policijo v Gorita, le ta pa gasilce, ki so že v nedeljo zvečer z močnimi žarometi osvetljevali soško nabrežje. Pozno ponoči so akcijo prekinili ter jo nadaljevali včeraj. Do trenutka, ki poročamo, ni rodila uspeha. Kakor
smo izvedeli, je Vajt bolehal za naduho ter je možno, da se je v trenutku slabosti zavlekel med vejevje na rečnem bregu.
Izleti
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v nedeljo. 29. oktobra, avtobusni izlet v Rižarno in v Škocjanske jame. Kosilo bo v znani restavraciji. Cena za avtobusni prevoz je 4.000 lir. Vpisujeta Darij Cotič (pekama) in Zlatka Pelicon do zasedbe razpo ložljivih mest.
• Goriške gasilce so včeraj, nekaj minut po 12. uri, poidicali v Ulico Santa Chiara v Gorici, kjer je voda
preplavila stanovanje Irene Krpan, škode je za okrog pol milijona lir.
Konferenca KPI o položaju v tovarnah
Pokrajinska federacija KPI bo priredila konferenco komunističnih delavcev, na kateri bodo preučili položaj v tistih tovarnah Goriške, ki so že več časa v krizi. Upoštevali bodo tudi vsedržavne področne načrte o ladjedelništvu in tekstilni industriji.
V deželnem Avditoriju v Gorici bo jutri ob 19. uri odprtje fotografske razstave jeseniškega mojstra Jaka Čopa. Razstava bo odprta do sobote, 21. t.m.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 22. oktobra, tradicionalno »kostanjado* pri štekarjevih v števerjanu. Na razpolago bo kostanj in pristno vino, medtem ko bo vsem dana možnost, da na ogromni »gra-deli* preizkusijo svoje kuharske sposobnosti.
Planinsko društvo bo tudi letos priredilo 12. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 4. novembra. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz.
Razna obvestila
Združenje ANPI-VZPI bo tudi letos priredita tečaj slovenščine in srbohrvaščine. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu združenja v Tržiču. Ul. Garibaldi 47, oziroma pri predsednikih sekcij.
športno združenje Dom Gorica obvešča, da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak ponedeljek in petek. Od 15. do 16. ure telovadijo otroci vrtca, od 16. do 17, pa osnovnošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978-79
Danes, 17. oktobra 1978, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. — Goriški abonma
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-letnici avtorjevega rojstva
Prevod:	Fran Albreht
Scena:	Ing. arh. Niko Matul
Kostumi:	Ružiča Nenadovič -
Sokolič
Glasba Aleksander Vodopivec Lektor:	Ana Mlakar
REŽIJA:	VLADO ŠTEFANČIČ
Avtobusi bodo vozili po že u-staljenem voznem redu s Krasa in iz Sovodenj. Tudi letos se bodo predstave pričenjale točno ob napovedani uri! Prosimo gledalce, da to upoštevajo.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Mash*. D. Sout-herland, E. Gould. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi obnove.
VERDI 20.30 Gostovanje stalnega slovenskega gledališča s Krleževo dramo Leda.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
PRINCIPE 16.30-22.00 «L*ultima ca-
co q siDictrjitt
ENCELSIOR 17.30—22.00 »Innocenza erotica*.
ISova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Profesorica ima lepe noge*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Cash plačilo v gotovini*. Ameriški film.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carduci 38, tel. 22-68.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMA V GORICI
ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav
L sedeži	12.500 lir	f-arte:	in	balkon)
H. sedeži	10.000 lir	(parter	in	balkon)
Mladina	7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki	omogoča družinam
skupni obisk z osnovnim abonmajem, b kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir.
VPISOVANJE A ONENTC7 SE DANES, 17. t.m, N/. SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85, TEL. 81 120.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
KOŠARKA
PO SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI
Povsem zaslužena zmaga
Jugoslovani so s slavjem v Manili dokazali, da so trenutno najboljši Pred njimi so le ameriški profesionalci in najboljša ameriška amaterska postava - Italijani delno razočarali - Kako na Ol v Moskvi?
stveno spremenilo. Že sedaj lahko rečemo, da se bodo za kolajne na 01 v Moskvi potegovale reprezentance ZDA, Jugoslavije in Sovjetske zveze. Američani bodo namreč v Moskvo verjetno dopotovali s svojo najboljšo reprezentanco, pa tudi Sov-
Jugoslavija je drugič osvojila zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v košarki. Prvič je to Jugoslovanom u-spelo v Ljubljani leta 1970, v soboto pa so «plavi» ponovili ta uspeh, in to povsem zasluženo. Vse je torej v Manili šlo po načrtu, pa čeprav so morali naši košarkarji dvakrat igrati s Sovjeti.
Sobotna tekma je morda nekoliko razočarala gledalce pred TV ekrani, saj so «plavi» slabše igrali kot v prvem srečanju s Sovjetsko zvezo. Treba pa upoštevati, da so bili jugoslovanski reprezentanti zelo utrujeni in da se je vseskozi igralo v izredno težkem ambientu. Kljub vsemu pa so «plavi» z veliko požrtvovalnostjo izbojevali zmago in zlato kolajno. Proti Sovjetom bi moral Delibašič odigrati vodilno vlogo, a Mirza je bil poškodovan in je zato pokazal le majhen del tega, kar zna. Tudi Slav-nic je v tem srečanju igral premalo.
Kljub vsem tem težavam pa so torej naši igralci zopet premagali že tradiconalnega nasprotnika, Sovjetsko zvezo in so tudi v Manili dokazali, da so druga košarkarska velesila na svetu. Pred njimi so namreč le ameriški profesionalni košarkarji in najboljša postava ameriških amaterskih igralcev.
Že šest let zaporedoma se nadaljuje tako jugoslovanska premoč na naši celini in tudi v svetu.
Brez presenečenja
Letošnje svetovno prvenstvo je na splošno potekalo brez večjih presenečenj.
Ko sem na tem listu pred pričetkom prvenstva zapisal svOja predvidevanja, sem bil prepričan, da bodo Italijani osvojili bron. No, pri tem sejn se zmotil, pa čeprav so «azzurri» izgubili z Brazilijo le v zadnji sekundi. Kje iskati vzroke delnega neuspeha Italijanov? Verjetno je delo z mladimi košarkarji v italijanskih klubih pomanjkljivo, kajti vsa pozor-
Kljub megli in čakanju slavje veliko
Včeraj zjutraj se je že pred šesto uro na aerodromu v Beogradu zbrala ogromna množica, da bi pozdravila nove svetovne prvake v košarki. Vse je bilo nared, da se Dalipagiču in tovarišem priredi primerno slavje za tak velik uspeh.
Žal, pa zaradi goste megle letalo ni moglo pristati na beograjskem letališču in zrakoplov je tako poletel v Skopje, kjer se je nemudoma zbrala množica 3.000 ljudi in tako prva sprejela nove svetovne prvake.
Medtem pa se je vreme tudi v Beogradu izboljšalo in„ ob 11.30 je letalo lahko pristalo na beograjskem letališču. No, kljub skoraj šesturnem čakanju pa so Beograjčani le prišli na svoj račun in navdušeno pozdravili svoje ljubljence — nove svetovne prvake.
nost se posveča rezultatom in pri tem so seveda Američani v središču pozornosti občinstva, trenerjev, predsednikov klubov. Mladi košarkarji so tako v ozadju in verjetno je v drugem planu tudi državna reprezentanca.
Brazilija presenetila
Brazilija je gotovo z bronasto kolajno na tem SP presenetila. Brazilci so v postavo vključili nekaj mla dih košarkarjev, ki so bili v Manili tudi med najboljšimi in najzaslužnejšimi za ta uspeh.
Kot je bilo pričakovati, so Američani ostali brez kolajne. S tako postavo, kot so jo ZDA poslale na SP, je to že uspeh, da so se Američani uvrstili v finalni del SP.
Portoriko je ostal brez nekaterih standardnih reprezentantov, ker so prestopili v ameriške profesionalne vrste, in z ekipo, ki je dopotovala v Manilo, se ni uvrstila v sklepni del prvenstva, kar je seveda razočaranje. In veliko razočaranje predstavlja tudi izločitev iz finalnega dela reprezentance ČSSR. Sicer pa so češkoslovaški košarkarji dokaj čudni: znajo presenetiti tudi zelo močnega nasprotnika, včasih pa izgubijo tudi z znatno slabšo ekipo.
Prihodnja preizkušnja — Ol
«Mundobasket» v Manili je tudi pokazal, da še nekaj let razmerje moči v svetovni košarki se ne bo bi-
jeti se bodo verjetno za «svojo olim-piado» pripravili kot nikoli doslej. Za Jugoslovane bo test v Moskvi seveda velika preizkušnja, morda najvažnejša doslej.
Sicer pa sedaj uživajmo ob tem velikem uspehu iz Manile.
MIRKO NOVOSEL
Titova čestitka «zlatim fantom»
Ob priliki osvojitve drugega svetovnega naslova je predsednik SFRJ Josip Broz Tito poslal košarkarski reprezentanci brzojavko s čestitkami.
«Zlati košarkarji» iz Manile
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki je v Manili osvojila zlato kolajno. Na sliki: stoje: Duje Kr-stulovič, Andro Knego, Krešimir čosič, Željko Jerkov, Rajko Žižič, Dražen Dalipagič, Ratko Radovanovič; čepe: Mirza Delibašič, Zoran Slavnič, Dragan Kičanovič, Peter Vilfan, Branko Škroče
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Koprčani boljši
Jadran pa je v prvem polčasu povsem zadovoljil - Naši so igrali z okrnjeno postavo * B. Vitez in Prašelj najboljša
Obala Koper — Jadran 74:55 (25:29)
OBALA: Tijardovič 4 (2:3), De polo, Matijašec 2, Cvetičanin, Subotič 6 (2:6), Trček 4, Katonar 18, Žaro 12 (0:1). Mask 18. Nahbar
2	(0:1), Dolinšek 5 (1:3). Avbič
3	(1:3).
JADRAN: A. Sosič 5 (1:3), W. Sosič 11 (1:3), Ferluga, M. Vitez 4, B. Vitez 16 (4:9), Daneu 2, Pic-cini, Starc 4 (0:3), Perini, Prašelj 13 (3:13).
SODNIK: Boscolo.
V soboto .je bila v Miljah prijateljska tekma med, članskima ekipama Jadrana in obalne reprezentance iz Kopra. Koprčani bodo letos nastopili v slovenski ligi in se za to težko prvenstvo intenzivno pripravljajo.
Moštvo Jadrana pa bo letos združevalo košarkarje Kontovela in o-penskega Poleta. Združitev je postala nujna, ker tako Openci kot
											
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Neučinkoviti napadalci
Triestina se je morala doma proti Novari zadovoljiti le s točko • V napadalni vrsti ni učinkovitega strelca
Triestina — Novara 0:0
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vedini. Fontana, Schiraldi, Masche-roni, Quadrelli, Politti (Muiesan od 87. min.), Panozzo, Franca, Andreis.
NOVARA: Boldini, Veschetti, Se-rami, Gioia, Bruschini, Vivian, San-severino, Scandroglio, (Palilla), Ba-sili, Guidetti, Genzano.
SODNIK: Pezzella (Neapelj)
GLEDALCEV: 8.000
Neučinkovitost tržaškega napada je prišla v tekmi proti Novari do popolnega izraza. Tržačanom ni u-spelo v uvodnih minutah srečanja, ko so sicer izvedli nekaj zanimivih napadov, premagati vratarja Boldi-nija, nakar jih je zajela trema in preudarne in organizirane igre hi bilo več. Novara se je nato brez večjih težav mimo branila in vsem je bilo jasno, da do zmagovitega za datka ne bo prišlo. Franca in Fontana sta sicer še naprej spodbujala soigralce do sodelovanja, njuna prizadevanja pa so bila zaman: Politti je kaj kmalu zašel v krizo, branilec Cei je sicer skušal občasno poseči v akcijo, izkazalo pa se je, da je le oviral napadalce in povzročal velike gneče igralcev v kazenskem prostoru gostov. Tudi napadalca se nista izkazala. Andreis je zamudil v 15. in 16. min. dve dobri priložnosti, Panozzo pa je bil popolnoma neučinkovit.
Številni gledalci so torej zapustili igrišče dokaj razočarani, tudi to srečanje pa je, kot že prva dva prvenstvena spopada, pokazalo, da se je letošnja Triestina precej ojačila. Ekipa je namreč zelo sclidna v o-brambi in dinamična na sredini i-grišča, kjer je odlični Franca pobudnik vseh akcij. Ko bo trener Ta-gliavini dobil pravo rešitev tudi za naoad (nakup enega napadalca v oktobrskem prestopnem roku), bo Triestina vsekakor trd oreh vsem nasprotnikom. že sedaj pa lahko trdimo, da bo Triestina najboljše rezultate dosegla najverjetneje na tujem, seveda če bo igrala na zmago, ne pa za delitev točke kot v La Spezii.
IZIDI 3. KOLA
Sambenedettese - Rimini	1:1
Taranto - Pescara	0:1
Varese - Monza	2:2
LESTVICA
Pescara 7, Cagliari in Foggia 6, Udinese. Monza, Nocerina in Lec-ce 5, Temana, Brescia. Cesena, Palermo in Genoa 4, Bari, Sambenedettese, Spal, Pistoiese, Rimini, Sampdoria 3, Varese 2, Taranto L PRIHODNJE KOLO (22.10.) Cagliari - Lecce; Foggia - Bari; Monza - Palermo: Nocerina - Pescara: Rimini - Brescia; Sampdoria - Genca; Spal - Cesena: Taranto -Pistoiese: Ternana - Varese; Udinese - Sambenedettese.
Bologna - Vicenza	1
Catanzaro - Juventus	X
Lazio - Atalanta	X
Milan - Ascoli	X
Napoli - Roma	1
Perugia - Fiorentina	1
Tottrt* -	Avellino	1
Verona -	Inter	X
Cesena -	Cagliari	X
Foggia -	Lecee	1
Genoa - Udinese	1
Catania - Reggina	X
Riccione - Giulianova	X
KVOTE
13 — 3.858.900 lir 12 —	189.800 lir
ROKOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Tesna zmaga Cividina
Cividin — Fippi Rimini 26:23 (14:10)
CIVIDIN: Manzin, Cumbat, Sivini
1,	Baroni 1, Pischianz 2, Pellegrini
2,	Andreašič 2, Miljak 12, Calčina 1, Gerebizza 1, Scropetta 4,'Bozzola.
Na prvem zahtevnejšem gostovanju je tržaški Cividin izbojeval dragoceno, a ne preveč prepričljivo zmago. Proti solidni ejcipi iz Riminija so Tržačani sicer stalno vodili, zmaga pa je bila dokaj tesna. Najverjetneje se tržaški igralci niso še popolnoma zbrali in odpočili po zahtevnem pokalnem srečanju, ki so ga v četrtek odigrali proti čehoslovaški ekipi Tatre. Predvsem sta odpovedala Andreašič in Pischianz, tako da je glavno breme še enkrat nosil Zdravko Miljak, ki je v Riminiju odigral svoje najboljše srečanje za Cividin.
OSTALI IZIDI 3. KOLA Loacker Bočen -
Mercury Bologna	19:19
E. Conversano - Eldec Roma 17:19 Banco Roma - Albatros	16:10
Volani Rovereto - Forst Brixen 23: 9 Teramo - Rapida Rimini •	17:17
Ac Tacca Varese - Ruggerini 20:17 LESTVICA
Cividin, Volani, Banco Roma 8; Forst 6; Loacker, Rapida 5; Fippi, Tacca 4; Teramo, Mercury 3; Eldec 2; Conversano, Ruggei-ini in Albatros 0.
OBVESTILO
SPDT in združenje staršev osnovne šole pri Sv. Jakobu prirejata otroško telovadbo za otroke mestnih osnovnih šol. Telovadba bo prvič danes, 17. t.m., v telovadnici šole pri Sv. Jakobu, s pričetkom ob 15.30.
V DESETEM KOLU PRVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
LJUBLJANČANOM DRAGOCENA TOČKA
Iztržili so jo v Nišu - Titograjčani še vedno na prvem mestu lestvice
Nogometaši Olimpije so se vrnili z gostovanja v Nišu z izredno dragoceno točko. Ljubljančani zaostajajo sedaj za najbližjim sosedom na lestvici — Beogradom — le še za dve točki, če bi v prihodnjem kolu Olimpija za Bežigradom premagala ba-njaluškega Borca in Beograd izgubil v Zagrebu, bi po točkah že dohitela beograjsko moštvo.
Ne glede na to, da je Olimpija igrala brez čalasana, Elsnerja in Balevskega, je z obrambno igro o-svejila četrto točko v letošnjem, prvenstvu. Navzlic temu, da so igralci dimni je še vedno na zadnjem mestu lestvice, so še kar tri moštva, ki v letošnjem prvenstvu niso zmagala, in sicer Beograd, Zagreb in Radni-čki. •	■*
Sicer pa je bilo v 10. kolu več srečanj, ki so odločala o razvrstitvi tako na vrhu kot tudi na repu razpredelnice. Budučnost je tudi z zelo slabo igro v Osijeku osvojila točko in s tem obdržala prvo mesto. Izvrstni, srednji napadalec Veleža Halil-hodžiq pa 'je z dvema goloma Crve-no zvezdo začasno izločil iz konkurence za najboljša mesta. V,makš.j-mirskem derbiju sta si domači Dinamo in splitski Hajduk pravično porazdelila izkupiček. Tako izenačene-_ 'ga •jugoslovanskega prvenstva že dof " go ni bilo, saj na primer prvo in osmouvrščeno moštvo na lestvici ločita'le dve točki.
Mnogo bolj pa je zanimiv razplet v spodnjem delu lestvice. Železničar in Napredak sta v Beogradu in

NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Biellese - Alessandria	1:1
Juniorcasale - Mantova	1:0
Lecco - Forli	0:0
Padova - Spezia	1:0
Piacenza - Como	1:1
Reggiana - Cremonese	1:0
Trento - Parma	1:0
Treviso - Modena	0:0
Triestina - Novara LESTVICA	0:0
Alessandria, Como, Piacenza, Triestina, Reggiana, Juniorcasale, Padova 4, Cremonese, Forli, Modena, Biellese, Lecco in Trento 3, Spezia, Parma, Treviso 2, Mantova in Novara 1.
PRIHODNJE KOLO (22.10.)
Alessandria - Trento; Biellese -Novara; Como - Triestina: Cremonese - Piacenza: Forli - Reggiana: Mantova - Lecco; Modena - Padova; Parma - Juniorcasale; Spezia -Treviso.
2. ITALIJANSKA LIGA
Videmčani praznih rok
Četrto kolo 2. italijanske nogometne lige je bilo za Udinese usodno. V Genovi ga je premagala istoimenska enajsterica, ki letošnje prvenstvo ni pričela najbolje. Vsekakor pa velja omeniti, da je poraz za goste prehuda kazen. Odločilni gol je padel iz najstrožje kazni, ko je glavni sodnik Benedetti dosodil 20 minut pred koncem enajstmetrovko v korist Genoe, ki jo Damiani že strelec prvega zadetka za domačine, seveda n; zgrešil. Sodnikova odločitev je dokaj razburila duhove, saj sta bila Berni in Ulivieri izključena samo dve minuti po tem dogodku, prvi zaradi prekrška in drugi mu ni hotel ostati prav nič dolžen. Tri minute pred koncem je moral predčasno v slačilnico še Rizzo, ki je bil pred tem opomnjen. S tem pa težavno delo sodnika ni bilo še končano, saj je moral o-pomniti še štiri druge igralce: Con-tija, Bonero, Della Coma in Fel-leta.
IZIDI 4. KOLA
Dragan Kičanovič
Bari - Nocerina	0:0
Brescia - Ternana	1:0
Cesena - Cagliari	0:0
Foggia - Lecce	2:0
Genoa - Udinese	2:1
Palermo - Spal	2:1
Pistoiese - Sampdoria	0:0
Hudi incidenti v Perugii
Štirje igralci poškodovani - Poseg polhije - Milan je doma osvojil le točko - Tudi Juventus ni zadovoljil - Sedem zadetkov v Bologni
Tretje kolo italijanskega državnega prvoligaškega prvenstva je poteklo predvsem v znamenju hudih incidentov, ki so se dogajali med in po tekmi Perugia - Fiorentina. Med srečanjem je igra večkrat degenerirala v pravi boj med igralci, tako da so morali kar štirje v bolnišnico. Deso-lati in celo vratar Perugie Grassi i-mata zlomljeno desno nogo, Speggio-rin ima izpahnjeno desno ramo, vratar Fiorentine Galli pa se pritožuje, da so ga s tribun s predmetom zadeli v glavo.
Sploh pa so bile zadnje minute dramatične. Že prej bi moral sodnik izključiti marsikaterega preveč vročekrvnega nogometaša, na koncu pa so Florentinci celo lovili sodnika po i-grišču. Zahtevali so enajstmetrovko, ki je bila resnici na ljubo zelo dvomljiva. Menili pa so, da je bila enajstmetrovka, s katero ‘so domačini povedli povsem iz trte izvita. To pa tudi ni bilo res, saj so televizijski posnetki zopet dali prav sodniku. Ta vročekrvna akcija igralcev Fiorentine je razjarila tudi njihove navijače, ki so hoteli vdreti na igrišče. Morali so nastopiti agenti javne varnosti s solzilnimi bombami in vzdušje na stadionu je seveda postalo nepopisno.
ra povrnimo se k nogometu. Milan je doma odnesel borno točko proti solidnemu Ascoliju, ki je pazil predvsem, da ohrani celo kožo. To mu je uspelo, tako da so sedaj na prvem mestu lestvice tri ekipe: Torino, ki je le v zadnjih minutah z dvomljivim golom Greca premagal Avellino. Perugia in Milan.
Za temi enajstericami se je zbrala še četverica moštev. Izstopa seveda Juventus, ki je iz Catanzara odnesel slabo točko. V prvem delu so namreč domačini nadigrali Turinčane, v drugem polčasu pa je Juventus zapravil priložnost, ko je Causio zastrelja! 11-metrovko.
Inter je igral neodločeno v Veroni, igra pa je bila na obeh straneh do kaj medla. Lazio in Atalanta sta se razšla pri neodločenem izidu 1:1, rezultat pa več zadovoljuje goste iz Bergama. Napoli pa je zasluženo premagal Romo z lepim Pellegrini-jevim golom.
Poglavje zase pa predstavlja tekma v Bdlogni, kjer so domačini in Vicenza predstavili pravo nogometno poslastico. Padlo je sedem golov, večkrat pa sta obe moštvi zapravili lepe priložnosti. Skratka zanimiva i-gra. Slavili pa so povsem zasluženo domačini s čistim 5:2. Za kroniko naj še dodamo, da je po mesecu premora zopet zaigral Rossi, ki je iz razumljivih razlogov pokazal slabšo igro.
IZIDI 3. KOLA
Bologna - Vicenza	5:2
Catanzaro - Juventus	0:0
Lazio - Atalanta	1:1
Milan - Ascoli	0:0
Napoli - Roma	1:0
Perugia - Fiorentina	1:0
Torino - Avellino	1:0
Verona - Inter	0:0
LESTVICA
Milan, Perugia, Torino 5, Juventus, Inter, Lazio, Napoli 4, Fiorentina in Bologna 3, Atalanta, Ascoli, Catanzaro, Verona, Vicenza 2, Roma 1 in Avellino 0.
PRIHODNJE KOLO (22.10.) Ascoli - Torino: Atalanta - Milan; Avellino - Roma; Fiorentina - Lazio; Inter - Catanzaro: Juventus -Perugia; Vicenza - Napoli; Roma -Bologna.
NAJBOLJŠI STRELCI
4	— Bettepa (Juventus)
3 — Vicenzi (Bologna), Giordano (Lazio), Garlasehelli (Lazio), Calloni (Verona)
2 — Bordon (Bologna), Di Genna ro (Fiorentina), Virdis (Juventus), Chiodi (Milan), Savoldi (Napoli), Pellegrini (Napoli), Pulici (Torino) Guidetti (Vicenza)
PROMOCIJSKA LIGA
Goričani sami na vrhu lestvice
Pro Gorizia — Fontanafredda 2:1 (1:0)
Pro Gorizia je v nedeljo zabeleži la svojo četrto zmago v letošnjem prvenstvu promocijske lige. S poslednjo zmago pa so Goričani osla
li sami na vrhu lestvice, saj je ekipa San Giovanni prisilila Manza-nese na remi.
V nedeljskem srečanju s Fontano-freddo So domačini bili za 'razred boljši od gostov, čeprav končni izid tega ne kaže. Goričani so prešli v vodstvo z Blasigom, ki je realiziral 11-metrovko. V drugem polčasu so takoj podvojili z Zuttionom (najboljšim na igrišču). Gostje pa so do zadetka prišli ob izteku srečanja.
(pr)
ODBOJKA
V Reggio Emilii je ženska ekipa Slavije iz Prage, ki jo trenira slavni Musil, zmagala pred domačim Burrogigliom, Nelson je bil tretji, Cabassi iz Modene pa zadnji.
Šesterka F.dilcuoghj je zmagala na turnirju v Carrari. V sklepnem nastopu so zmagovalci odpravili Klippan iz Torina s 3:2. Ekipa Cus iz Pize je osvojila tretje mesto, potem ko je premagala Milan Gon-zaga s 3:1.
Banjaluki napravila pravi podvig in s tem napredovala. Sarajevčani so na Karaburni izenačili šele 12 minut pred koncem in potem so prav v zadnji minuti dosegli zmagoviti gol, tako da je Beograd ostal praznih rok. Moštvo Zagreba je s Sarajevom nepričakovano iztržilo točko, vendar je položaj Jerkovičeve ekipe še vedno zaskrbljujoč. Srečanje med Rije-ko in Slobodo se je končalo brez zadetkov.
Lanski prvak Partizan iz Beograda se je moral zadovoljiti v Novem Sadu samo s točko in je tako na devetem mestu lestvice.
IZIDI 10. KOLA
Radnički - Olimpija	0:0
Veiež - Crvena zvezda	2:1
Dinamo - Hajduk	2:2
Osijek - Budučnost	1:1
Rijeka - Slobcda	0:0
Beograd - Željezničar	1:2
Vojvodina Partizan	1:1
Borac - Napredak	1:2
Sarajevo - Zagreb	1:1
LESTVICA
Obala 10, Vozila, Primorje 9, Slovan 8, Ilirija 6, Tabor 5, Kamnik 4, Kranj 3, Dolenjska 2.
VZHODNA SKUPINA
IZIDI 7. KOLA
Drava - Litija	1:0
Mura - Rudar	2:0
Kladivar - Lendava	0:1
Železničar - Šmartno	0:0
Unior prost	
LESTVICA
Lendava 9, Mura in Železničar 8, Šmartno 7, Rudar 6. Litija in Unior 5, Kladivar in Drava 4.
	
li* Ji	i i
LESTVICA
Budučnost 14, Hajduk 13, Dinamo, Sarajevo, Crvena zvezda, Sloboda, Veiež in Partizan 12, Rijeka 11, Vojvodina in Željezničar 10, Napredak in Osijek 9. Borac 8, Zagreb in Radnički 7, Beograd -6, Olimpi ja 4.	1	°
PRTHODNJE KOLO (29.10.)
Zagreb - Beograd; Sloboda - Sarajevo; Partizan - Rijeka; Crvena zvezda - Vojvodina; Budučnost -Veiež; Napredak - Osijek; Olimpija - Borac; Hajduk - Radnički; Željezničar - Dinamo.
NAJ3CLJŠI STRELCI
9 — D. Savič (C. zvezda)
7 — Jankovič (Željezničar)
6 — Santrač (Partizan) in Žungul (Hajduk)
5	— Bručič (Dinamo), Dždni (Dinamo) in Halihodžič (Veiež)
4 — Repčič (Sarajevo), Radonjič (Budučnost), Džafič (Sloboda), Čerin (Dinamo), Kovačevič (Slobcda) in Susič (Sarajevo)
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 9. KOLA
Iskra - Mercator	2:0
Maribor - Čelik	0:0
Dinamo - Proleter	1:0
Novi Sad - Leotar	2:0
Spartak - Famos	2:0
Rudar (V) - Rudar (L)	2:1
Kikinda - Radnik	0:0
Segesta - Bosna	0:1
LESTVICA Novi Sad in Maribor 13,	Čelik
2, Proleter, Iskra, Radnik,	Rudar
(V), in Leotar 10, Dinamo 9, Spar-tak, Bosna, Famos in Kikinda 8, Rudar (L) 6, Segesta 5, Mercator 4.
prihodnje; kolo (22.10.)
Mercator - Bosna; Radnik - Segesta: Famos - Kikinda; Rudar (L) - Spartak; Leotar - Rudar (V); Pro-leter - Novi Sad; Čelik - Dinamo, Iskra - Maribor.
SLOVENSKA LIGA
ZAHODNA SKUPINA
IZIDI 7. KOLA
—	1. Shiseido 2. Pratile
—	1. Bird Svveeter 2. Old Soldier
—- 1. Deipcra 2. Piteco
4. —
6. —
U.Si.di	.
2. Monte Nanos
1. Tel Aviv ^iJSalier,,, j „
1.	Muro Torto
2.	Pelagio
X
2
X
2
1
X
2
I
1
X
1
X
Breg zadovoljil
NA SEJI PREDSEDSTVA ZTKJ
Skrbne priprave reprezentantov
KVOTE
12 — 3.289.900 lir 11 —	132.200 lir
10 —	16.200 lir
ATLETIKA
V TRSTU IN GORICI
MLADI DOKAJ AKTIVNI
Tekmovalci in tekmovalke Adrie, Bora in Levstika so dosegli na splošno dobre rezultate
Kontovelci ne bi zmogli postaviti na noge dobre samostojne ekipe. Tako je prišlo da pozitivne pobude, ki bi morala zaradi kakovosti sedaj združenih igralcev prinesti tudi zavidljive rezultate. Že v nedeljo starta prvenstvo mladincev, v katerem bi moral Jadran igrati vidnejšo vlogo, v prvi tekmi pa se bodo takoj pomerili z velikim favoritom prvenstva Alabardo.
Sobotno srečanje je pokazalo, da Jadran še ni v najboljši formi. Manjka še predvsem kondicija, saj so Koprčani zadnje minute igrali skoraj nemoteno, škoda, ker so naši zadovoljili, saj so proti zelo močnemu nasprotniku včasih zaigrali zelo dobro. Izkazala sta se predvsem B. Vitez in presenetljivi Prašelj. ki je zadnje čase napredoval in bo zato v moštvu igral vidnejšo vlogo. Škoda je še, da je proti Obali manjkal Ban, ki je z Vitezom gotovo gonilna sila Jadrana. Odsoten pa je bil še P. Starc, ki bi s svojo iz; kušensstjo pripomogel k boljši igri v težjih trenutkih srečanja.
Mimo vsega pa je Jadran pokazal dobro košarkarsko predstavo, ki je tehničnega vodjo Sergija Tavčarja le nekoliko zadovoljila. Treba bo še popraviti kako napako, predvsem obrambo mož-moža, katero bo do začetka prvenstva težko izpiliti, na vsak način pa bo najbolje počakati do velikega nedeljskega dvoboja z Alabardo.	I. S.
Inter Milje — Breg 58:48
BREG: Maver 10, Adrijan Slavec, Boris Slavec 10, Vodopivec 6, Kla-bjan, Peter Žerjal 2, štrajn 2, Boris Žerjal 2, Korošec 10, Robert Žerjal 6.
V prijateljski tekmi dečkov v Miljah je Breg proti močnemu nasprotniku izgubil «le» za deset točk.
Naši košarkarji so s prikazano igro povsem zadovoljili in še zlasti se je izkazal mladi Fabrizio Korošec (igralec letnika 1968).
Vodstvi društev sta predlagali, da bi ekipi že v četrtek zopet odigrali prijateljsko tekmo, in to v Miljah ob 16. uri.
BEOGRAD — Na skupni seji predsedstva ZTKJ in JOK je največja pozornost veljala informaciji o izvajanju sklepov predsedstva ZTKJ o pripravah vrhunskih športnikov za nastope na velikih mednarodnih tekmovanjih. Kljub nekaterim objektivnim slabostim se jugoslovanski vrhunski športniki zdaj bolj organizirano pripravljajo za nastope na mednarodnih tekmovanjih; dosegli so boljšo koordinacijo dela, več pozornosti posvečajo organizaciji strokovnega dela in kadrom.

V petek, soboto in nedeljo so bila v Trstu in Gorici letošnja zadnja atletska tekmovanja. V primeru lepega vremena bo morda še kdo kaj priredil, v glavnem pa ne moremo več računali s številnim delovanjem naših atletov.
Številčno so bili konec tedna najbolj aktivni najmlajši, ki so nastopali v petek in soboto v Trstu.
Rezultati pčtkovega tekmovanja:
DEKLICE «A»
Disk: Karmen Menegatti (Levstik) 19,20 m
80 m: Klara Stefani (Levstik) 11"9
DEKLICE «B»
60 m: Tiziana Natural (Bor) 9’’3, Viviana Gerdal (Bor) 10"3.
DEČKI «B»
Daljina: David Gregori (Adria) 3,58 m, Valter Verduno (Adria) 3,55 m, Alfred Zudek (Adria) 2,65 m.
80 m: Marko Saksida (Adria) 13", Vili Lorenzi (Adria) 13”5, Damjan Glavina (Adria) 13"8.
Krogla: Bruno Seleš (Bor) 5,78 m
Tabor - Vozila	.0:1	Višina: Fabio Brigadini (Adria)
Dolenjska Obala	1:1	1,30 m.
Primorje - Kamnik	3:0	DEČKI «A»
Kranj - Slovan	1:1	Daljina: David Poljšak (Bor) 5,3?
Ilirija prosta		m, Luigi Langan (Bor) 4,69 m.
Posnetek l miudinskega atletskega tekmovanja na stadionu tGrezam v Trstu
80 m ovire: Aljoša Gašperlin (Bor) 14"4.
Krogla:	Tibor Gordan (Adria)
9,33 m.
Višina: Igor Meden (Bor) 1,45 m. Edi Škerlavaj (Bor) 1,45 m, Sergio Zettin (Bor) 1,30 m.
V	soboto je bilo deželno prvenstvo štafet, ki je nudilo najboljši rezultat pri deklicah A-kategorije z novim deželnim rekordom Edere. Četverica je en krog pretekla v 51”4. Nastopile so samo tri slovenske postave in dosegle naslednje rezultate:
DEČKI «A»
4x100 m: 6. Bor (Langan, Poljšak, Gašperlin, Pučnik) 51"2, 9. Bor B (Zettin, Meden, Zupančič, Škerlavaj 56”2.
DEČKI «B»
4x100 m: 4. Adria (Pečar, Gregori, Saksida, Čok) 61"9.
MNOGOBOJ V VIDMU
V	Vidmu so priredili atletske mnogoboje in nekaj ločenih panog. Tekmovanje je bilo po predvidevanju slaba obiskano, rezultat zmagovalca v deseteroboju (Pozzo, 6289 točk) pa je bil odličen.
V	osmeroboju sta tekmovala dva predstavnika Bora. David Blažina je zbral 2790 točk, Gabrijel Sedmak pa 2285 točk. Blažina se je dobi'0 odrezal v krogli in v metu kopja (39,38 m), zadovoljil je v metu diska (32,30 m), drugod pa je seveda dosegel slabše rezultate. Sedmak je zadovoljil v vseh treh metili. Omeniti gre, da sta oba tekmovala bolj za razvedrilo.
čisto zase in ... brez vpisa v kazenski list... je v deseteroboju tekmoval tudi Vojko Cesar. Baje * presenetljivo dobrimi rezultati, čeprav že ilekaj let ne trenira več. Kopje je na primer vrgel kar 50 m-
OBVESTILO
ŠD Mladina iz Križa
sporoča, da se v Ljudskem domu nadaljujejo treningi namiznoteniške sekcije. Kdor b' se hotel v nadaljnjem prijaviti, naj se zglasi v dvorani Ljudskega doma ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 16. ure, ali v večernih urah pri odborniku Zlatami Bogateu. Še posebno vabimo osnovnošolske otroke, da bi sc začeli ukvarjati s to panogo.
primorski DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. oktobra 1978
NOGOMET
V NEDELJSKIH TEKMAH PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Kot v prvem kolu: vse naše ekipe izenačile
Breg in Zarja sta trenutno naši najvišje uvrščeni moštvi - Dragocena točka za Juventino
Rosandra — Breg 1:1 (1:1)
BREG: Micor, Poropat, Klun, So-Dagri, Melon, Samec, Lovriha, Dazzara, Azzolin, Strnad (Jež).
ROSANDRA:	Dapas, Schettini,
Hlača, Sodomaco, Gulič, Grezar, Co-"»vecchia (Corbatti), Pichierri, Cic-chese, Kirchmayr, Tommasi. .n^TRELCA: v 1. min. Dazzara, v R). min. Grezar.
Kmalu po začetnem žvižgu je razvil lepo akcijo v kateri je i>arnec s prodorom prišel do kazenskega prostora, nakar je z le-
Nedeljsko peto kolo nogomet-n*0a prvenstva 2. amaterske li-Oe je bilo uspešno za napadalne vrste. V osmih odigranih tek-vnah je padlo 19 golov in le ena tekma se je končala brez zadetka.
Osrednji dvoboj dneva na Opčinah med vodečo Sovrano m Opicino se je končal v korist Opencev, ki so po tej zmagi Prevzeli vodstvo na lestvici s točko prednosti pred Sovrano.
Nedeljski zavrtljaj je bil u sPešen za naše enajsterice, saj So izbojevale po eno točko.
V občinskem derbiju z Rosan-dro so Brežani takoj v začetku Povedli, vendar jih je Rosandra kmalu dohitela in sicer s prvim zadetkov v tem prvenstvu. Kijub prizadevanju obeh ekip je jz>d ostal nespremenjen do konca.
Do zlata vredne točke je pri-«a tudi Zarja, ki je bila v gosteh pri Campanellah, ki s tem remijem nadaljujejo pozitivno serijo nastopov v tem prvenstvu.
Po dveh porazih je do točke Prišlo tudi proseško Primorje, čeprav so navijači uvali m kaj več. Primorje je imelo v gosteh S- Marco, ki je z obrambno igro onemogočil vsak (sicer sterilni) napad Primorja.
Slabo je v nedeljo kazalo Primorcu. Po 55 minutah igre so namreč Trebenci imeli že dva Bola v lastni mreži in vse je iz-Bledalo, da bo poraz neizbežen. Vendar se nogometaši Primorca niso vdali in so z Borisom Kraljem najprej znižali stanje in nato z U-metrovko izenačili. po remija je prišla tudi Gaja. *! je imela v gosteh, zagrizeno ?urisino. S tem četrtim remi-lem v tem prvenstvu je tako Gaja ostala na trinajstem mestu lestvice, skupno s Costa-lungo.
. Med ostalimi izidi bi omenjli tzdatno zmago Libertasa nad Giarizzolami, ki so v sredo .odi: Brale zaostalo tekmo s S. Marcem. Ta se je končala pri stanju :;i. Povsem pa so presenetile ^Zaule, s pičlo zmago nad
. Po petem kolu ostaja tako še sest ekip (Opicina, Campanelle, ~freB. Libertas, Zaule in Rosan-rja) ki niso doživele poraza. Naj omenimo še, da se bodo prihodnjo nedeljo tekme pričele pol Ure prej.
r IZIDI 5. KOLA Lampanelle - Zarja	1:1
Giarizzole - Libertas	1:4
Primorje - S. Marco	0:0
Rosandra - Breg	1:1'
Primorec - Costalunga	2:2
"a;a - Aurisina	0:0
Dpicina - Sovrana	2:1
- Zaule	0:1
LESTVICA
Opicina 8; Sovrana 7; Aurisi-^a. Campanelle, Breg, Libertas, ^arja in Zaule 6; Primorec, Ro-®andra in S. Marco 5; Gaja in Costalunga 4; Primorje 3; GMT Giarizzole 1.
PRIHODNJE KOLO (22. 10.) ~?vrana - Rosandra Libertas - Primorje preg - Opicina Costalunga - Giarizzole £aule - Primorec ^aria Gaja ^arisina - GMT “• Marco - Campanelle
B. R.
pim predložkam postregel prihajajočega Dazzaro, ki je premagal Da-pasa. Rosandra je po trenutkih presenečenja prevzela pobudo in po strelu iz kota dosegla izenačenje z Grezarjem, ki se je dvignil nad vse in premagal Micorja. Igra se je nato razvijala na sredini igrišča, kjer je bila Rosandra nekoliko spretnejša. Najbližje zadetku je bila zopet Rosandra v 34. min. ko je strel Cola-vecchie zadel vratnico.
V	začetku d.p. je Tommasi streljal žogo, kj je šla mimo vrat. Odgovoril je Breg z nevarno akcijo po strelu iz kota. Podobna Bregova poteza se je ponovila še dvakrat, toda obe priložnosti sta bili zamujeni. «Plavi» so prevladovali na igrišču, vendar so bila njihova vrata v večji nevarnosti še zlasti v 73. min, ko je v lepo akcijo med Corbattijem in Cecchesejem posegel Micor odločno in razčistil situacijo. Po banalni napaki Bregovega branilca je imela Rosandra zlato priložnost z dosojeno enajstmetrovko, vendar je žoga zadela vratnico in izid je ostal nespremenjen. Do konca srečanja sta nasprotnika pazila le, da bi ne zagrešila napako, k; bi ju stala celoten izkupiček.
Igra je bila na zadovoljivi ravni in izid srečanja pravičen. Rahli prednosti Rosandre v p.p; je sledila Bregova v d.p., kar je postavilo srečanje v ravnovesje in je v glavnem zadovoljilo publiko in igralce.
SMI
Campanelle — Zarja 1:1 (0:0)
CAMPANELLE: Medin, Ribarich, Del Piano, Casteliano, Faggioulo, Messi, Pischianz (v 30. min. d.p.) Zulich, Bon, Prada, Zorzut in Ra-guso.
ZARJA: Puzzer, Grgič, Frandolič, Franco (v 35. min. d.p. Sulčič), Križmančič, Samese, Pieri, Mikuš, Cecchi, Bidussi in Lupidi.
STRELCA: v 15. min. d.p. Prada in v 18. min. d.p. Bidussi.
Zarja je v nedeljo osvojila dragoceno točko. Igra obeh ekip ni navdušila navijačev, zlasti ker se je odvijala pretežno na sredini igrišča in se je razživela le z redkimi protinapadi. Bazovci so stopili na i-grišče trdno prepričani, da bodo odnesli točko in se niso preveč odprli, tako da je v prvem polčasu imela pobudo v svojih rokah ekipa Cam-panell, ki pa ni nikoli zaposlila zanesljivega Puzzerja.
V	drugem polčasu pa se je igra nekoliko bolj razživela in seveda ni manjkalo lepo izvedenih akcij. Prvi so prišli v vodstvo domačini z lepim golom Prade, po podaji Zorzuta. Reakcija Zarje je bila silovita. Že v prvem napadu-'so Bazdvei izenačili. Po lepi osebni akciji Pierija, ki je silovito streljal'in-zadel prečko, se je žoga odbila ponovno na igrišče tam pa je bil Bidussi, ki je z glavo potisnil usnje v mrežo. Bazovci bi lahko v naslednjih minutah prišli v vodstvo, vratar Medin pa je nekajkrat s pomočjo sreče rešil svoja vrata. Ko se je igra ponovno umirila in se je tekma bližala koncu je po levi strani prodrl Zulich, nad njim pa je branilec Zarje napravil prekršek, tri ali štiri metre izven karzenskega prostora. Izkušeni Zulich se je zakotalil v 16-metrski prostor in za sodnika je bila to e-najstmetrovka. Z bele pike je streljal Casteliano. Puzzer je njegov strel ubranil in s tem rešil točko, ki si jo je Zarja brez dvoma zaslužila.
Najboljša v vrstah Zarje sta bila Cecchi in Franco.
BIG
Terzo - Juventina 1:1 (0:1)
TERZO: Pellis, Furlan, Tosolo, Bonaldo, Ballaminiut, Verzegnassi, Bracii II, Stabile (Clementin), Brach I, Bidut, Pacco.
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Zin, Nanut, E. Tabaj, Fabjan, Kodrič (Tomažič), Lorenzon, Radikon, Medeot, Gomišček.
SODNIK: Cecat iz Krmina.
STRELCA: Radikon v 4. min. p.p., Lorenzon (avtogol) v 18. min. d.p.
Juventina je z obrambno igro ter izkoriščanjem protinapadov odnesla dragoceno točko z igrišča v Terzu in potrdila, da so krizni trenutki začetka prvenstva že mimo. štandrež-ci so namreč v zadnjih dveh tekmah zbrali 3 točke, kar ni nihče priča-
koval. sodeč po igri, ki so jo pokazali v prvih srečanjih.
Tokrat pa so Marsonovi varovanci zaigrali kot je že njihova tradicija v gosteh. Dovolili so namreč domačinom, da so izvedli večji pritisk pred Plesničar je vimi vrati, sami pa so izkoristili «praznine» Terza za hitre protinapade.
Taktika, ki je jo Marson izbral je že v 4. minuti rodila sad, saj je do gola prišlo prav po akciji iz protinapada. Lep strel iz kota je dobro
Kaže, da je začetna kriza pri štandreških nogometaših že mimo. Juventina je namreč v nedeljo odnesla dragoceno točko iz Terza in kar je najvažnejše, pokazala je boljšo uigranost. Po tem rezultatu so se Marsonovi varovanci oddaljili od spodnjega dela lestvice in so sedaj s 4 točkami na sredini razpredelnice.
V tej skupini predstavlja vodeča Romana precejšnje presenečenje. Tržiški inralci so namreč lani igrali v nižji kategoriji in ni nihče pričakoval, da bodo Tržačani v 5 tekmah nabrali kar 9 točk ter sami vodili na vrhu lestvice. Na dnu lestvice pa je brez točke ostal le goriški Au-dax, medtem ko si je Aiello priboril prvo prvenstveno točko doma proti Rudi.
REZULTATI 5. KOLA
Itala - Sevegliano	2:2
Aiello - Ruda	1:1
Fiumicello - Villesse	2:1
Terzo - Juventina	1:1
Staranzano - Auda	3:2
Malisana - Moraro	0:1
Torre - Torriana	1:1
Romans - Romana	0:1
LESTVICA
Romana 9; Sevegliano 8; Tor-riana 7; Moraro, Itala, Ruda, Staranzano, Fiumicello 6: Mali sana 5; Juventina, Torre, Terzo 4; Romans, Villesse 3; Aiello 1; Audax.
STRELCI JUVENTINE 2 gola: Kodrič in Radikom (1 iz 11-metrovke)
1 gol: Gomišček in Medeot.
(pr)
izkoristil Radikon in potisnil žogo v mrežo. Prednost Štandrežcev je pomenila mrzlo orho za domačine, ki so do konca polčasa izvedli več napadov; nekateri izmed teh so bili tudi zelo nevarni za štandreška vrata.
V drugem polčasu so domačini nadaljevali s .pr^singom. Do izenačenja je prišlo v 14. minuti iz prostega strela. Žoga je zadela Lorenzona, spremenila smer in se zakotalila v mrežo.
(pr)
Gaja — Aurisina	0:0
GAJA: Olivieri, Olenik, Čermelj, Rismondo, Gabrielli, Giacovich, B. Grgič, Zuzich, Milkovič, I. Grgič (Kante), Bržan.
AURISINA: Tortolo, Bartole (Ul-cigrai), Perisutti, Braico, Mercan-tile, Andreini, Pertot, Germani. Li-vio Caliarija, Peter Caharija, Ger-golet.
SODNIK: Voza iz Trsta
GLEDALCEV: okrog 150
Gaja je proti solidni ekipi Auri-sine izbojevala že četrti remi (»tradicionalno* brez golov) in še vedno čaka na prvo letošnjo zmago in na zadetek, kajti v petih prvenstvenih tekmah še ni dala gola, tako da so napadalci ostali spet razočarani (kar je tudi najhujša skrb na trenerja Kozine). Če v "Padu nekaj ne gre, lahko rečemo nasprotno za obrambo, ki igra res solidno, zlasti še vratar Olivieri, ki je letos v izredni formi; tako je »močna* Aurisina, ki je prejšnjo nedeljo ukrotila Primorje, tokrat ostala praznih rok, čeprav rezultat zadovoljuje obe ekipi in je tudi pravičen.
Prvi udarci so pripadali tokrat Gaji, napadalna trojica Grgič - Bržan - Milkovič, pa ni znala izkoristiti prilike za gol. Aurisina je v nadaljevanju zaigrala odločnejše, toda ne tako, da bi premagala vratarja Olivierija, ki je tudi tokrat
ubranil par nevarnih žog.
Tudi po odmoru je bila igra bolj ali manj enakovredna, gajevci so poskušali pritisniti, to jim je delno tudi uspelo ter parkrat z Grgičem, Bržanom in Zuzichem ogrožali solidnega vratarja Tortola, toda le s streli od daleč. Proti koncu tekme bi Aurisina skoraj povedla, ko je spet napadala gajevska vrata in samo nespretnost napadalcev in odlični Olivieri sta gol preprečila.
Upajmo, da bodo v prihodnjih tekmah napadalci Gaje le premagali svojo »sušo* in prišli do prve zmage.
D. GR.
Primorje — San Marco 0:0
PRIMORJE: Babuder, Šuligoj, G. Husu, Angileri, Sugan, Tomizza, Marassi, V. Husu, Peri, Barnaba, Rustja.
S. MARCO: Balzarini, Canduzzo, Minca, Giraldi, Toffanin, Rosin, Pacor, Bonnes, Zolia, Zugan, Clementin (Gerin).
SODNIK: Gigli iz Tržiča.
Po dveh zaporednih porazih je proseško Primorje na domačih tleh osvojilo proti poprečni ekipi San Marco točko. Neodločen izid je popolnoma zadovoljil goste, obratno pa «rdeče-rumene», ki ostajajo še vedno na spodnjem delu lestvice s samimi tremi točkami. Vsekakor je delitev točk popolnoma pravična. Vratarja v vsej tekmi nista bila sploh zaposlena, in smo bili priča nezanimivi ter včasih skoraj dolgočasni igri. Primorje se nahaja očitno v krizi, saj ekipa ni zmožna niti na domačih tleh prikazati vsaj nekaj igre. V nedeljo ni razočarala le napadalna vrsta, zelo slabo je zaigrala tudi sredina igrišča, predvsem Barnaba in V. Husu in je bil Tomizza preveč osamljen. Prvič v letošnjem prvenstvu obramba Primorja ni prejela gola in je zaigrala bolje kot v prejšnjih srečanjih.
Obratno, pa je bil napad tudi tokrat popolnoma neuspešen, posebno Marassi in Peri. Le Rustja je bil bolj aktiven, toda dobil je premalo uporabnih žog iz ozadja-.
V	nedeljo gostujejo Prosečani pri tržaškem Libertasu in že v tej tekmi bomo videli, če je Primorje vsaj delno prebolelo sedanjo krizo.
Primorec — Costalunga 2:2
(0:1)
PRIMOREC: Pavatič, A. Milkovič, Štoka (v 25. min. p.p. M. Kralj), Čuk, Križmančič, M. Kralj H., E. Kralj, Možina, B. Kralj, M. Kralj I.
COSTALUNGA:	Furlani, Coloni,
Plet, Macor, Tuliani, Bartole, Bus-si, Bretti, Branich, Sirotich, Siar-rone.
STRELCI: v 20. min. p.p. Sirotich, vlO. min. Bussi, v 24. min. B. Kralj, v 27. min. d.p. M. Kralj I. iz enajstmetrovke.
SODNIK: Contina — TJ
GLEDALCEV: približno 150
Tudi tokrat je Trebencem s trdno voljo uspelo nadoknaditi pasiven rezultat. Gostje so vodili v 10. min. d.p. že z 2:0 in vse je kazalo, da bodo prednost tudi obdržali, saj so do takrat domačini zaigrali očitno pod svojimi sposobnostmi. Čeprav je Costalunga dosegla svoj drugi zadetek v očitnem off-sidu je bila do takrat nekoliko boljša od domačinov. Prva priložnost se je v 15. min. nudila Pavlu Kralju, a mu ni us>'Ho samemu pred vratarjem poslati žoge v mrežo. Gostje pa so v 20. min. povedli z močnim strelom Siroticha. Primorec se ni vdal in je pogumno iskal pot do remija. Akcije pa so bile premalo organizirane. Kljub temu pa se je nudila v 35. min. M. Kralju I. lepa priložnost, a njegov močan strel je branilec prestregel na skoraj gol črti.
V	drugem polčasu so domačini skušali priti do remija, v obrambi
pa so se začeli nekoliko odpirati, kar so gostje v 10. min. izkoristili, da so rezultat povišali. Strelec gola Bussi, pa je bil v očitnem offsidu, kar je sodnik prezrl. Zaman so bili protesti Trebcncev. Ve:*J tr > je ta gol domačine potrl, saj so par minut kasneje gostje spet prišli do gola, tudi tokrat iz offsida. Tokrat pa je sodnik gol končno razveljavil. Od tedaj dalje so Trebenci stiskali nasprotnika v njegov kazenski prostor. Akcije so se zvrstile kot na tekočem traku. V 24. min. je uspelo Borisu Kralju, da je z močnim strelom izven kazenskega prostora znižal rezultat, To je dalo novega poguma Primorcu in 3. min. kasneje je prišlo do remija. Boris Kralj je preigral dva igralca in ko je bil sam pred vratarjem gostov ga je branilec zrušil. Čista enajstmetrovka, ki jo je Mauro Kralj I. spretno izkoristil. Gostje so bili tarča Primorčevih napadalcev, ki so skušali priti do zmagovitega gola. Ob dveh izrednih r -iložnostih so bili nekoliko prepočasni, tako da se rezultat ni več spremenil.
Remi zadovoljuje obe ekipi. Vsem Primorčevim igralcem gre pohvala, posebno pa novemu kapetanu Borisu Kralju, ki je bil tudi tokrat najboljši igralec na igrišču.
Bruno Križmančič
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
BREZ PORAZA
Vse tri naše enajsterice so bile zmagovite
OBVESTILA
SPOT
sporoča, da se bo letošnja pred-smučarska telovadba za odrasle začela v petek, 20. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj» v Trstu. Tečaj bo vodil prof. Ivan Furlanič.
• * *
ŠD Polet
obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Panzano - Sovodnje 1:2 (0:0)
SOVODNJE: R. Petejan, Ferfolja, S. Florenin, Cechet, Kovic, E. Petejan, E. Tomšič, B. Marson, G. Vi-sintin (R. Devetak), R. Visintin, Sambo.
STRELCI: v drugem polčasu v 6. min. E. Tomšič, v 44. min. Gon za Panzano, v 47. min. S. Florenin.
Vsaj po prvih rezultatih sodeč je pred tekmo kazalo, da ekipa Pan-zana, ki s tem porazom ostaja brez točk za koncu lestvice, sploh ne bo za Sovodenjce resen nasprotnik. Toda gostje so se morali pošteno potruditi, da jim je uspelo odnesti domov celoten izkupiček.
Prvi zadetek je v prvih minutah drugega polčasa dosegel Tomšič, potem ko je Sambo že v prvem polčasu zapravil dobro priložnost. Gol prednosti je očitno Sovodenjcem škodil, saj so se zaprli v obrambo in tako omogočili domačinom, da so prav v zadnjih minutah igre prišli do izenačenja. Toda Sovodenjci se z delitvijo točk očitno niso strinjali in v razburljivem finišu je Floreninu z neubranljivim strelom uspelo premagati nasprotnikovega vratarja in doseči zmagoviti gol.
Pet točk po prvih treh tekmah kar prijetno preseneča. Še bolj pa preseneča borbenost, ki jo je ekipa v tem začetku prvenstva pokazala in je naše igralce rešila že iz marsikatere kritične situacije.
Cf
Vermegllano - Mladost 0:2
(0:2)
VERMEGLIANO: Candusso, Beltrame, Clemente, Zanetti, Bragato, Ferfolja, Matussi, Montanarello, De Bianchi, Chiucchiodo in Frausin.
MLADOST: A. Gergolet, Frandolič, Pahor, Barbana, Cotič, Marizza, K. Ferfolja, E. Ferfolja, G. Ferfolja, Rosin in Ferletič.
STRELEC: v 5. in 45. min. G. Ferfolja.
.....................Hm..............................
2, SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL
NEPOZABNO DOŽIVETJE V MURSKI SOBOTI
Med našimi športniki so bila najuspešnejša dekleta v odbojki in namiznem tenisu
V	nedeljo se je nadvse uspešno zaključila v Murski Soboti druga izvedba srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. 300 športnikov in članov vodstva iz petih različnih območij se je res počutilo kot doma, mladi so navezali med seboj nove stike in prijateljstvo. Pa tudi soočanje med različnimi pogoji dela in športno oziroma družbenopolitično problematiko v različnih okoljih je bilo koristno in zanimivo, saj so si med seboj posredovali izkušnje športniki Slovenske športne zveze iz Avstrije, Železne županije iz Madžarske, ZSŠDI iz Italije, matično domovino pa sta zastopali Koroška (lanskoletni gostitelj) in pa domača Murska Sobota.
V	soboto dopoldne je vseh pet reprezentanc ob z 'okih koračnice, ki jo je izvajala godba na pihala, prikorakala ra igrišče Partizana, kjer je bila slovesna otvoritev. V kulturnem sporedu je nastopil združeni pevski zbor osnovnošolske m'adine, recitatorji '”ID Štefan Kovač in zbor harmonikarjev glasbene šole. Slavnostni govornik Geza Bačič, sekretar medobčinskega sveta za Pomurje, je v svojem nagovoru, po dobrodošlici uf-^^ncem, naglasil z vseh aspektov politično pomemb-
nost takih srečanj in priložnost za boljše medsebojno spoznavanje.
V soboto zvečer pa je vodjem reprezentanc priredil sprejem predsednik skupščine občine Karel Sukič. V kulturnem sporedu je Prekmurski oktet zanel venček prekmurskih narodnih, dijaki girrtriazije Juš kramar pa so prebrali nekaj odlomkov iz del Miška Kranjca.
Po končanih športnih tekmovanjih je bila zaključna slovesnost ter nagrajevanje nastopajočih. V priložnostnem nagovoru je predsednik organizacijskega odbora Bela Banfi med drugim naglasil, da taka srečanja nadaljujejo medsebojne pristne stike na vseh področjih in ponovno izpričujejo skupno misel in prioadnost sicer majhni deželi, vendar po srcu veli'; družini ljudi raznih narodnosti, ki živi v bratstvu in enotnosti ter bije svoj boj za še lepši jutri. Po izmenjavi daril in pozdravov, so se slovenski športniki razšli in odpeljali vsak proti svojemu koncu, z res prijetnimi občutki v srcih.
Naši športniki so se borili zelo prizadevno, njihova uvrstitev pa je bila realna. Najusp 'nejša so bila dekleta v odbojki in namiznem tenisu. Dobro so zaigrali tudi ša-histi, ki so pristali na tretjem mestu.
ŽENSKA ODBOJKA Koroška - ZSŠDI 2:1 (6, -7, 11) ZSŠDI — Murska Sobota 2:0 (0,1)
Končna lestvica: 1. Koroška 4, 2. ZSŠDI 2, 3. Murska Sobota.
Odbojkarice ZSŠDI so prikazale odlično igro, kij Jo temu, da so nastopile brez standardnih podajačic. Spravile so celo v težave odlične Ravenčanke, ki so odločile medsebojni dvoboj z veliko muko in z minimalno razliko.
Postava ZSŠDI: Kralj, Legiša, Slavec, Stepančič, M. in D. Danev, Mesesnel in Križmančič.
MOŠKA ODBOJKA
Koroška - ZSŠDI 2:0 (9, 7) Murska Sobota — ZSŠDI 2:0 (6, 6) Lestvica 1. Koroška 4, 2. M. Soboto. 2, 3. ZSŠDI 0.
Postava ZSŠDI: Pečenko, Blidiri, Bitežnik, Krebel, Koren," Luštin, Milič, Rebula, SanciriJ Pahor ihJFili-povič.
Naši odbojkarji so se potrudili, vendar so bili tekmeci
NOGOMET
Koroška — ZSŠDI	5:2	(2:1)
Oba gola je dal Butkovič.
M. Sobota — ZSŠDI	1:0	(1:0)
Železna županija — ZSŠDI 2:1 (0:0) Gol je dal Butkovič.
ZSŠDI — SŠZ	2:0	(1:0)
Strelca Pavletič in Ražem . Končna lestvica: 1. M. Sobota 8, 2. Železna županija 6, 3. Koroška 4, 4. ZSŠDI 2, 5. SŠZ 0.
Postava ZSŠDI: Smotlak, Adamič, Malalan, škerlavaj, Milkovič, Pavletič, Zupin, Kočevar, Verša, Gri-zonič, Kraljič, Škabar, Zonta, Fines-si. Albi, Butkovič, Lažem in Lagon.
Trener Kralj je lahko uporabil vseh 18 igralcev, saj so v teku 24 ur morali odigrati kar štiri tekme. Sicer so polčasi toajali le po 25 minut, kljub temu pa je bilo zelo naporno. Naši i. gometaši so se dobro izkazali, saj so proti Koroški izgubili le zaradi *• •—.rriiivosti ol am-tr, proti končnemu zmagovalcu M. Soboti so po enakovredni igri podlegli le rr.radi dvomljivo prisoje^ ne 11-metrovke, ki so jo domačini realizirali.
ŽENSKI NAMIZNI TENIS
ZSŠDI — M. Sobota	5:1
(pn dve zmar' s'- zrbeležili Rebulova in B'ažinova, eno pa V. Dol jakova)
Kr roška - ZSŠDI	5:0
ZSŠDI - SŠZ	5:0
(po dve zmagi Blažinove ln Re-
bulove ter ena V. Doljak) Lestvica: 1. Koroška 6, 2. ZSŠDI 4, 3. M. Sobota 2. 4. SŠZ 0.
Postava ZSŠDI: Blažina, Rebula, S. in V. Doljak.
Odlične Ravenčanke so bile za sicer dobre igralke ZSŠDI nedosegljive, ostali ekipi pa nista delali Večjih preglavic naši.-i predstavnicam. Med posameznicami sta Blažina in Rebula premagali prvo oviro, nakar sta klonili v četrtfinalu. MOŠKI NAMIZNI TENIS Železna županija — ZSŠDI 5:3 (po eno zmago so dosegli Tence,
A. in M. Sedmak)
M. Sobota — ZSŠDI	5:0
Koroška — ZSŠDI	5:0
SŠZ - ZSŠDI	5:3
(dve zmagi M. Sedmak, eno pa Tence)
Lestvica: 1. M. Sobota 8, 2. Koroška 6, 3. Železna županija 4, 4. SŠZ 2, 5. ZSŠDI 0.
Postava ZSŠDL Tence, Pahor, A. in M. Sedmak.
Po pričakovanju so se naši igralci kljub trudu morali za d; ljiti z zadnjim mestom, med posamezniki pa so odpadli že v osmini finala.
ŠAH
M. Sobota - ZSŠDI	4,5:1,5
(zmaga Pertota in remi Antončiča)
ZSŠDI — SŠZ	6:0
(zmagali Filipovič, Bajc, Lakovič, Pertot, Antončič in Sosič) ZSŠDI — Železna županija 5:1 (zmagali Lakovič, Bajc, Pertot in Sosič, rcr.Jzirala pa Antončič in Filipovič.
Koroška — T~JDI	4,5:1,5
(zmaga Filipoviča in remi Pertota)
Lestvica: 1. M. Sobota 19,5, 2. Koroška 16,5, 3. ZSŠDI 14, 4. Železna županija 7, 5. SŠZ 3.
Postava ZSŠDI: Filipovič, Antončič, P-’C, Lakovič, Pertot, Sosič in Jelinčič.	-bs-
Mladost je v gosteh slavila zmago nad Ekipo iz Vermegliana, ki je v prejšnjem kolu dokaj čudno izgubila s Sovodnjami, potem ko je vodila celo z 2:0.
Že po uvodnih minutah so naši fantje povedli: lepo akcijo so zgradili Evgen, Karel in Gabrijel Ferfolja, slednji pa je v kazenskem prostoru brez večjih težav premagal domačega vratarja. Po tem golu so Doberdob-ci ustvarili še nekaj priložnosti, nato pa so pobudo prevzeli domačini, ki so s hitrimi akcijami pritiskali na vrata naših fantov. Naši fantje so odgovarjali s hitrimi protinapadi in Evgen Ferfolja, tudi včeraj steber kraške sredine igrišča, je z močnim strelom izven kazenskega prostora zadel vratnico. V zadnji minuti polčasa pa je Gabrijel Ferfolja izkorist lepo Dodajo Karla Ferfolje in drugič stresel mrežo domačinov.
V nadaljevanju srečanja pa so naši fantje prevzeli vajeti igre v svoje roke in s kolektivno igro dobesedno navdušili prisotne gledalce. Domačini niso ubupali in zgradili so nekaj dobrih priložnosti: pri teh pa se je odlično izkazal vratar Mladosti Sandi Gergolet, ki je z odličnimi posegi rešil lastna vrata.
Poleg dveh golov Gabrijela Ferfolje je gotovo pripomogel k temu podvigu še branilec Marizza, ki je v nedeljo nastopil prvič.
D. Gergolet
Vesna - CGS 1:0 (1:0)
VESNA: D. Košuta I„ D. Košuta H., B. Tence, Zucca II., Pribac, Zucca I., Pipan (v 21. min. d.p. Da-gri), Vecchio, Miniussi, Botti, Quer-ci.
CGS: Zebochin, Škabar, Maffeis, Sellan, Rebec, Mosetti, Cespa, Co-lonna, Forti, Giraldi, Lusetič.
STRELEC: v 34. min. p.p. Pipan.
SODNIK: Umani iz Trsta.
Vesna ni razočarala: v nedeljskem srečanju je po ostri, napeti in ago-nistično lepi igri premagala na domačih tleh enajsterico CGS z golom razlike. Tudi tre'.Ji kolo ni prekinilo pozitivne serije kriške enajsterice. Gostje so se predstavili že od vsega začetka kot solidno in dobro pripravljeno moštvo, ki meri na morebiten prestop v 2. amatersko ligo. Ta pričakovanja so tudi ' polnili. Njihova igra je bila vseskozi hitra in učinkovita saj so večkrat pritisnili ob steno kriško obrambo, ki pa je bila s Pribacem na čelu vselej uspešna. Križani so kljub odsotnosti treh ključnih igralcev (S. Tence, Bortolotti in Russignan) zaigrali dopadljivo: nasprotnikova vrata so ogrožali že četrt ure po sodnikovem žvižgu, ko sta za las zgrešila najprej Botti in nato Vecchio. CGS je odgovorila v 26. min. p.p. z vratnico. Zmagoviti zadetek Križanov je bil na vrsti v 34. min. D.p.: Pipan je za las prehitel Zebochina in mu poslal za hrbet visoko že~o v kazenskem prostoru.
Začetek d.p. je bil še v znamenju domačinov, ko je Querci z močnim strelom usmeril žogo tako, da se je odbila od obeh vratnic. Nevarno so napadali tudi gostje, ki so v 36. min. d.p. zadeli prečko. »Rdeči* pa so ob burnem navijanju zdržali do konca in odšli v staro slačilnico — gradnja nove jj končno v polnem teku — s celotnim izkupičkom.
M. K.
KOŠARKA
SEŽANA — V prijateljski košarkarski tekmi je ekipa Krasa premagala goste iz Cerknice z rezultatom 85:52. V prvem polčasu je bil rezultat 41:22. Cerkniča so vodili do 12. minute, ko bi še lahko pripravili presenečenje in zmagali. Nato so i-gralci Krasa povedli in do konca tekme povsem nadigrali goste.
Koše za Kras so dali: Brezec 26, Novak 11, Strnad 20, Kobe 16, Krt 4, Meden 2, Janič 2, Ražem 2, Šemrov 2. Za Cerknico pa: Pahor 25, Nevec 9, Klemenc 8, Rupar 3, Pfe-fer 7.
Ferenčič
TENIS
BRioBANK — Z zmago nad rojakom Alexandrom s 6:4, 7:6, je Avstralec Mark Edmondson osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju »Južnega Pacifika* .* Bri-branu (Avstralija).
MIŠKO KRANJEC
\ Nekoč bo lep
(Dve povesti)
18.
. Stanoval je v veliki hiši sredi mesta, kjer je imel Srio sobico s »posebnim vhodom* s hodnika. Pospravljat 11 j® prihajala gospodarjeva služkinja.
8 Andrej je osamelo prečepel mnoge večere v svoji t bicL bral in sanjaril. Bral je časnike, marksistično li-r®turo, ker je kar naprej moral hoditi na kak študijski stanek. Bral je povesti in bral je praznino in dolgo-asS® svojega življenja. Da, nekaj neskončno dolgočasne-s® je naselilo v njegovo življenje. Te praznine ni dal86* z ni®‘rner napolniti. V kino je šel redko, v gle-^® še redkeje, šahiral ni, kvartal tudi ne, po go-tj,1 ni posedal, za ženskami ni lazil, ker bi to mo-ij.0 n)®gov pokoj, sestankov in sej večno tudi ni bilo j brati se mu tudi ni vedno dalo. »Med borbo,* si j ^6)al, »smo drugače gledali na življenje in več pri-ka	od njega. A kje je zdaj lepota. In — sploh,
So	naj bi bila? Razjeda me dolgočasje. Moji cilji
sPlošni, kolektivni. Človek postaja star in utrujen. ft2Adnje pa se ti prikrade v srce še tak nemiri Na-
mesto da bi z navadnimi stvarmi izpolnil dnevni red, zvečer kje malce posedel, se vrnil, vzel prašek, če bi me bolela glava ali bi ne mogel spati, se kdaj pa kdaj spomnil bojnih tovarišev, če še živijo, se zdaj ukvarjam z vprašanji, ki jim nisem kos. Načelno bi se te stvari z zdravo pametjo še dale rešiti, ker nazadnje je res, da se nismo borili zgolj za zunanjo prostost domovine, temveč tudi za človeka. Ko pa se Kolman praktično zaplete v življenje, vse načelne rešitve nič ne pomenijo. In tu se začne tista strašna stvar, ki se ji pravi vsakdanje terensko življenje. Ustava je eno, ljudje, ki živijo pod to marelo, pa so nekaj drugega.*
Tako je stvari kakor na študijskem sestanku vsestransko premlel, da bi zavlekel razvoj in odločitev. Odločil se je, da bo vse končal in šel po redni poti dalje. Ko je »načelno* vse tako lepo rešil, ga je prijelo, da je šel iskat — Dano. Preprosto se je opravičil pred seboj: »Videti jo vsekakor smem, vsaj od daleč. To ne more škoditi ne meni ne njej.*
Lahko bi jo iskal načrtno — kratko malo bi se postavil ob drugi uri na križišče, kjer je vedel ali vsaj slutil, da bo prišla mimo. Lotil pa se je ovinkarstva, kar mu je najbolj ustrezalo in ugajalo, iskal jo je ob večerih po kavarnah, čakal jo je pred kinom, postavljal se je na križišča cest, kjer je nikdar ne bi pričakal, in tudi ob takšnih urah, ko ni mogla mimo. To si je nekega dne tudi priznal:
»Kako mi prijajo ti ovinki! Temu bi lahko rekel — hinavščina. Računam na naključje, da si ne bi imel kaj očitati. Moral se bom odločiti: ali jo bom iskal ali ne *
Odločil se ni tako, da bi si rekel: »Grem jo iskat!*
Pač pa se je ta dan ustavil na tem križišču, kjer je domneval, da bo le prišla mimo.
In Dana je prišla.
Pričakovala ga je bila prve dni in že mimo križišča, onstran železniškega prelaza, kjer so stari kostanji. Ker ga ni bilo, je spomin nanj že bledel.
Zagledala ga je z druge strani ceste, ko jo je hotela prečkati, a je ni mogla, ker sta švignila mimo dva avtomobila. Obstala je in ga opazovala. Navdalo jo je, da bi se obrnila in se mu po ovinkih izognila. Zazdelo se ji je, da bi bilo škoda kakorkoli vznemirjati svoja čustva, ki so do njega že otopela. Vendar jo je nekaj potegnilo — stopila je prek ceste
Ko jo je zagledal, se je rahlo zmedel. Še vedno je bil ves razklan. Kakor da opravlja kakšno težko dolžnost, ki se je ne more rešiti, a si želi, da se z Dano ne bi srečal. Hotel je potešiti svojo vest, svoj nemir. Celo ga je zavedlo tako daleč, da bi si po dveh, treh brezuspešnih čakanjih hotel reči užaljeno: »Očitno se me izogiblje. Ne, vsiljeval se ji že ne bom.*
Ta »neuspeh* «— ker želel je bolj, da je ne sreča, kakor da se res srečata, — ga je presenetil. Bilo je »usodno naključje*; usodno zato, ker je vedel, da se bo srečevanje samo nadaljevalo, naključje pa, ker se po svojih načrtih nikakor ne bi smel z njo srečati.
»Še zdaj mešetarim s samim seboj,* ga je navdala žalost, ko se je zavedal vse resnice. «želel sem si jo in bežal pred njo!* Oči pa so mu vendarle zablestele.
Ko ga je Dana pogledala od blizu, se ji je zazdel drugačen, kakršen je bil v kupeju. Tam je bil kar go sposki, še mlad, prikupen, skoraj bi človek rekel —
nedeljski. Tu je bil starejši, utrujen, uradniški, človek, ki je ves dan prečepel nad akti in ni utegnil, da bi pojedel malico. To odkritje je Dano nekoliko presenetilo. Ne zato, ker bi si želela onega »nedeljskega*, temveč ker je posumila, da so se njena čustva od tistega lepega srečanja do tega dne precej ohladila.
«Dana!» je vzkliknil. Iz glasu je odsevalo nezadrž-ljivo veselje, a hkrati tudi razočaranje, ki si ga nikakor ne bi znal razložiti. Zdaj je bilo tu, česar si je tako želel in česar se je tudi tako bal: Dana je stala pred njim. A tudi njemu se je zdela drugačna, precej spremenjena: njen obraz ni bil tako svetal, tako dekliški kakor na tisti vožnji. Bila je »uradnica*, in zdelo se mu je, da ni tako lepa, kakor je bila tedaj. Drugačno si je predstavljal, drugačno si je želel.
»Dana!* je ponovil njeno ime. Z levico se je odkrival, desnico je molil proti njej. «Naposled vendarle!* Ni do kraja povedal, kaj naj bi ta »naposled vendarle* pomenil. Tako bi pravzaprav tudi ona lahko rekla. »Kaj pa vi tu?» je vprašala. »Kam greste?*
Vedela je, da jo je prišel čakat, a delala se je, kakor da je vse naključje.
Preblisnilo mu je misel ob teh njenih besedah: ali bi ne bilo bolje, da ji reče, da zares gre kam po opravkih? Za vsak primer bi se s takim »naključjem* še naj-, laže rešil. Vendar ga je nekaj sililo, da je dejal:
»Nikamor.* Nato je preprosto, odkrito kakor otrok pojasnil: »Vas sem prišel čakat.* Zdelo se mu je, da ji mora biti to razumljivo. Ona pa je molčala — ni mu vedela kaj odgovoriti. Vmes je srečala Ogrinca, ki jo je streznil, vmes se je sama treznila. Po nekoliko mučni zadregi je vprašala:
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2 900 lir — vnoprel plačana celotna 29 000 Ur Letna naročnina zo inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
Za SFRJ
Oglasi
žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS • 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-Juli|sW krajine se naročajo " v Italiji pri SPI.
pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
17. oktobra 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
zre
(Trst
Član italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG
INTERVJU FRANCIJA ZtVITTRfl OB NJEGOVI 65-LETNICI
Dunajska manjšinska politika pospešuje izbruhe konfliktov
Poziv vladi, naj se spet loti pogovorov s predstavniki manjšine - Delegacija FUENS zaključila obisk na Koroškem
PROCES PROTI RDEČIM BRIGADIST0M V MILANU
Sodni zbor bo moral danes odločati o kočljivem vprašanju samoobrambe
CELOVEC — Sedanji način reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji ni ustrezen, saj naravnost sili v konfrontacijo ter predstavlja stalno nevarnost za izbruh konfliktov. S temi besedami je ocenil sedanjo avstrijsko manjšinsko putiko predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter v intervjuju, ki ga je imel s sodelavci celovškega »Slovenskega vestnika* ob svoji 65-letnici.
V obširnem pogovoru, ki se loteva tudi zgodovine manjšinskega gibanja na Koroškem, je Franci Zwitter menil, da je sicer težko dajati prognoze o tem, kako bo potekalo reševanje manjšinskega vprašanja v Avstriji v prihodnje in je pri tem navedel tudi mnenje, ki ga je nedavno tega izrekel predsednik Tito med svojini zadnjim obiskom v Makedoniji, ko je menil, da gre pri manjšinskih vprašanjih za dolgoročne procese. Ne glede na to
manjšino in jugoslovansko stran, ki to manjšino podpira, marveč tudi avstrijsko vlado, ki se noče postaviti po robu «delovanju slovenske manjšine*. Tako izbrana tematika, kot tudi izredno ostre formulacije, so dajale slutiti, da začenja koroški Heimatdienst novo kampanjo za mobilizacijo nacionalističnega javnega mnenja v trenutku, ko se spet krepijo prizadevanja za razširitev sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Govornik koroških brambovcev je na tej proslavi 10. oktobra, obletnice koroškega plebiscita, zahteval, da je treba še nadalje o-mejevati pravice slovenske manjšine in njeno akcijo, zatrjujoč pri tem, da se za bojem manjšine skrivajo »jugoslovanske ozemeljske zahteve*. Tudi vodja koroškega Hei-matdiensta je hujskal sorazmerno maloštevilno poslušalstvo z ugotovitvami, češ da je na Koroškem res dosežen relativen mir, za ka-
pa je predsednik ZSO zatrdU, da terega pa je vlada plačala visoko ce sedmojulijska zakonodaja ne more	*:l"	*’
biti zaključek tega procesa, saj nobena manjšina ne more pristati na zakonodajo, ki ji jemlje dve tretjini avtohtonega ozemlja ter mednarod-
narodnimi forumi, in da prav takp ne ukrepa, ko manjšina še nadalje zavrača sedmojuUjsko zakonodajo. Tudi ta govornik je ekspUcitno izjavil, da je cilj manjšine in njenega boja ustvarjanje »komunistične slovenske Koroške* in da je zato treba vsa prizadevanja manjšine za uresničitev 7. člena državne pogodbe v kali zatresti.
MARJAN SEDMAK
H. Simon Nobelov nagrajenec za ekonomijo
STOCKHOLM — Profesor Herbert A. Simon, ki poučuje na ameriški u-niverzi Camegie Mellon, je včeraj prejel Nobelevo nagrado za ekonomijo za leto 1978. Kot pravi poročilo, ki so ga objavili v Stockholmu, si je Simon, ki se je rodil v Mil-waukeeju v državi Wisconsin pred 62 leti, zaslužil Nobelovo nagrado predvsem s svojimi študijami o postopkih sprejemanja sklepov v gospodarskih organizacijah.
no priznanje manjšinske pravice, hkrati pa ji onemogoča, da bi soodločala pri opredeljevanju svojih življenjsko pomembnih interesov. Zvritter je ob tej priložnosti še enkrat zatrdil, da manjšinskega vprašanja nj meč reševati tako. da o-blasti to vprašanje prepuste nemško nacionalističnim silam. Pozval je predstavnike vlade, naj se spet lotijo neposrednih pogovorov s predstavniki manjšine.
V zaključku intervjuja je predsednik Zveze slovenskih organizacij poudaril, da bo moč ustrezno rešitev manjšinskega vprašanja doseči le pod pogojem, da bo manjšina še nadalje enotna, da si bo znala najti zaveznike med avstrijskimi demokrati in da bo ostala naslonjena na matični narod v Jugoslaviji. Odprta manjšinska vprašanja pa bo moč reševati toliko laže. kolikor boljši bodo odnosi med matično državo in državo, v kateri manjšina živi, je izjavil Zvvitter v zaključku ter hkrati opozoril na to, da zadnji val nem-škonacionalističnega, protislovenskega in protijugoslovanskega hujskanja, ki ga je Koroška spet zabeležila okoli 10. oktobra, nikakor ne more biti v prid krepitvi sodelovanja med dvema sosednjima državama.
Intervju Francija Zwittra je tudi posreden odgovor na nekatera stališča, ki so še izoblikovala bodisi na vladni, bodisi na nemško nacionalistični strani v zadnjem času. Včeraj je zaključila obisk na Koroškem delegacija Federalistične u-niie evropskih narodnih skupnosti, znane tudi pod kratico FUENS. Delegacija je prišla na Koroško po zasedanju, ki je bilo v Luxemburgu, in sicer na povabilo avstrijskih oblasti. Na predzadnjem zasedanju, ki je bilo v Železni Kapli, je FUENS, kljub nasprotnim prizadevanjem predstavnikov avstrijskih in koroških oblasti, ostro obsodil manjšinsko politiko avstrijske vlade. Da bi ta vtis popravila, pa je avstrijska vlada sklenila, da letos naredi ne kgkšno popravno nalogo in sama povabi predstavnike FUENS v Avstrijo.
Delegacijo je minuli petek sprejel avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky, da bi jo seznanil s svojim pogledom na avstrijsko manjšinsko stvarnost. Na tem uogovoru je delegacija FUENS, očitno na slovenske sugestije, predlagala, naj bi zakon o narodnih skupinah, sprejet 7. julija 1976, tolmačili tako. da sodelovanje predstavnikov manjšine še ne bi pomenilo, da manjšina brez pridržkov sprejema sedmojulij-sko zakonodajo. Hkrati naj bi o-srednji organizaciji Slovencev v Avstriji še nadalje ostali partnerja o-blasti pri uresničevanju 7. člena državne pogodbe, medtem ko naj bi manjšinski sosvet reševal le tekoča vprašanja. Avstrijski kancler se glede teh predlogov ni hotel opredeljevati, češ da bi morala o zadevi spregovoriti ustavna služba, vsekakor pa je v isti sapi izključil možnost, dg bi vlada sedmojulijsko zakonodajo kakorkoli spreminjala.
Predstavniki delegacije FUENS so včeraj na tiskovni konferenci izjavili. da na Koroško niso prinesli receptov za reševanje manjšinskega vprašanja in da gre le za obisk informativne narave. Nasploh se delegacija na tiskovni konferenci ni hotela opredeljevati na nobeno stran v koroškem manjšinskem sporu. Delegacija je včeraj obiskala tudi slovensko gimnazijo v Celovcu in pa dvojezični otroški vrtec. Ker takšnih javnih otroških vrtcev na Koroškem sploh ni, je deželni glavar v dvojezičnega povzdignil vrtec v Globasnici, kjer občasno uporabljajo slovenščino z otroki, ki nemščine ne znajo, in dokler je he znajo. Seveda pa pri tem ne gre za nikakršno dvojezičnost.
Tako, kot predstavlja intervju Francija Zwittra odgovor na nekatere vladne poskuse, da predstavijo sedmojulijsko zakonodajo kot zaključen akt avstrijskih manjšinskih prizadevanj, odgovarja intervju tudi na zadnje ekstremistične izjave nemškonacionalnih krogov. Prav na zborovanju, ki je bilo pred tednom dni na starem trgu v Celovcu, sta tako predsednik koroških brambov
no tako, da je pustila zaspati sodne postopke proti slovenskim aktivistom, da ne ukrepa, ko se manjšina pritožuje čez Avstrijo pred med-
..........................inliiiililliHliiiiiimm.Milnimi....iiiiiiiiiHniiiiiiiimilimiiiiiiiHHiiliiuiiiiiimiiHitiiiiiimiiiiiiiiimiiiliimiiiiiiiliiiiiimiiiiiuJHHiiiiiiiliiiimiii...Hilli..
STRAUSSOVA STRANKA JE ZGUBILA TRI SEDEŽE V PARLAMENTU -
Nepričakovano nazadovanje CSU na bavarskih deželnih volitvah
Socialdemokrati in liberalci so se okrepili, čeprav imajo demokristjani še vedno absolutno večino
MONCHEN — Deželne volitve na Bavarskem so se zaključile, kot je bilo predvidevati, z izdatno zmago bavarske demokristjanske stranke CSU Franza Josefa Straussa, Ki si je zagotovila 59,1 odstotka glasov in 129 sedežev v deželnem parlamentu. Pri vsem tem pa gre omeniti, da je Strauss v primerjavi s prejšnjimi volitvami, ko je CSU imela 62,1 od stotka in 132 sedežev, doživel pekoč poraz. Strauss je namreč na volilnih zborovanjih večkrat omenil, da je cilj njegove stranke tokrat doseči nad 65 odstotkov vseh glasov in zbrisati liberalce iz bavarskega parlamenta.
Poleg padca Straussovih demokristjanov gre zabeležiti uspeh socialdemokratov, ki so pridobili dober odstotek (od 30,2 so prišli na 31,4 odstotka) in en -sedež v parlamentu, kjer imajo trenutno 65 poslancev. Ravno toliko so napredovali Ube-ralci, kljub Straussovim grožnjam. Na prejšnjih volitvah so liberalci i-meli 5,2 odstotka in 8 sedežev, odslej pa bodo imeli 6,2 odstotka in 10 sedežev. Druge tri stranke, Ki so se predstavile na volitvah, se nravi komunisti, nacisti in ekološka stranka niso dosegle 5 od sto glasov, kar bi jim dalo pravico do predstavništva v deželnem parlamentu.
Okrepitev Franza Josefa Straussa in njegove CSU bi imela velik pomen ne samo za položaj v Zvezni republiki Nemčiji sami, kjer »bavarski buldog* že dalj časa pritiska, da bi mu voditelji starejše sestre CDU dovolili, da bi so predstavil kot četrta vsedržavna stranka, temveč tudi v Evropi. Prav Evropa je bila tista karta, na katero je Strauss računal. On in njegovi strankarski prijatelji so zabrenkali na občutljivo nacionalistično struno Bavarcev z geslom »Evropa potrebuje Bavarsko*, vendar kljub temu jim ni u-spelo nadaljevati s tradicijo, po kateri se je CSU n„ vseh volitvah od leta 1948 stalno krepila. Kje tičijo vzroki za padec glasov? CSU je porazila vse nasprotnike na krajevnih volitvah od začetka letošnjega leta do sedaj. V vseh bavarskih občinah je vsilila svoje uprave in svoje župane. To ji je uspelo celo v Miin-chnu, ki je tradicionalno imel socialdemokratsko upravo in socialdemokratskega župana. Stratiss je tam vsilil arogantnega Kiesla, ki je v bistvu njegova kreatura, kot je bil njegova kreatura Dregger, ki je pred kratkim doživel poraz v Hessnu. Avtoritativni nastopi Kiesla so najbrž odvzeli njemu in njegovi stranki simpatije -zadnjih pristašev, kar je imelo kot logično posledico, da je CSU tokrat zgubila okroglih 3 od sto glasov.
Z druge strani pa gre uspeh liberalni. stranke pripisati predvsem Jo-sefu Perilu, priljubljenemu zveznemu ministru -,a kmetijstvo. Liberalci so si tako zagotovili ne samo še nadaljnjo prisotnost v bavarskem parlamentu, temveč so število svojih poslancev še okrepili.
Zastoj v vzponu CSU na bavarskih volitvah ter poraz demokristjanov pred kratkim v Hessnu, kjer si Dregger ni mogel zagotoviti absolutne večine, bo najbrž prispeval k sama stojnemu nastopu CSU na vsedržavnih volitvah. Prevladuje namreč mnenje, in sinoči ga je zelo jasno izrazil tudi predsednik SPD, bivši zvezni kancler Willy Brandt, da sta CDU in CSU skupaj dosegli vse, kar
v bistvu povzročilo zastoj v politiki. Edini možen izhod naj bi bil torej nastop četrte stranke na nemškem vsedržavnem političnem odru, kar bi premaknilo sedanje stanje z mrtve točke, (if)
Ai. ..VČERAJ -V IRANU
Splošna Slavka v počastitev žrtev pokola v Teheranu
TEHERAN — Že predvčerajšnjim ponoči je vojska ob podpori tankov in oklopnih vozil zasedla strateške položaje v Teheranu, da prepreči vsakršno demonstracijo ob splošni stavki, ki so jo oklicali v znak žalovanja za žrtvami pokola, ki so ga vladne čete zakrivile preteklega 8. 'septembra v iranskem glavnem mestu. Pobudo za stavko.' ki je ohromila vsa iranska mesta, so dali predstavniki muslimanskega klera, opozicije in zlasti vodja muslimanskih šiitov Komeim, k! -s šedai v izgnanstvu v Parizu. Že v jutra
njih urah se je dolga vrsta nekaj tisoč ljudi vila proti pokopališču v Teheranu, da počasti padle.
Medtem ko iz glavnega mesta ne poročajo o neredih, pa so pred dnevi nove žrtve padle v Savebu in Mashadu, kjer je prišlo do ,sco-pa6bv“ 2 vojaškimi silami. MrtU protivladno demonstracijo v Savehu je prebivalstvo napadlo in poškodovalo tudi nekaj javnih poslopij in bančnih zavodov.
V teheranskih zaporih pa okrog 700 političnih zapornikov nadaljuje z gladovno stavko v znak solidarnosti s prebivalstvom in v podporo zahtev, da jim sodijo civilna in ne vojaška sodišča. Stavka se nadaljuje tudi na šolah in univerzah včeraj zjutraj je minister za šolstvo podal ostavki, ker «je njegov predtog o avtonomiji višjega šolstva naletel na preostro nasprotovanje*. Ministrski ’ predsednik Sharif Emami pa je v neki izjavi zanika)' vesti, da namerava odstopiti. Pri tem je poudaril; «Obsojen sem, da ostanem na svojem mestu. Nisem svoboden, da odidem, tudi če bi to želel*.
ZARADI STAVKE NEZDRAVNIŠKEGA OSEBJA
Kaos v bolnišnicah
V Rimu in Toskani se položaj bolnikov slabša iz dneva v dan
__________ __________ _________ Je bil° mogoče doseči. Odslej naj bi
kot” Tudi ' pred sed n ik Heimat-1 prišlo v nemškem političnem živi je diensta ne le napadla slovensko I nju do kristalizacije glasov, kar bi
RIM — Na polikliniki Umberto Primo v Rimu je stanje po petnaj stih dneh : .avke nezdrav niškega o sebja neznosno. Nesnaga vsepovsod, miši in stenice se svobodno sprehajajo "o bolniških hodniki), obedi, ki jih razdeljuje uprava bolnišnice, da bi vsaj delno krila pomanjkanje to plih jedi, so neužitni; celo zdrav človek bi težko prenesel tak polo žaj. Toda bolniki si sami ne morejo pomagati, zla°' ne hudo bolni in starejši, ki onemogli ležijo na za mazanih rjuhah in se verjetno spra šujejo, če bodo \se to preživeli. Zdravi mor. skrbeti za vse, pobirali bi tudi smeti in čistili (bo jijo se epidemij), toda to bi pomenilo zapravljati čas, pomenilo bi lah ko smrt za kak '-m primi \ Eol-ničarji pa so zbrari na zasedanju. Nepretrgano zasedanje pa ni stavka, tako bi za vse te dni morali dobiti tudi redno plačo. Medtem se vsi ostali sprašujejo, če je to sploh človeškp. Bolničarji so branijo, češ da so posegli po tej skrajni meto di, le da bi opozorili nase in na svo je zahteve, kar so žo večkrat po skušah z drugimi sredstvi, a zaman.
Kaj sploh hočejo? Niso zadovoljni s sindikalnim sporazumom CGIL CISL - UIL za obnovo državne de lovne pogodbe, zahtevajo še višjo plačo, nova delovna mesta ter izplačilo zaostankov od januarja 1977 dalje.
Isto se dogaja po toskanrkih bol oišnical. (a vesti o stavi'-') priha jajo tudi iz Lodija). glavnem me stu Toskane so včeraj stavkajoči manifestirali in zahtev !i ' d pokra jinske komulte naj sprejme njiho ve zahteve. I,e ta pa je odgovorila, da ne more sprejeti zahtev, kajti rešitev tega dramatičnega položaja je mogoča le v državnem merilu. Prav v ta namer, se danes sestane v Rimu vlada s predstavniki pokra jin in sindikatov, istočasno pa po
liCIne stranke in sindikati skušajo zbuditi v stavkajočih čut odgovornosti, a naletijo K na gluha ut sa. (•- ’)
Dva avtomobilista do smrti povozila pešca
TURIN — 37-letnega Rocca De Rosa sta včeraj v Turinu povozila dva avtomobila, a niti eden od šoferjev se ni ustavil, da bi ponesrečencu nudil pomoč. Ko so prihiteli drugi, da bi mu pomagali, je bilo že prepozno.	- ,
Pozneje se je javil 42-letni Giovan-ni Carlucci ter priznal, da je on povozil nesrečnega De Roso.
Policija skuša sedaj ugotoviti, če je Carlucci bil voznik prvega ali drugega avtomobila.
NA VALUTNIH TRŽIŠČIH
Zahodnonemško marko vnovič ovrednotili
BONN — Finančni ministri in guvernerji emisijskih zavodov tistih držav, katerih valute se gibljejo v sklopu tako imenovane evropske denarne kače, so včeraj ponoči sprejeli sklep o sedmem ovrednotenju za-hodnonemške marke po drugi svetovni vojni. Revalvacija znaša 4 cd sto nasproti danski in norveški kroni ter 2 od sto nasproti nizozemskemu goldinarju (florintu) in belgijskemu oziroma luksemburškemu franku. Bistvo ukrepa je pravzaprav le v popravku najvišje in najnižje stopnje, preko katerih valute »kače* v svojem nihanju ne smejo; nihalna pahljača se namreč lahko razprte tako navzdol kot navzgor največ za 2,25 odstotka.
V Veliki Britaniji pogovori med vlado in sindikalno centralo
LONDON — Na sedežu britanske vlade v Dovvning streetu se bodo danes začeli pogovori med gospodarskimi ministri in predstavniki sindikalne centrale. Osrednja tema bo seveda vladna gospodarska politika, še posebno pa ukrep o zamrznitvi plač, za katerega sindikati čedalje bc'j glasno zahtevajo odpravo. Srečanje bo predvidoma potekalo v na|ietem ozračju tudi glede na stavko 57 tisoč delavcev treh Fordovih tovarn, ki zahtevajo občutno zvišanje plač. Vlada vztraja, da se plače z novimi pogodbami ne Smejo zvišati za več kot pet odstotkov, vodstvo Forda pa jih je ponudilo osem, s čimer je že kršilo vladne direktive.
Zaradi nenehnega padarija vrednosti ameriškega dolarja so bile centralne banke omenjenih evropskih dežel v poslednjih tednih prisiljene porabiti velikanska finančna sredstva, da bi podprle svoje valute ter preDrečile njihovo nihanje onstran začrtanih stopenj. To seveda ni moglo iti v nedogled, kakor poudarjajo v mednarodnih gospodarskih in finančnih krogih, kjer še naglašajo, da sodi ovrednotenje zahodnonemške marke tudi sicer v okvir pobud za ustvaritev novega evropskega denarnega sistema; ta naj bi v smislu julijskega sporazuma v Bremnu začel veljati 1, januarja 1979.
Markino revalvacijo je zlasti odločno zahtevala Vel. Britanija in jo postavila kot pogoj za pristop k novi monetarni ureditvi deveterice. Ne samo, predsednik britanske vlade Callaghan bo na jutrišnjem oz četrtkovem snidenju s kanclerjem Schmidtom v Bonnu skoraj gotovo zahteval še eno, osmo povojno o-vrednotenje marke, do katerega naj bi prišlo še letaš, to pa zaradi pre tiranih razlik med inflacijskimi stopnjami v posameznih državah.
Predsednik ..avoda Bundesbank Emrtringer je izjavil tisku, da ima revalvacija marke sicer res prvenstveni namen omiliti,, če že ne odplaviti, neravnovesja v gibanju tečajev evropskih valut, da pa je u-krep v interesu tudi same ZRN: v zadnjih treh mesecih in pel se je steklo v Z. Nemčijo kar za dobrih 10 milijard mark (nad 4.090 milijard lir) -deviz, kar odločno preobremenjuje notranjo monetarno politiko. Pripomniti velja, da so bili zahodni Nemci skupaj s Francozi glavni pobudniki načrta o izoblikovanju novega evropskega denarnega sistema; ko bi ne. prišlo do ponovnega ovrednotenja marke, bi »kača* bila'v resni'nevarnosti, a ta mehanizem pomeni temelj, na katerem naj se zgradi nova monetarna ureditev.
Ovrednotenje marke je nedvomno dalo svežega kisika nadušljivemu dolarju, ki se je včeraj okrepil nasproti vsem pomembnejšim zahodnim valutam. V Milanu je popoldne kotiral 819,55 lire proti 813,95 lire v. petek, ko je zdrknil do najnižje ravni po hudi denarni krizi izpred dveh let, vseeno, pa se še vedno nahaja v slabem položaju. Manj, kakor je bilo predvideti, pa si je dolar opomogel v primeri z zahod nonemško marko; v Frankfurtu je včeraj kotiral 1,87 DM proti 1.8620 v petek. Ravno ta okoliščina pa navdaja operaterje z dokajšnjo skrepso; ne verjamejo namreč, da bo dolarjeva pot navzgor tako glad ka, kot napovedujejo nekateri, razen tega poudarjajo, da markina revalvacija ne bo prinesla na med narodno monetarno tržišče toliko zaželenega miru že v najkrajšem, marveč šele v srednjeročni perspek tivi. (dg)
MILAN — Z dokaj nepričakovano odredbo je milansko porotno sodišče, pred katerim se je včeraj nadaljeval proces proti šestim rdečim brigadistom, ločilo sodni postopek zaradi pobega Renata Curcia iz kaznilnice v Casaleju Monferratu od procesa zaradi ostalih kaznivih dejanj (v glavnem gre za prekrške v zvezi z odkritjem kopice skrivališč v Milanu in v okolici), ki jih pripisujejo domnevnim teroristom. S tem sklepom je sodni zbor v bistvu osvojil zaht' ) zagovornikov dveh paznikov, ki sta obtožena, da da sta omogočila beg bivšemu voditelju rdečih brigadistov. v
Dejanska obravnava se je začela šele po tem sklepu sodnega zbora. Uradni zagovorniki obtoženih teroristov so, kot njihovi kolegi na tu-rinskem procesu, načrii vprašanje samoobrambe in zahtevali, naj sodni zbor prekine postopek ter naj zahteva od ustavnega sodišča, da se vendarle izjasni o tem vprašanju. Gre za probldfti,"'ki so ga načeli ob prv' prc '.e- proti pripadnikom RB in ki se bo najbrž vlekel, dokler se ) w ti ustavno sodišče končno lotilo in ga rešilo. Medtem ko ustava in evropska konvencija o človekovih pravicah dopuščata možnost samoobramb;, jo pa kazenski postopnik izrecno prepoveduje. Doslej so v sodni -/Nori re šili to vprašanje t?ko, da so obtožen cem zagotovili zgolj < '.ehn .no* o brambo, vendar, kot je poudaril vče raj odv. Contestabile v imenu vseh uradnih zagovornikov, kako naj se ravna odvetnik, H «je prisegel, da bo upošteval in spoštoval koristi dr zave, brani obtoženca, ki j^ v za poru, ker se bori proti tej državi in njeni ustavni ureditvi?*
O tem problemu, ki s p .si zo per pripadnike rdečih '■rigad po~‘a ja vse bolj žgoč, bo sodni zbor o-dločal na začetku današnje obravnave. (vt)
Na sliki (telefoto ANSA); Kot ob vsakem procesu zoper brodiš1" so tudi v Milanu : 'rejcli I: redne varnostne ukrepe. Pred vsakim vhodom so stražili do zob oboroženi agenti in karabinjerji
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Spoznavajmo kantav-torje; 9.30 Poznate Evropo?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek; Moč preteklosti, radijska drama;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba;
13.35	Orkestri lahke glasbe; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Stara navada, železna srajca — glasba in zanimivosti iz naših vasi; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; koncert violinista Črtomira šiškovi-ča in pianistke Alison Lander; 18.05 Problemi slovenskega jezika;
18.20	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 6.50 - 7.00
Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester in zbor Brass Construction; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. ..;	10.15 Orkester Baiardi;
10.32	Glasbeni trenutek; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Jezikovne beležke; 14.10 Plošče;
14.33	Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.15 Plošče; 16.00 Koledarček; 16.20 Flash glasba; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Lahka glasba;
RIM — Rimski župan Argan je od potoval v Budimpešte kjer mu bo tamkajšnja univerza podelila diplomo »honoris causa*. Nato se bo Argan udeležil razprave o zgodovin skih središčih velikih evropskih mest, ki bo v Frankfurtu.
SOFIJA — Bolgarski predsednik Todor Živkov je včeraj odpotoval na uradni obisk v Nigerijo na povabilo predsednika Obasanja.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 12.00, 14.00, 15.00.
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12 05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbena oddaia „ Giunijem Russom;
14.30	Knužna diskoteka: 15.05 Bodite z nami - danes z Giuliano Lon-gari; 16.40 Resna glasba: 17.05 Lažnivec — povest; 17.30 Glasbeni odmor; 17.45 Lepa resnica: 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Nabožna odd*?*:- 19:96 Glasbeno področje; 20.30'Priložnosti - kulturni časnik: 21.05 Jazz '78; 21.40 Kurt Weili radijsko priredba; 22:00 Glasbena kombinacija; 32.18 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni druei dan; 8.45 Najnovejše plošče; 9.32 II prigioniero di Zenda — 12. epizoda; 10.12 Odprti dialog s poslušalci 11.35 Otrok in psihoanaliza; 11.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Program z g. Bo”comoagniiem: 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.55 Soazio X - glasba za vse okuse: 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00. 10 00, 11.00.
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za srednjo stopnjo: 9.30 Iz glasbenih šol; 10 45 Turistični naootki; 11.03 Promenadni koncert: 12.10 Danes smo izbra li; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam.
14.05	V korak z mladimi; 15.30 Gla sbeni intermezzo; 16.00 «Vrtiljak»;
18.05	Obiski naših solistov; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič; 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in bese di. 21.32 Zvočne kaskade; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Lite rami nokturno: 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	ARGUMENTI
13.00	Euronove
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Z maj — Risanke
Tom in Jerry — Roza panter
17.15	Smešni poklic — 4. nadalj-
18.00	ARGUMENTI
Nova organizacija dela
18.30	Kronike
19.05	Programi pristopanja 19.20 Rottamopoli: Izsiljevanje
film
19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00. DNEVNIK 20.40 Scene da un matrimonio Tretja epizoda: PAULA ■Film Ingmarja Bergmana — Igra Liv Ullmann 21.35 Programi pristopanja
21.50	Strani iz zgodovine Srečanja s pričami
Ob koncu Filmske premiere, DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Benny Hill show
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Čutila, vzgojna oddaja
17.00	PROGRAM ZA MLADINO: Paddington, risanka
17.05	DEČEK DOMINIK:
Povratek v London TV film
17.30	Trideset mladih minut, aktualni tednik
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50	Življenjske zgodbe Dogodki in kronike emigran tov
19.15	POTOVANJE OKROG SVETA V 80 DNEH. risani film
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 HIŠA SONCA, v priredbi Ruggera Orlanda
21.30	Pet neizdanih Hitchcockovih del:
SABOTAŽA - film Igrajo: Sylvia Sidney, Oskar Homolka, Desmond Tester. John Loder, Joyce Barbour in drugi
Ob koncu komentar DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
8.55 VIII. kongres Zveže združenj borcev Jugoslavije
14.45	TV V ŠOLI;
Prehrana živih bitij, Ali ste vedeli, Fizika. ..
16.25	ŠOLSKA TV;
Projekcija zemljepisnih kart, Kot pravkar utrgan sadež. .
17.25	Radenci 78, glasbena oddaja
17.50	OBZORNIK
18.00	Pisani svet
18.35	TRIMSKA TELEVIZIJA: Smučarska gimnastika
19.30 DNEVNIK
20.00	Pogovor o. ..
20.55 A. N. Tolstoj:
TRNOVA POT, nadaljevanka 22.20 DNEVNIK in Kronika kon gresa Zveze združenj borcev Jugoslavije
Koper
19.30	ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	Aktualna tema:
Jugoslavija in neuvrščeni
21.30	Serijski filmi:
NOČI IN DNEVI
22.10 Umetnost > Jugoslaviji 22.40 Števen Mokranjac: Rukoved Zagreb
20.00	Odprt ekran
20.50	Akcije
21.00	Celovečerni film
22.31	DNEVNIK
23.00	Šahovski komentar
SVIC/>
18.35	Povei mi, kje je denar? povest
19.00	DNEVNIK
19.45	Svet v katerem živimo 20.30 DNEVNIK 20 45 C. F. Ramuz:
JEAN-I.UC PERSEGUITATO
JADRANSKI
KOLEDAR
/V/*/»r'»vi/7#' e«
DIJAŠKI! MATICO
4 KNJIGE
Ivo Andrič
PREKLETO DVORIŠČE
Damir Feigel
POL LITRA VIPAVCA
Franci Derganc OKRVAVLJENA ROŽA Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA
Cena knjig v prosti prodaji • skupaj 43.000 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU 14.000 LIR SAMO DO 31. OKTOBRA Po 1. novembru 28.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
PREKO POSTE z nakazilom 14.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska. Ul. Montecchi 6. 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar In točnim naslovom naročnika
OSEBNO na upravi ZTT, Ul Montecchi 6, Trst O V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika Ul. 24. maja 1, Gorica.
PREKO RAZNASALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA