Bralcem in občanom iskreno čestitamo za letošnji praznik občine Velenje UPRAVA IN UREDNIŠTVO »NAŠ ČAS« • NAŠ PRAZNIČNI ZAPIS S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE NESTLOM ŽGANKOM SMO NAREDILI KAR NA GRADBIŠČU ŠOLE V ZIBIKI. MED PROSTOVOLJNO DELOVNO AKCIJO Praznik občine Velenje DOGOVORJENE NALOGE IZVRŠUJ M O VSI! Pogovor med udarniškim delom do vse prireditve izražale našo pripadnost socialistični samoupravni poti. Na kaj se letos posebno radi spominjate, če pomislite nazaj na izgradnjo novega Velenja? - Ne samo letos, pač pa vseskozi imam pred očmi, kako smo začeli graditi novo mesto ob zamočvirjenih bregovih reke Pake. To reko je bilo potrebno ukrotiti, zato smo sklenili, da jo ljudje zbirali in se dogovarjali o delu. Te pogovore pa so povsod izkoristili še v druge namene. Skratka, pogovarjali so se o skupnih zadevah in medsebojnih odnosih. Poglejte samo primer Zibike. Na Kozjanskem smo se znova znašli in udarniško gradili šolo solidarnosti. S to akcijo pa smo tudi dokazali, da Velenjčani ne živimo zaprti in smo pripravljeni pomagati in sodelovati pri izgradnji naše socialistične domovine. Kakšne so vaše želje za prihodnje? Na kaj bi radi ob prazniku še posebej opozorili? 4. oktobra 1974 leto X št. 38 (246) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks V velenjski občini smo začeli praznovati občinski praznik. Tega vsako leto slavimo v spomin na prvi partizanski napad na mesto Šoštanj v noči od 7. na 8. oktober leta 1941. Za sogovornika smo za naš praznični zapis izbrali Nestla Žganka, predsednika skupščine občine Velenje. Z njim smo se pogovarjali prejšnjo soboto v Zibiki, na gradbišču nove šole solidarnosti. Zaradi tega je pogovor tekel okrog dosežkov delovnih ljudi in dolgoročnejših nalogah. Nestl Žgufk, predsednfe snap-ščine občine Velenje bomo zregulirali. Naredili smo še pomembnejši korak, ko smo se odločili, da bomo vsa potrebna regulacijska dela opravili s prostovoljnim delom. V zelo kratkem času smo Pako zregulirali. To je bil začetek. Rad pa se spominjam še nešteto drugih delovnih akcij, na katerih smo se zbirali Velenjčani - od inženirjev, rudarjev, učiteljev, mladine in drugih, z namenom, da načrtovana dela čim prej naredimo. To so bili časi velikega zagona naših ljudi, velike slož-nosti. Na udarniškem delu smo se prebivalci novega mesta sre-čavali in spoznavali ter sklepali trajnejše vezi. Takšen način sestajanja ljudi pa je v neki meri postala dobra oblika neposrednega stika z delovnimi ljudmi. V tovarnah, rudniku, na šolah in v stanovanjskih blokih so se - Kot veste bomo jutri na slavnostni seji občinske skupščine razglasili odlok o mestnem območju Velenja. Mali kraj zgraditi v mesto z 20 tisoč prebivalci, ni bilo lahko in tudi ni prišlo samo od sebe. Delovni ljudje so se morali resno lotiti takšne izgradnje. V občini smo se vseskozi zavedali, da je potrebno na vseh delovnih mestih temeljito delati. Dobro vem, da sami vsega ne bi zmogli, zlasti, če ne bi bilo novih poglobljenih samoupravnih odnosov v proizvodnji in delitvi. Velik delež pri naših dosežkih pa imajo prav gotovo letni in srednjeročni družbeni plani, s katerimi smo opredeljevali svoje naloge na gospodarskem in družbenem področju. Naj omenim samo plan 1980, ki so ga v široki javni razpravi sprejemali in potrjevali vsi občani in delovni ljudje. Ravno zaradi tega dajemo ob vsaki priložnosti * izredno velik poudarek temu razvojnemu načrtu do leta 1980. Tudi letošnji občinski praznik ne bo šel mimo njega. Predstavniki krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela bodo na jutrišnjem svečanem zasedanju podpisali družbeni dogovor o izvajanju nalog in ciljev družbenega plana razvoja občine Velenje za obdobje od 1973 do 1980. Če bomo v naši občini enotni in še naprej tako delovni kot smo bih doslej, potem se lahko zavedamo, da ne bo objekta, ki ga ne bi naredili. Pri vsem našem delu pa se moramo zavedati, da gradimo zase in za naš mladi rod. Želim, da bi se tudi do drugega občinskega praznika tako optimistično lotili vseh problemov kot smo se jih doslej. Na-šim občanom iskreno čestitam za opravljeno delo in sodelovanje ter želim čim lepše praznovanje in novih delovnih dosežkov. Tovariš predsednik, kaj pomeni za vas letošnje praznovanje? — Zame je občinski praznik tisti čas, ko se za leto dni ozremo nazaj in pregledamo kaj vse smo storili. Naš občinski praznik pa mi pomeni še več, saj ga slavimo v spomin na slavni dogodek iz narodnoosvobodilne borbe. Tega dogodka ne bo mogel nihče več nikdar izbrisati iz zgodovine. Čeprav je res, da spomini na preteklost kmalu zbledijo, pa menim, da v velenjski občini nikoli ne bo pozabljeno goije, ki so nam ga povzročili okupatorji in. domači izdajalci. Tudi letošnje občinsko slavje je povezano z našim revolucionarnim bojem, saj bo- 4.10. 10,00 — otvoritev razstave o družbeno-ekonomskem razvoju občine Velenje v avli občinske skupščine 15,00 — jesenski kros na velenjskem stadionu 16,00 - košarka Velenje-Polzela 16,30 — promenadni koncert rudarske godbe, nastop pevskega zbora Kajuh in folklorne skupine na Titovem tigu v Velenju 19,00 — otvoritev razstave kiparskih in slikarskih del Toneta Lapajne in Alojza Zavolovška v knjižnici Velenje 19,00 - nastop Šale&e folklorne skupine in dekli-r Scega pevsskega zbora Gimnazije v Palki pri Velenju F 19,00 — nastop pevskega zbora Kajuih in skupine Šalej vGaberkalh 19,30 — kanonada in ognjemet w Velenju t" 8,00 — svečana seja treh . zborov Stkupščine občine Velenje v Kulturnem domu i Velenje 10,00 — razvitje prapora 3. brigade VDV in položitev vencev 10,00 — parada po Šaleški cesti v Veldenju 11,00 — osrednja proslava občinskega praznika na Titovem trgu v Velenju in položitev temeljnega kamna za spomenik Maršalu Titu — po proslavi piknik na otroškem igrišču 17,00 — rokomet pionirji Velenje—Petrovče 19,00 - rokomet 16,00 - nogomet Šmartno-Aluminij v Šmartnem ob Paki 19,00 — zabavno glasbena prireditev v restavraciji TGO Gorenje 8.10. 10,00 - žalna komemora-cija ob spomeniku talcev v Velenje-Partizan Rajič (II. zvezna liga) 6.10. 9,00 - otvoritev otroškega igrišča v Škalah 10,00 — otvoritev vodovoda na Lomu - Krajevna skupnost Topolšica 10,00 — nogomet Rudar-Vransko Šoštanju 19,00 - gostovanje SLG Celje v Šmartnem ob Paki 19,00 - nastop Šaleške folklorne skupine in dekliškega pevskega zbora Gimnazije v Topolšici 19,00 - nastop pevskega zbora Kajuh in skupine Šalej v Pesju 9. 10. 19,00 - nastop pevskega zbora Kajuh in skupine Šalej v Cirkovcih 20,00 - gostovanje SLG Celje v Kulturnem domu v Velenju 10. 10. 16,00 - otvoritev Šaleške planinske poti pri gasilskem domu v Šaleku 11.10. 19,00 - nastop Šaleške folklorne skupine in dekliškega zbora Gimnazije v Belih vodah 12. 10. 9,00 - otvoritev tržnice v Velenju 10,00 — otvoritev samopostrežne trgovine Men v Šmartnem ob Paki 15,00 - otvoritev asfaltirane ceste na Pristavo Krajevna skupnost Ravne 17,00 — gimnastični nastop v telovadnici RŠC Velenje 13.10. 10,00 - otvoritev šole , solidarnosti" v Zibiki, 14,00 - otvoritev ceste v Gornji Šalek 16,30 - nogomet Rudar-Tišina 17,30 - rokomet pionirke Velenje-Laško 19,00 - rokomet mladinci Velenje-Štore Čestitamo za naš praznik Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NOV Občinska zveza rezervnih vojaških starešin Občinska konferenca ZMS lioiiMHilar loiisia Te dni je naša pozornost usmerjena k mladim. Delegati slovenske mladine so se srečali na svojem 9. kongresu, da bi se dogovorili o svojem prihodnjem delu- in organiziranosti. Prav to dejstvo, da smo te dni še posebej pozorno poslušali besede mladincev in mladink, daje misliti. Namreč - dobro bi bilo, ko bi mislili na mlado generacijo bolj pogosto in ne samo takrat, ko to veleva poseben družbeni trenutek. Tako bi letos - na primer - kmalu pozabili urediti politiko štipendiranja za mladino v šolah. Takih primerov pa je še mnogo. Preveč. Besede — dejanja Seveda bi upravičeno pričakovali v tem trenutku lepo zveneče besede o mladi generaciji, ki ni samo semensko zrnje v strugi zgodovine. Vendar dajejo besede mladega delegata misliti: „Ne-prestano poslušam, kaj vse imam. Materialno ugodje in vse kar je v zvezi s tem. Toda to je premalo. Pogrešam pristnih socialnih vezi med ljudmi, pogrešam človeško toplino, intimno zaupanje med prijatelji. Veliko besed - ne rečem, da nekoristnih - smo porabili za to, da smo opredelili delovanje TOZD, krajevnih skupnosti itd. - mehanizmov demokracije. Koliko pa smo porabili besed o socialistični morali, o človečnosti? Bore malo,. . ." Tako je razmišljal delegat in kar prav ima. Jugoslovanska družba je še vedno mlada. Socialistično revolucijo so bojevali v pretežni meri mladi ljudje. Po vojni je bilo potrebno nadoknaditi zamujeno. Intenzivno smo gradili svojo ekonomsko bazo. To je bilo nujno potrebno - to je tudi zgodovinsko opravičljivo. Toda v pehanju smo nemalokdaj pozabili na dograjevanje človeških vrlin, ki jih je tako močno poudarila prav socialistična revolucija. Generacija, ki prihaja na odprti oder življenja, se je pričela tega zavedati. Te pomanjkljivosti tudi občuti. Pripravljena jih je premagati: samo z njej lastnim žarom in močjo. To pa hkrati pomeni, da še nismo „zavozili". Pomeni, da mlada generacija živo občuti vso prelestnost naše revolucije, da ve, da lahko samo vztrajanje na načelih, ki jih je izbruhnila revolucija, zagotovi vsem nam boljši sedanjik in prihodnost. Delegati 9. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije pravijo, da bodo na kongresu to močno poudarili. Da bodo kritično spregovorili o svojem minulem delu, da bodo poenotili - vsebinsko in organizacijsko — svoje vrste. Spregovorili bodo o vseh problemih, ki jih tarejo na delovnem mestu, v šoli, krajevni skupnosti . . . Spregovorili bodo torej o splošno družbenih problemih, kajti že dolgo je znano, da ne obstoja nikakršen problem, ki ne bi bil hkrati tudi mladinski in družben. Zato uresničevanje sklepov slovenskega mladinskega kongresa ni samo stvar mladink in mladincev, marveč vseh. Predvsem pa družbenopolitičnih organizacij, ki v nekem smislu morajo „bdeti" nad tem, da bodo besede postale dejanja . .. MILAN MEDEN ZADNjE DNI PO SVETU... i S VEROVANJE Nemalokrat ugotavljamo, da sovpada v naš čas, čas kipečega življenja, v katerem dograjujemo socialistično samoupravljanje, tudi okrepljena dejavnost verskih skupnosti - zlasti rimskokatoliške. Sem nedvomno sodi na primer poslanica jugoslovanske škofovske konference, ki je bila sprejeta že 11. oktobra lani. Poslanica bi lahko služila katoliškim škofom kot izgovor, na podlagi katerega bi lahko v bodoče v družbi politično in javno nastopali. Te predloge je nedvoumno zavrnila že javna in demokratična ustavna razprava, kajti v pogojih socialističnega samoupravljanja ne more nihče nastopati v imenu ljudi in za njih. Svojo dobro usodo si krojimo sami. . . Stališča socialističnih sil do vere in vernosti ter odnosov med cerkvijo in državo so izoblikovana in povezana. O njih govorijo tudi nova ustava, govorijo dokumenti Zveze komunistov in Socialistične zveze. Kaj smo zapisali v dokumente, kaj potrjujemo v praksi? Verovanje je stvar osebne svobode posameznika, cerkev je ločena od države in šole. Takšna stališča zagotavljajo versko svobodo, svobodo verskega izpovedovanja in svobodno delovanje cerkve v verskih in strogo cerkvenih stvareh. Istočasno pa takšna politika odpravlja v načelu in praksi vsakršne pridržke in daje možnost vsakemu državljanu, ne glede na njegovo versko prepričanje, za enakopravno uresničevanje pravic in dolžnosti pri graditvi socialističnega samoupravljanja. Zato pa moramo jasno razločevati verska čustva od njihove zlorabe v politične namene. Takoj pa je treba reagirati na vsakršen pojav, ki gre preko črte ločnice ustave in zakonov. Z drugimi besedami: „Cerkev in vernik sta svobodna, vendar to svojo svobodo utegneta sama sebi omejevati, kolikor dopuščata, da jo izkoriščajo reakcionarne, antisociatistične sile v svoje politične cilje." Skozi to prizmo moramo ocenjevati tudi okrepljeno dejavnost verskih skupnosti. Vendar ne smemo nikoli pozabiti na dejstvo, da bo naša skupna politika - v njeno uresničevanje pa se aktivno vključujejo verujoči in neverujoči po načelih, ki smo jih navedli - uspešna le, če ne bomo vrednotili ljudi na eni strani na ateiste in na drugi strani na verujoče. Ravno takšno delitev pa, želi tudi del slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, želi pa jo tudi politična emigracija. • GENERAL GOMES ZAMENJAL ZAČASNEGA PREDSEDNIKA SPINOLO Portugalska je znova v središču • pozornosti svetovne javnosti po spremembi v vrhovih oblasti: general Costa Gomez je namreč zamenjal dosedanjega začasnega predsednika Spinolo, kije najprej sporočil, da odstopa, nato pa je vojaška junta, ki je dejanski gospodar v deželi, sporočila, da ga je izključila iz svojih vrst skupaj z nekaterimi njegovimi somišljeniki. S tem je dosegel svoj vrh proces, ki je nekaj časa grozil, da bo spremenil tok dogajanj na Portugalskem in obrnil kolo zgodovine nazaj. Pred Spinolovim odstopom so se namreč desničarske sile na Portugalskem odkrito zoperstavile demokratizaciji v deželi. Hoteli so prirediti veliko demonstracijo sredi Lizbone, ki naj bi bila formalno prirejena v podporo generalu Spinoli, dejansko pa naj bi izpričala, da je desnica še vedno močna, še vedno vplivna in še vedno prisotna v političnem življenju dežele. Oblasti so demonstracije prepovedale, toda šele po ogorčeni reakciji napredne javnosti, ki je postavila na dohodih v Lizbono barikade in tako preprečila prihod nekaj tisoč desničarjev iz notranjosti dežele. Toda general Spinola nikakor ni odstopil samo zato, ker se ne bi strinjal s prepo: vedjo demonstracij in tudi ne zaradi, po njegovih besedah, vse večje „anarhije" v deželi. Vzroki njegovega odhoda s politične scene so mnogo globlji, segajo celo izven Portugalske. Grobo rečeno, sta vzroka za Spinolin odstop vsaj dva. Prvi je ta, da se Spinola ni strinjal s, po njegovem mnenju, prehitrim procesom dekolonizacije v Afriki. Spinola je namreč menil, da bi morali opraviti podelitev neodvisnosti v prekomorskih teritorijih (kot na Portugalskem uradno imenujejo svoje kolonije) mnogo počasneje in ne tako hitro kot se je to zgodilo v Gvineji-Bissau in Mozambiku. Razen tega je menil, da bi morali pri Odločanju o tem sodelovati na nekakšnem referendumu vsi prebivalci „ne glede na barvo kože in versko prepričanje". Z drugimi besedami: pri odločanju o tem kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo podelili neodvisnost prebivalcem Mozambika in Gvineje—Bissao, naj bi sodelovali tudi beli naseljenci. Takojšnja praktična posledica tega bi bila, če bi ta predlog uveljavili, zavlačevanje procesa dekolonizacije in možnost večjih ali manjših spopadov med belci ter temnopoltimi domačini. Drugi vzrok pa je naslednji: general Spinola je menil, da bi morale v nadaljnjem procesu demokratizacije v deželi (ki ga je v načelu podpiral in za katerega se je tudi sam zavzemal) sodelovati vsi — se pravi tudi desničarji in celo fašisti. Če bi sprejeli to njegovo stališče, bi seveda grozilo Portugalski izrazito nervozno obdobje, v katerem bi se v začetku letošnjega leta poražene desničarske in fašistične sile počasi, toda neustavljivo krepile in naposled nemara zmogle tudi poseg po oblasti. Če bi se to zgodilo, bi se vzpodbuden razvoj, ki ga je v tej deželi pozdravila velika večina lju- di, dokončno ustavil - Portugalska pa bi se vrnila v stare čase fašistične diktature. Toda vojska, ki je 25. aprila letos izvedla udar in pregnala stare vladajoče sloje, je zmogla dovolj sil in moči, da se je temu uprla. Spinola je spoznal, da je izgubil prevladujoč vpliv v junti, nakar se je umaknil -toda v ta umik je bil prisiljen. To potrjuje tudi sporočilo junte, ki je bilo objavljeno samo nekaj ur po njegovem odstopu in v katerem je odkrito rečeno, da je Spinola izključen iz junte*j torej odstranjen z oblasti. Portugalska je to sprejela z navdušenjem, ki izpričuje, da je zares velika večina Portugalcev nepreklicno sita starega in si želi novo, da podpira napredne elemente v vojski in se je odločna zo-perstaviti vsem nazadnjaškim desničarskim poskusom priti na oblast . Tako gledano je mogoče to, kar se je v začetku tega tedna zgodilo v Lizboni, pozdraviti, saj izpričuje veliko enotnost in trdnost demokratičnih sil Portugalske, s tem pa tudi poroštvo, da se kolo časa v tej zaostali evropski državi ne bo obrnilo nazaj. In to je hkrati dober obet tudi za narode Angole, ki še vedno čakajo na dan, ko bodo dobili svojo neodvisnost. ZBOROVANJE - V Šmarju pri Ajdovščini so slovesno označili 30. obletnico velikega ljudskega zborovanja na katerem je več kot 6.000 dej.egatov narodnoosvobodilne vojske in Primorcev odločno zahtevalo priključitev Slovenskega Primorja domovini. Tako kot na tem znamenitem zborovanju pred 30 leti je tudi tokrat govorila Lidija Sent-jurc, ki je opozorila na pomen takratnega zborovanja za priključitev Slovenskega Primorja domovini in poudarila, da je treba odločno zahtevati, da bodo tudi slovenskemu življu v Italiji priznane vse pravice, ki jim jih pobijajo že 50 let. PREMOG - Sodeč po osemmesečni proizvodni bilanci jugoslovanskih premogovnikov je zelo verjetno, da letošnja proizvodnja premoga ne bo dosegla pričakovanih 34 milijonov ton. V obdobju januar - avgust je bilo nakopanega 21 milijonov 918 tisoč ton črnega, rjavega premoga in lignita. V primerjavi z istim obdobjem lani je bila ta proizvodnja večja le za skromnih 5 odstotkov. POKOJNINE - Prva naloga, ki si jo je zadala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije za prihodnje leto, je uresničitev pravic zavarovancev - zagotovitev realne vrednosti pokojnin in drupih de- narnih dajatev. Poprečna starostna pokojnina z varstvenim dodatkom je znašala do povečanja v avgustu letos okoli 1760 dinarjev in po povečanju 1895, poprečje pa okoli 1820. Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega bo znašal letos 2868 dinarjev. Tako bo znašala poprečna pokojnina le okoli 63,3 odstotka poprečnega osebnega dohodka, kar je trenutno celo manj kot v lanskem letu (68,5 odstotka). Primerjava poprečnih starostnih pokojnin z osebnim dohodkom po skupnostih v Jugoslaviji pa celo kaže, da so pokojnine v Sloveniji relativno najnižje; pri tem niti ne upoštevamo, da je poprečna pokojninska doba v Sloveniji najdaljša. PRIZNANJE - V vojašnici „4 julij" v Beogradu so prvič razdelili značke „zgleden vojak". S tem so začeli izvajati novi pravilnik in navodilo o tem priznanju, ki ga dobe lahko tisti vojaki in mornarji, ki so se med najmanj sedemmesečno službo v JLA izkazali pri vojaški vzgoji in opravljanju drugih vojaških nalog. BERNARDIN - Razprave o izgradnji turističnega naselja Bernardin - Portorož, so zaključene na vseh ravneh. Zapleti so nastali predvsem zaradi raznih podražitev od leta 1971, ko je bil projekt odobren, tako z naše strani, kot od Mednarodne .IN DOMOVINI banke in je znašala njegova investicijska vrednost 380 milijonov din za 2.500 ležišč. Ker je prišlo do sto odstotne podražitve prvotne predračunske vsote, so se pri iskanju rešitev, glede na to, da je jamstvo za posojilo Mednarodne banke podpisal tudi IS, da bo IS v naslednjih dveh letih usmeril mednarodne kredite, ki jih dobi republika preko Ljubljanske banke, kot premostitveni kredit in sicer v višini 10 milijonov dolarjev. Razliko pa bosta nadoknadila Ljubljanska banka in investitor. HIMNA - Čeprav je bilo pričakovati, da bo tokrat žirija, ki naj bi izbrala našo himno bolj odločna in se bo odločila za eno izmed besedil, je znova ravnala previdno in zadržano. Po prejšnjih ocenah je žirija na seji v Pržnju pri Miločeru sicer soglasno sklenila, da ne bo nobenega besedila predložila kot dokončnega za himno, dala pa je hkrati prednost besediloma Maričke Cilenšek (iz Maribora) iz Džoke Stojičiča. Sporočila je, da imata ti besedili določene kvalitete in da presegata okvir nagrajenih besedil. Z nadaljnjo obdelavo obeh besedil bi utegnili vendarle dobiti dokončno bese-•dilo za himno. TURIZEM - Kot cenijo turistični strokovnjaki, utegnemo letos iztržiti od turizma skupaj z dohodkom potniškega prometa kakih 800 milijonov dolarjev. Nekatere ocene so sicer še bolj j optimistične in napovedujejo celo iztržek od 850 do 900 milijonov dolarjev. Kakorkoli že, vse tako kaže, da bomo z letošnjim turističnim gospodarstvom lahko kar zadovoljni. KAVA - Podjetja, ki imajo pražarne kave so pred dnevi predlagala zveznemu zavodu za cene, naj bi dovolil podražitev kave v poprečju za 2,84 dinarja pri dilogramu. KROMPIR - Zvezna direkcija za živilske zaloge bo dajala kredite za zaloge krompirja. Kredit bodo dobili pridelovalci in to v višini 50 odstotkov vrednosti krompirja, ki ga bodo po pogodbi prodali kupcem. Tako bodo pridelovalci praktično dobili denar za lažjo prodajo krompirja. S tem naj bi spodbudili domačo prodajo krompirja, ki naj bi bil tudi cenejši kot je sedaj. MM^ Aktualno ■KRvnm varčevanja in interne stabilizacije V sklepih in priporočilih, ki so jih sprejeli delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje na zadnji skupni seji, ko so pregledali rezultate gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela v letošnjem prvem polletju, je še posebej poudarjena naloga tako temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela kot vseh porabnikov družbenih sredstev, da morajo nemudoma uveljaviti vse oblike varčevanja. Takšno opozorilo je prav gotovo na mestu, saj je mogoče ugotavr ljati, da se na vseh ravneh nenehno višajo stroški poslovanja, zaradi česar zlasti še v temeljnih organizacijah združenega dela ne dosegajo takšnih rezultatov gospodarjenja, kot so računali ob sprejemu proizvodnih in finančnih načrtov za letošnje leto, zlasti še, kar zadeva dohodek in ostanek dohodka. Tako se zmanjšuje reproduktivna sposobnost gospodarstva, v nevarnosti pa je uresničevanje načrtov za nove naložbe, tako za posodabljanje in širjenje proizvodnje, kot za gradnjo objektov družbeneea standarda. O potrebnosti in pomembnosti varčevanja smo že veliko govorili in pisali. To nalogo, ki bi morala biti nenehno prisotna prav v vseh sredinah, smo zdaj zopet postavili v ospredje^ Zagotovo zato, ker želimo bolje gospodariti. Želimo še hitreje posodabljati obstoječo proizvodnjo in uvajati novo, prav tako hitreje pa reševati probleme družbenega standarda delovnih ljudi in občanov. Slišati je včasih mogoče, da je samo varčevanje premalo, da bi posamezna temeljna organizacija združenega dela dosegla boljši poslovni uspeh. To pa je gotovo samo del, in to manjši del resnice. Na že omenjeni seji delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Velenje smo slišali, da bi vse temeljne organizacije združenega dela in vsi porabniki družbenih sredstev v Šaleški dolini (občinska uprava, samoupravni interesne skupnosti, krajevne skupnosti in še drugi porabniki) samo z 1 % zmanjšanjem stroškov skupno prihranili kar 60 milijonov dinaijev (6 milijard starih dinaijev)! To pa je denar, ki bi ga lahko s pridom uporabili na številnih področjih. Seveda pa varčevanje, posebej še, če ga pojmujemo zgolj kot varčevanje pri materialu oziroma pri stroških, ne more zagotoviti v popolnosti željenih uspehov v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva, pa tudi ne za stabilizacijo gospodaijenja posamezne temeljne organizacije združenega dela. Zato bi morali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi v drugih sredinah, čimprej izoblikovati in sprejeti stabilizacijske programe, v katere bi zapisali vse akcije in določili roke in odgovorne nosilce za njihovo izvedbo. Posebno pozornost bi morali v prihodnje nameniti tudi obveščanju zaposlenih o gospodarjenju in položaju posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Pogosteje kot doslej bi se moral sestajati na samostojnih sejah zbor združenega dela Skupščine občine Velenje, obravnavati gospodarjenje in opozarjati temeljne organizacije združenega dela na sla- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll bosti in naloge, so pred delovnimi kolektivi, da bi v prihodnje bolje poslovali in gospodarili. Odgovorne naloge čakajo v zvezi s tem posebej še organizatorje proizvodnje in posamezne strokovne službe v temeljnih Organizacijah združenega dela. Velikokrat, kot je mo-« goče ugotavljati, zmanjšujemo dohodek s premalo preučenimi odločitvami, s preveliko popustljivostjo, ali na kak drug način, pa tudi s stroški, ki niso nujno oziroma sploh potrebni. > Da sklenemo razmišljanje. V prihodnjih tednih, ko bodo v temeljnih organizacijah ždru-? ženega dela, v krajevnih skupnostih in samo-' upravnih interesnih skupnostih sprejemali načrte za delo in gospodarjenje v letu 1975, bi morali podrobno spregovoriti tudi o interni; stabilizaciji in akciji varčevanja. Naloge pa bi morali sprejeti na zborih delavpev, da bodo dosledno in v dogovorjenih rokih tudi uresničene. • PRAZNIK OBČINE VELENJE • PRAZNIK OBČINE VELENJE • PRAZNIK OBČINE VELENJE • PRAZNIK OBČINE VELE Velenje razširjeno mesto Velika parada V soboto, 5. oktobra dopoldansko bo v Velenju zasedala občinska skupščina, na Titovem trgu pa bo osrednja proslava, bo pred to prireditvijo krenila po Šaleški cesti velika parada v kateri bo blizu 2 tisoč udeležencev. Komandant parade Franjo Korun bo pred tribuno, ki bo ob Šaleški cesti, nekoliko deset metrov pred zgradbo občinske skupščine, najprej raportiral predsedniku sveta za narodno obrambo Nestlu Žganku, zatem pa se bodo v dolgem sprevodu zvrstili uniformirani pripadniki partizanske enote občine Velenje, gasilci, člani civilne zaščite, rudarji v črnih svečanih oblačilih, športniki številnih društev, pioniiji, člani šolskih športnih društev, taborniki, planinci, ribiči, letalci in padalci ter drugi. Parada se Jbo začela ob 10. uri. Obveščamo vas, da boste parado lahko spremljali vzdolž Šaleške ceste v Velenju. Slavnostno sejo občinske skupščine in osrednjo prireditev občinskega praznika, ki bo 5. oktobra v Velenju, bomo tega dne prenašali preko posebnega radijskega sporeda. Občane, ki jutri ne bodo prišli na osrednjo prireditev, vabimo, da odprejo radijske sprejemnike in prisluhnejo našemu prenosu. Oddajati bomo začeli ob 7. uri zjutraj na srednjevalovni dolžini 200 metrov oziroma 1.484 KHZ. • PRVA PRIREDITEV OB PRAZNIKU VELENJSKE OBČINE Deževen dan živinorejcev Šaleške doline Nova šola v Zibiki je že zgrajena Slavje v Zibiki 13. oktobra Novo šolsko poslopje šole „solidarnosti" občanov občine Velenje bodo svečano predali svojemu namenu v nedeljo, 13. oktobra ob 10. uri. Za to priložnost pripravljajo Velenjčani in šolarji iz Zibike kulturni spored. Otvoritveno slavje v Zibiki bo v nedeljo zaradi tega, da bi se ga lahko udeležilo poleg mladine tudi čim več delovnih ljudi. Zlasti pričakujejo v Zibiki tiste številne udarnike, ki so s prostovoljnim delom pripomogli, da je bila šola v Zibiki zgrajena v rekordnem času. Prejšnjo soboto, ko smo se s člani štaba mudili v Zibiki, je bilo šolsko poslopje že skoraj povsem nared. V učilnice in druge prostore so začeli montirati opremo. Do šole je asfaltirana tudi cesta, člani štaba pa so vso soboto urejevali okolico ; in čistili okna ter notranjost. Slikar Joža Horvat Jaki pa je pri vhodu opremil steno z umetniškim delom, ki ga je imenoval „Rast in mladost". Občani velenjske občine so izpolnili svojo nalogo, tako . kot so načrtovali. V zelo kratkem času so zgradili novo ' šolsko poslopje, saj so šolo začeli graditi šele 3. avgusta letos. Pod pokroviteljstvom skupščine občine Velenje je bila preteklo nedeljo v Širokem pri Šoštanju živinorejska razstava, ki jo je skupaj s skladom za pospeševanje kmetijstva pri skupščini občine Velenje in živinorejsko veterinarskim zavodom Celje organiziralo trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje — TOZD obrat kmetijstvo Šoštanj. Kljub temu, da je bilo vreme zelo slabo — ves dopoldan je neusmiljeno deževalo, se je na razstavnem prostoru zbralo kar 29 razstavljalcev, ki so prignali na ogled 61 glav živine, od tega 11 iz lastne proizvodnje obrata kmetijstvo Šoštanj. Razstavljeno živino je ocenjevala posebna sedemčlanska komisija, ki jo je vodil prof. ing. Dolfe Cizej z višje agronomske šole v Mariboru. V skupini plemenskih kravje prvo mesto zasedla krava Sreda, last kooperanta Franca Rotnika iz Družmiija, ki je v tretji lakta-ciji dala 4753 litrov mleka s 3,64 odstotki tolšče. Druga je bila Sirka, ki jo je pripeljal Jože Verbič iz Družmiija, tretja pa krava Iča, last Iva Arliča iz Skal. V skupini krav iz lastne proizvodnje je bila najboljša Rujna, ki je dala v enem letu 6686 litrov mleka s 3,97 odstotki tolšče. Glede na to, daje bilo iz lastne proizvodnje le devet krav in zaradi večjega poudarka kravam kooperantov, je bila v tej skupini podeljena le prva nagrada. Med plemenskimi telicami je ocenjevalna komisija podelila prvo mesto telici Roži, last Jožeta Perovca iz Družmirja, drugo Bebi Ivana Korena iz Bevč, tretje pa Jani, ki jo je na razstavo pripeljal Vlado Miklavžina iz Skal. V skupini kravjih družin sta se za častni zvonec potegovali le kravi Drina, last Antona Hliša iz Topolšice in Sotla, last Iva Arliča iz Škal. Prvo nagrado si je priborila Drina s hčerkami Almo, Dito in Dravko. Njena največja mlečnost v drugi lakta-ciji znaša 4200 litrov mleka s 4,12 odstotki tolšče. Pripravljalni odbor je podelil tudi tri denarne nagrade za največ oddanega mleka v preteklih treh letih in največ oddanih pitancev v obdobju 1971 do 1973. Prvo nagrado za največ oddanega mleka je prejel Franc Rotnik iz Družmirja. V treh letih je oddal 55.743 litrov mleka ali 18.581 litrov na leto. Drugo nagrado je prejel Ivo Arlič, ki je v zahtevanem obdobju oddal le 799 litrov mleka manj kot Rotnik, tretjo nagrado pa je osvojil Vlado Miklavži- fŽe v letu 1952 je bilo z zako-o razdelitvi Ljudske repu-ke Slovenije na mesta, okraje občine določeno območje stne občine Velenje v teda- asfaltirana cesta v Zgornji Šalek Tudi v krajevni skupnosti Ša-| se vneto pripravljajo, da bi Ibolj slovesno, proslavili le-Inji občinski praznik. 13. obra bodo piredali namenu kilometer ini pol dolgo ce-i v Zgornji Šaltek. Na slovesni - začela se b>o ob 14. uri -i nastopili pe'vci, recitatorji ani šaleške folklorne skupi-|za veselo razpoloženje pa bo i ansambel Jcožeta Krežeta. i smo v ponedeljek skupaj s dnikom krajjevne skupno-ilek Melanšlkom obiskali bišče nove cesste, so delavci Btja NIVO izt Celja ravno vali cestišče im ga pripravlja-i asfaltno prevvleko. Čeprav lagaja vreme, :so prepričani, ) cesta nared dlo nedelje, 13. bra. Jože Kumer iz Paške vasi je v treh letih oddal 20 pogodbenih pitancev v skupni teži 10 613 kilogramov, in si tako prislužil prvo nagrado, drugo si je priboril Jože Dvornik prav taico iz Paške vasi, tretjo pa Ivan Koren iz Bevč. Prvo nagrado za najbolj kakovostno silažo je dobil Vlado Miklavžina, drugo Franc Hrastnik iz Topolšice, tretjo pa Franc Anželak iz Zavo-denj. njem okraju Šoštanj. Po tem zakonu je mestna občina obsegala naselja Bevče, Cirkovce, Črno-vo, Kavče, Laze, Arnače, Lipje, Ložnico - Silovo, Pako, Plešivec, Podgorje - Podkraj, Šent Bric (del), Staro vas in Velenje. Samo Velenje pa je obsegalo ožje območje Velenja, del Pre-log, Staro vas in Pesje. Velenje je bilo nato določeno kot mesto z odlokom izvršnega sveta LRS v določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč 8. januaija 1959. ♦ Občinska skupščina doslej še ni z nobenim odlokom, oziroma pravnim aktom določila območje in meje mesta Velenje. Nagel razvoj industrije v zadnjih letih, velik razmah zasebne stanovanjske gradnje in izgradnja objektov infra strukture so temeljito spremenili podobo kraja — mesta in okoliških naselij. Zato že ni mogoče več govoriti o posameznih naseljih kot zaključenih enotah, saj so se postopoma zlila v eno samo veliko mesto, ki ima danes 20 tisoč prebivalcev. To pa vsekakor pogojuje odločitev, da s posebnim odlokom določimo območje mesta Velenje. Odlok določa, da bi bile v mesto Velenje vključene krajevne skupnosti Center levi breg, Center desni breg, Stara vas, Staro Velenje, Šmartno, Šalek, Pesje ter del krajevnih skup- nosti Konovo (južni del), in Škale (južni del). Listino o mestu bodo delegati sprejeli na jutrišnjem svečanem zasedanju. JUTRI BODO V VELENJU PODELILI Kajuhove nagrade # AVTOBUSNI VOZNI RED za prevoz udeležencev na proslavo občinskega praznika v Velenju, dne 5. oktobra 1974. Štev. Relacija Ura odhoda I. BELE VODE - Šola - Velenje 08 VELENJE - Bele vode - Šola 14 I. ŠENTILJ - Šola - Velenje 09 VELENJE - Šentilj - Šola 15 II. ŠKALE - Kamnolom - Velenje 08 09 VELENJE - Škale - Kamnolom 14 15 III. ZAVODNJE - Kopin - Velenje 08 VELENJE - Zavodnje - Kopin 14 III. RAVNE - Križišče pri spomeniku - Velenje 09- VELENJE - Ravne 14 Avtobusi obstanejo na vseh avtobusnih postajah redne avtobusne proge. Avtobus na relaciji Zavodnje-Velenje vozi tudi na relaciji Ravne-Velenje. Spotoma zavije v Ravne, kjer bo naložil udeležence. Komisija za podelitev Kajuhovih predloge za letošnje nagrajence. Kot; nagrad v občini Velenje je pripravila vsako leto .bodo Kajuhove nagtade podelili na osrednji prireditvi ob občinskim prazniku. Jutri bodo na svečanem zasedanju treh zborov občinske skupščine delegati odločali o predlogu komisije. Ta je na zadnji seji slclenila, da naj Kajuhove nagrade dobijo prof. dr. Milan Ževart za 15-letno aktivno sodelovanje pri delu zgodovinske komisije občinskega združenja ZB NOV in za opravljeno disertacijo iz dela Šaleška dolina med narodnoosvobodilno vojno, prof. Vinko Šmajs iz Velenja za 25-letno amatersko dejavnost v kulturno prosvetnih organizacijah, prostovoljno gasilsko društvo iz Šoštanja za 95-obletnico delovanja in društvo Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Palu za 25-letno delo. Novi market za občinski praznik V Šmartnem ob Paki delajo delavci celjskega Ingrada v teh z vso močjo, menda celo ponoči, samo da bi bila nova samopostrežna Merksova trgovina nared do 12. oktobra, ko je predvidena njena otvoritev. Trgovina bo imela 180 kvadratnih metrov prodajnih površin in 360 kv. m. skladišč. Njena vrednost bo skupaj z opremo znašala okrog 6 milijonov dinaijev, vrednost blagovnih zalog pa 800.000 dinaijev. V marketu bodo potrošniki lahko dobili poleg živil in vsakodnevnih gospodinjskih potrebščin še industrijsko blago, ki ga je moč prodajati na samopostrežen način, sveže meso, mleko, kruh, sadje in zelenjavo v bifeju pa poleg pijač tudi hladna in topla jedila. V sestavu trgovine bo tudi prodajalna časopisov in tobačnih izdelkov ter drobne galanterije. • V SMARTNEM OB PAKI Čestitamo ob prazniku občine Velenje in želimo novih delovnih dosežkov RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE i Temeljne organizacije združenega dela — rudnik lignita Velenje — termoelektrarna Šoštanj — elektrostrojni obrati — zunanji obrati — proizvodnja gradbenega materiala — plastika in zaščitna sredstva — avtopark — stanovanjsko gospodarstvo — družbena prehrana in gostinstvo — tiskarna ■ ■ rgt „, • • ^^H JI BOH riMBPsSS m, & - fll . . ^^mtt^msmsi A i -S tM m i * ^ffisteBS^ 1 '41 I im *s gSj K , jm mr IBHI^^iiBiBilBH Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD Velenje Dobili smo širok sloves sirom po naši domovini in tudi zunaj naših meja. Izvajamo kvalitetno in solidno, poleg gradbenih še obrtniška dela. POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE! SPLOŠNA BOLNICA CELJE bolniška enota TOPOLŠČICA Ob prazniku občine Velenje 8. oktobru iskreno čestitamo Pridite v soboto 5. oktobra na osrednjo proslavo v Velenje. Ob 10. uri bo po Šaleški cesti krenila velika parada pripadnikov partizanskih enot občine Velenje, športnikov in mladine. Zatem pa bo na trgu proslava s svečanim kulturnim sporedom. Slavnostni govornik bo predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun. Na proslavo občinskega praznika bodo izi vod, Šentilja, Škal Zavodenj in Raven vozili sebni avtobusi. Udeležite se proslave v čim večjem številu. GOSTILNA PRI POŠTI STANE GRUDNIK ŠOŠTANJ Čestitam gostom in občanom SLAŠČIČARNA ^MOVfT ŠOŠTANJ V Šoštanju ne pozabite obiskati naš lokal. Za praznik občine Velenje iskreno čestitamo. TESARSTVO - EMBALAŽA Miro Hudovernik, ing. el. Pridružujem se čestitkam ob občinskem prazniku FRIZERSKI SALON IVICA-VIKICA CELJSKA 14 VELENJE Nudimo vam frizerske usluge. Iskrene čestitke za praznik. KOZMETIČNO - FRIZERSKI SALON „IRIS" VELENJE vam nudi! frizersko-kozmetične usluge in kozmetične izdelke. Za praznik občine Velenje iskreno čestitamo. TAPETNIKCEHNER EDI Prešernova 7 — Velenje Opravljam wsa tapetniška dela. Cenjenim strankam se priporočam za naročila ter čestitam ob prazniku občine Velenje GOSTIŠČE RŽEN EVA Šoštanj — Koroška 26 Ob prazniku občine iskreno čestitamo. Nudimo vam doma-če specialiteite. Za obisk se ipriporočamo. lotrilEnoiRl indust " E rija terrmoplasta, grafike in lepil ENJE Želimo novilih delovnih dosežkov in čestitamo ob prazniku občine Velenije KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku občine Velenje! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ proizvaja in izdeluje naslednja usnja in izdelke: - svinjske velurje in goveje gornje usnje - podplatno garnituro in druge vrste vegetabilno strojnega in tehničnega usnja - moško, žensko in otroško konfekcijo - zaščitna sredstva POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE! URAR - ZLATAR PIREČNHK VELENJE P . • Čestitam za praznik občine Velenje. Priporočamo se za obisk. Gostinsko podjetje POD GRADOM VELENJE • Obiščite naše gostinske obrate, • hitra postrežba, ugodne cene • zadovoljni boste! Občanom velenjske občine čestitamo ob njihovem prazniku I STEKLAR-CELJE Obrat VELENJE - splošno steklarstvo - steklobrusilstvo - steklograverstvo - izdelovanje ogledal in okvirjev PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Trgovsko podjetje »ZARJA« - ŠOŠTANJ Cenjenim potrošnikom čestitamo ob prazniku in se priporočamo GALIP - ŠOŠTANJ Industrija galanterije in plastike PROIZVAJA moderno izvedene kopalne kadi, razno embalažo, moderne gumbe in okrasno okovje Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku! MLADINSKA KNJIGA VELENJE iskreno čestita vsem potrošnikom in občanom! SAVINJSKO ŠALEŠKA LEKARNA MOZIRJE Naše čestitke ob prazniku občine Velenje! SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM - VELENJE Vsem občanom čestitamo ob prazniku! Gostinsko podjetje »KAJUHOV DOM« - ŠOŠTANJ PREBIVALCEM VELENJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN 2ELIMO NOVIH DELOVNIH D0SE2K0V! L NAŠ ROMAN Bilo je nespametno delati tako vljudnostne priklone tako nabitem vlaku. Preden se je zavedla, ji je v naročje padel kovček, stvari pa so se razsule po tleh. Kot bi kak neviden mehanizem potegnil vse potnike na kup, so naenkrat tiščali glave skupaj in buljili v osebne stvari mlade potnice, vsi izradoščeni, kot • bi se jim odprla čudodelna vreča na vaškem sejmu: krtača, lasen glavnik brez polovico zob, moder pulover, rjava setenasta lutka z rumenimi lasmi, porcelanasta srna, v železnem okvirju slika Japonca, nekaj parov nylonk, stekleničke najrazličnejših barv, bele nogavice, zalepljena krtačka za zobe, srebrn ročaj meča in svilena pižama. • RONALD KIRKBRIDE Taksist je odprl vrata in pomolila mu je zadnjih~pet funtov, ki jih je premogla. Vrnil ji je štiri funte, tri šilinge in ji postavil kovček pred stopnice, ter se odpeljal. Ko je s težavo privlekla kovček po stopnicah do vrat, je z občutkom nelagodnosti pomislila, da bi Johnnyju lahko telefonirala z letališča. Želela ga je presenetiti, ampak morda njemu ni do presenečenj. Mogoče je zavzet s svojimi strankami. Prispela je na teraso, odložila kovček in povlekla bronasto tolkalo. Kolena so se ji tako tresla, da se je komaj obdržala na nogah. Tolkalo je zagrmelo, kot bi udarila strela z jasnega, potem pa je zavladal dolg molk. Že je hotela ponovno zgrabiti za tolkalo, ko so se vrata škripaje odprla in ženska v frfotajoči temni obleki jo je vprašala, kaj želi. „Prosim, recite Johnnyju, daje prišla Yuki." Yuki je strmela v svoje premoženje prav tako presenečena kot ostali potniki. „Oh, bledi obup za japonsko dekle!" je mrmrala. Stala je na peronu in mahala vsem potnikom v vlaku, dokler ni zavil za hrib. Nato se je obrnila in počasi stopala po postaji, pokazala vozovnico in vlekla kovček pred postajo, da bi poklicala taksi. „Taksi, gospodična? " „Da, prosim." Potegnila je ven pismo in vprašala: „Ali veste, kje je Willov cesta 27? " Taksist je strmel v naslov, pogledal Yuki od vrha do tal, skomignil z rameni in odprl vrata. Peljala sta se prek železniškega mostu in po ozkih ulicah s številnimi trgovinami in hišami z okrušenimi pročelji ter razdejanimi stenami. Pa res ne more biti kaj prida napredujoče mesto, je pomislila nezavedno. Toda kaj kmalu sta bila zunaj mesta, hiše so bile večje, obdane s sadnim drevjem, ena pa 1 je imela celo kopalni bazen. Pozneje sta se peljala mimo, čemur je rekel taksist gostilna. Vrt, poln vrtnic, je bil prepoln ljudi, ki so sedeli za mizami, se gledali v obraz in pili iz velikanskih kozarcev ter se glasno pogovarjali. Nazadnje sta se le pripeljala do velikanskih kovanih vrat, na katerih je bila številka 27. Yuki je zastal dih. Še nikoli prej ni videla kaj tako lepega. Ko sta se zapeljala skozi vrata, sta zavila na kamnito pot, ob kateri se je razprostiral velikanski vrt, poln azalej in grmičev rodo-dendrona. Vse je bilo sijajno negovano; cvetje, trava in klopi pod drevesi. Ribnik pa je bil poln vodnih lilij. Cesta se je nenadoma končala pred visoko, kamnito steno in taksi se je ustavil. Pred njo so se dvigale prekrasne marmorne stopnice, ki so vodile v velikansko, najlepšo hišo, kar jih je kdaj-koli videla. Zidana je bila iz sivega kamenja in iz številnih oken je odsevalo pozno popoldansko sonce. Jemalo ji je dih, vse je bilo nekako pravljično, tako da je bila prvikrat po prihodu v Anglijo pošteno zmedena. Vedela je, da je Anglija veliko bogatejša od Japonske in Johnny ji je omenil, da živi v gradu, vjendar ni nikoli sanjža o čem tako lepem. Le čemu potrebuje toliko sob? Le kako bo lahko pospravila ves ta grad sama? „Johnny?" Ženska je naširoko odprla vrata in stopila na teraso. Na glavi je imela veliko belo pokrivalo. „Moja draga, mlada dama, tukaj ni nobenega moškega!" „Hočete reči, da to ni hiša Johnnyja Galahada? " „To je samostan sester brezmadežnega spočetja," je rekla prijazno, a odločno. Yuki se je vsa tresla. „Ste me razumeli, saj sem vam povedala? " 2. Sedela je v čakalnici japonske ambasade in prelistavala revije. Počutila se je osamljena, lačna in utrujena. Po preživeti noči na postaji Charing Cross se je počutila še neumita. Končno je le vstopila mlada dama in poklicala Yuki, naj ji sledi. Pripeljala jo je v veliko kvadratno sobo, vso oblazinjeno in ji rekla naj sede. . FELJTON Bata Zivojinovič Boris Babarovič Neda ARNERIČ in Dejan Karakljajič Djurdja Bedov ZAKONSKE VODE Vojaška ljubezen režiserja Dejana Karakljajiča je pomenila zakon. Dejan je bil kot vojak angažiran pri filmu Užiška republika, kjer je Neda Arnerič igrala eno izmed glavnih vlog. - Vse se je zgodilo kot na filmu. Ljubezen na prvi pogled. V voiaške ljubezni le malokdo verjame. Le redke se kronajc pred matičarjem. Pri naju je bilo vse jasno že v prvih dneh. Spoznala sva, da se bo najina ljubezen razvila v trajno zvezo.. Dokazala sva, da za iskrenost ni važen čas, kraj in okolica. Poročena sva že več kot mesec dni in prepričana sva, da bo najina ljubezen večna. OBOŽEVALKA Pred nekaj dnevi smo pred prostori Združenja filmskih igralcev Srbije prisostvovali pogovoru med Bato Živojinovi-čem in eko njegovo oboževalko. - Joj, oprostite mi, prosim vas, ker vas vznemirjam. Obožujem vas. Rada bi imela vašo fotografijo. Športno in udobno Modna kreotorka Staša Gorenšck Ena od značilnosti letošnje jesenske mode je praktičnost in udobnost oblačil. Ne le udobna široka krila, ki se sploh prijetno nosijo, tudi hlače so ostale moderne, tako da jih bomo ob mnogih priložnostih prav rade oblekle. Sicer pa imajo tudi druga oblačila poudarjeno športno noto. Tako lahko k hlačam oblečemo bluzo v srajčnem kroju, kratek pulover z V izrezom in ozek pas, čez vse to pa še športen jopič. Ta je lahko iz enakega blaga kot so hlače, dovolj pa bo, če bo z njimi skladen v materialu, vzorcu in barvi. Podobne kombinacije so moderne tudi s športnim krilom, h kateremu oblečemo volnen puli in dolgo jopico, ki je ukrojena tako, da ima velik zarezan ovratnik, zavihane rokave, poudarjen pas in žepe. • Če bomo izbrale še primeren material in barvo, bomo takšna oblačila rade nosile za službo in šolo, za potovanja in sprehode v lepih ali deževnih jesenskih dneh. — Slik nimam in nikoli jil nosim s seboj. Ker smo ravi kar pred Združenjem, stop do tajnice, ki vam bo izroi mojo sliko. — Kako se piše svetlob igralka, zelo znana je? Igrala v filmih in na televiziji. Prav tovo jo poznate. Mislim, da Dragan Nikolič njen mož. — To je prav gotovo Mik Dravič. Tudi njeno sliko lah) dobite na Združenju. — Človek ima res srečo, sem odšla od doma, nisem« sanjala, da vas bom srečala.! lepša hvala, nikoli vas ne I pozabila . .. Oh, skoraj bif bila. Ne bi se rada osramo! ko bom prosila za vašo Kako se pišete? — Stole Arandjelovič, -odgovoril Bata Zivojinovič. ŽE DRUGIČ MAMICA Naša najuspešnejša plavi Djurdja Bjedov - Petričevi% spet postala mamica. Tok rodila sina Nikola in njeni Slobodan, uslužbenec beq skega Putnika, je zelo pom — Moji otroci bodo rekord ji. Prepričan sem, da bodo| Splitu kmalu zgradili zimskih zen. Naši splitski otroci so ri ni športniki in, ko bo čas,«h zmanjkalo rekorderjev in, ' dov. POROKA Včerajšnji, dolgoletni „Crvenih koraljev", Boris! rovič, se je preselil v ! se je poročil z neznano le iz mesta pod Marjanom. — Glasbi se ne namei odreči. Ustanovil bom skupino. Prepričan sem, dan bo uspelo zgraditi nov stil j be, ki bo všeč tako širšemu^ činstvu kot glasbenim sti njakom. Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28... Topovi so streljali istočasno, vendar ne tako zelo daleč, komaj 1000, 2000 ali 3000 metrov. Na tako daljavo so lahko topniški opazovalci na ladjah brez težav opazovali, kam padajo granate in tako popravljali topniški ogenj. S topovi, ki so streljali dvakrat, trikrat ali štirikrat tako daleč bi bilo to nemogoče, zakaj granate topov različnih tipov bi ne padale (ker bi bil domet topov različen) vse v približno isto področje - to pa pomeni, da še tako izurjeni opazovalec ne bi mogei zanesljivo povedati, kam je padla ta ali ona granata. Torej bi ne mogli učinkovito korigirati ognja. Jack Fisher je določil, da morajo za glavno ladijsko topništvo izbrati topove enakega kalibra in ti topovi morajo streljati skupaj, v salvah. Tako je bilo mogoče na zelo preprost način nadzorovati streljanje in sproti popravljati napake. Topove so vgradili v mogočne, z debelimi oklepi zavarovane, ladijske stolpe. Dreadnought je pomenil popolno presenečenje za vse pomoiske narode sveta. S svojo silovito oborožitvijo, neznansko hitrostjo in številnimi drugimi manjšimi prednostmi je zasenčil vse, kar je bilo dotlej zgrajenega za bojevanje na morju. Velika Britanija si je tako še obdržala primat na morju. Kajti Nemci in drugi, ki so kasneje tudi začeli graditi take ladje, jih nikakor niso mogli zgraditi pravočasno toliko kot Angleži. Prednost treh, štirih let (toliko so potrebovali drugi, da so izpopolnili načrte, zgradili in preizkusili svoje dreadnoughte) je ostala šc dolgo. NEMCI NE OSTANEJO DOLŽNI Dreadnoughti so presenetili svet in Nemčija je v trenutku še bolj zaostala za Anglijo: ves trud dolgih let je bil zaman, zakaj nove britanske velikanke bi lahko igraje pometle z vsemi nemškimi ladjami, ki so jih s tolikim trudom gradili vsa leta, da bi ogrozili britansko prvenstvo'. Bitka, ki je pretresla svet Nemcem sta ostali samo dve možnosti: da se sprijaznijo z dejstvom, da je Anglija prva ali pa da začnejo tudi oni graditi take ladje, kot jih je imel Otok. Odločili so se za drugo možnost. Tekma v oboroževanju se je začela. Tekme so se oprijeli z vso zagrizenostjo, ki jo je možen nemški narod, če ga nekdo prav vzpodbudi. Dejstvo, da so Angleži prvi začeli, je sicer v začetku pomenilo nesporno prednost, toda kasneje se je izkazalo, da ima tudi ta prednost svoje slabe strani. Vsaka tekma je pač taka, da skuša tekmec doseči po vsej sili boljše rezultate od svojega konkurenta. To je med drugim pomenilo, da si je sleherni prizadeval graditi ne samo boljše ladje, temveč tudi - večje. Pri tem pa so se za Angleže začele težave. Nemčija, ki je morala začeti malone od začetka, je vzela to dobesedno: spravili so se najprej nad gradnjo velikanskih dokov, takih, v katerih je bilo moč graditi dotlej še neznane orjake. Angleški ladjedelničarji pa so se nasprotno morali zadovoljiti s tistim, kar so imeli, zakaj parlament je bil sicer voljan prispevati denar iz proračuna za gradnjo ladij, ne pa tudi za gradnjo novih velikih dokov, v katerih naj bi gradili velike nove plavajoče trdnjave. Zaman so bili vsi napori pomorskih strokovnjakov, lordov ni bilo moč prepričati in Angleži so se morali zadovoljiti z manjšimi doki, kar je pomenilo - manjše ladje. Pa še nekaj je bilo, kar je govorilo v prid Nemcem. Medtem, ko so morali Angleži misliti na ladjevje, ki bo obvladalo vsa morja sveta (torej so morale imeti ladje velika skladišča za gorivo in druge potrebščine, prostorne prostore za moštvo itd.) so se Nemci zadovoljili Z ladjami, ki so bile namenjene zgolj plovbi po Severnem morju in v obalnih vodah. Angleži so morali dragocen prostor (in s tem seveda tudi težo) žrtvovati na rovaš oklepa, Nemci pa so zanemarili vse druge in se osredotočili na oklep in oborožitev. Tako sta se rodili dve (čeprav na videz povsem ena- ki) v osnovi različni vrsti ladij. Angleške so bile podobne vitkemu, elegantnemu in hitremu borcu, ki sicer lahko zada razmeroma težak udarec, ni pa kaj takega sposoben tudi dolgo prestajati, in nemške, ki so bOe podobne čokatemu, nekoliko počasnejšemu, zato pa z energijo nabitemu bojevniku, ki lahko zdrži še pa k. udarcev, predno ga spraviš na tla. PRIPRAVE SE ZAČNEJO Leta miru so se počasi iztekaia. Angleži so pozorno spremljali izgradnjo vedno močnejšega nemškega brodovja, toda to jih za zdaj še ni vznemirjalo, ker so se ves čas držali načela, da je treba za vsako nemško ladjo zgraditi dve angleški. Približno tako razmerje sil se je tudi v resnici obdržalo, čeprav seveda z vsemi posebnostmi, ki smo jih omenili. Obe mornarici sta posvetili precejšnjo pozornost tudi urjenju ljudi, ki so se vozili na noviii ladjah. Pri tem so bili Nemci temeljitejši in skrbnejši in so (kar se je izkazalo šele kasneje) svoj posel opravili mnogo bolje. Angleže je precej uspavalo tudi dejstvo, da so se v svoji tradicionalni vlogi gospodarja svetovnih morij obdržali vse predolgo. To jihje preveč uspavalo in se jim kasneje tudi krepko meščevalo. Vzgojo in šolanje j svojih častnikov in mornarjev so zanemarili, zakaj čeprav so bili njihovi kadri sicer še vedno za tiste čase zelo dobro izurjeni' so vendarle zaostajali za svojimi nemškimi vrstniki, ki so jih njihovi poveljniki pogosto gnali na vajah do onemoglosti. ADMIRAL JELLICOE PREVZAME POVELJSTVO Na dan, ko se je začela vojna, je Admiraliteta imenovala admirala Johna Jellicoa za komandanta največjega ladjevja na svetu - angleške Velike flote. Oporišče Velike flote je bilo daleč na severu, v Scapa Flowu. ilffiffii irfhiriStrii PREDKONGRESNA DEJAVNOST VELENJSKIH SINDIKATOV Priprave na kongres V sindikalnih organizacijah občine Velenje so sredi največjega predkongresnega dela. Povsod se pripravljajo na zvezni in republiški kongres, ki bo letos v Celju 7. in 8. novembra. Včeraj so se v domu kulture Velenju zbrali na predkongresni konferenci člani občin-, skih sindikalnih organizacij, r predsedniki in tajniki osnovnih organizacij sindikata, člani občinskega sindikalnega sveta, predsedniki aktivov mladih de--lavcev, delegati za 7. kongres zveze sindikatov Jugoslavije in 8. kongres zveze sindikatov Slo-■ venije ter drugi. Razpravljali so . o vsebini sklepnih dokumentov za 8. kongres slovenskih sindi-£ katov. Referat o tem je prebral predsednik občinskega sindikal-ga sveta Marcel Medved. Med drugim velja zlasti poudariti, da so na predkongresni konferenci v Velenju menili, da so osnutki kongresnih sklepov zelo konkretni. Med izrazito delovni del predkongresne konference pa spada poudarek našemu srednjeročnemu razvojnemu načrtu do leta 1980. Predkongresna konferenca v Velenju nikakor ne pomeni, da so sindikati v tej občini že zaključili s predkongresnimi razpravami. Z njo so razpravljanje prenesli v osnovne sindikalne organizacije, torej tja, kjer naj delovni ljudje opredelijo vlogo sindikatov in dopolnijo kongresne dokumente. Nasmejani pred svojim novim domom. V VE6RADU ZA DELAVCE IZ NEPOSREDNE PROIIZVODNJE 40 stanovanj Prejšnji jpetek je bila v prostorih GIP Vegrad kratka slovesnost, na kateri so podelili ključe novega stanovanja štiridesetim delavcem. Vsem delavcem - vsi so bili iz neposredne proizvodnje - je zaželel prijetno bivanje v novem bloku, ki stoji pod samskim domom velenjskih rudarjev, sekretar organizacije zveze komunistov v Vegradu Veno Svoljšak. Dejal je, da so s tem uresničili enega izmed ciljev akcijskega programa ZK in željo vsega kolektiva, da čimprej izboljša materialni položaj in sitandard delavcev. Akcija za zgraditev lastnega bloka za delavce iz neposredne proizvodnje se je začela v Vegradu že pred dvema letoma. Takrat so sicer imeli že 100 stanovanj, vendar so "bili v njih večidetelj strokovni in režijski delavci. Zaradi hitrega razvoja podjetja, so morali ves čas kupovati stainovanja v glavnem za nujno potreben strokovni kader, tako da so bili delavci iz neposredne proizvodnje večkrat nekako odrinjeni oziroma so morali dalj časa čakati na stanovanje. „Da bi popravili to krivico," kot je dejal sekretar ZK tega podjetja, ,je njihova organizacija že konec predlanskega leta dala pobudo za zgraditev 40- stanovanjskega bloka za delavce iz neposredne proizvodnje. Ta pobuida je naletela na veliko odobravanje v celotnem kolektivu. Da bi čimprej zbrali potreben denar za gradnjo, so vsi zaposleni na gradbiščih v Velenju, Ljubljani, Beogradu, pa tudi v Zvezni republiki Nemčijii delali udarniško 13. maja in 9. septembra lani. Celoten zaslužek obelh nedelj so prispevali za gradnjo novega bloka. Zidati so ga začeli sepltembra lani, zdaj po enem letu pa v njem že domuje 40 delavcev z dnužinami. Ob koncu se je Veno Svoljšak zahvalil celotnemu kolektivu, ker je prinesejo k pcovečanju produktivnosti v podjetju. O včerajšnji predkongresni konferenci velenjskih sindikatov bomo podrobneje poročali prihodnji teden. DELEGATI ZA SINDIKALNA KONGRESA Iz velenjske občine bodo odšli na zvezni kongres Eva Samobor iz tovarne gospodinjske -opreme Gorenje, Ivan Vidovič iz Vegrada in Vinko Gostenčnik iz rudarsko elektro energetskega kombinata. Delegati za 8. kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo letos 7. in 8. novembra v Celju, pa so Franc Miklavčič in Branko Briški iz rudarsko elektro energetskega kombinata, Marija Bole iz osnovne šole Bratov Letonje, Milena Novak in Valter Cimperc iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Ignac Hanžič iz Vegrada in Franc Melanšek iz rudarskega šolskega centra. IBM MAR KET T n k1 p n ODDELEK TEHNIČNEGA BLAGA BELA TEHNIKA -AKUSTIKA PRIZNANI PROIZVODI GORENJE RADIOAPARATI, TELEVIZORJI, GRAMOFONSKE PLOŠČE DOMAČIH IN TUJIH PRODUCENTOV ODDELEK PREHRANE VELIKA IZBIRA JEDI IN PIJAČ TEDENSKA PRESENEČENJA ODDELEK TEKSTILA VSE VRSTE MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE BOGATA IZBIRA SRAJC, NOGAVIC PRESENETILE VAS BODO IZREDNO NIZKE CENE OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE! sns M)®® mm ■H OPREMA STANOVANJSKIH PROSTOROV JE VSELIEJ PREMISLEKA VREDNO OPRAVILO, KAJTII VSAKDO ZELI KUPITI SMOTRNO IN P0CEINI. če sHe dobili stanovanje in ga želite lepo opreimiti ali bi vaše pohištvo želeli spremeniti! in dopolniti. vstopite v VELEBLAGOVNICO nama NA ODDELKU S POHIŠTVOM BOSTE DOBILI VSE, KAR VAŠ DOM NAPRAVI LEP IN PRIJETEN - pa še to: V VELEBLAGOVNICI NAMA V VELENJU BOSTE POHIŠTVO LAHKO KUPILI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! ■■■■■■■■ v VELENJU. V mam • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVE KAKO POTEKA ZBIRANJE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ Načrt dosledno uveljavljati Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenj Gradec je pripravil podroben pregled zbiranja sredstev, ki se zbirajo s krajevnim samoprispevkom občanov in z združevanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela za financiranje negospodarskih investicij in negospodarskih dejavnosti. Občani Mislinjske doline so letos, do konca avgusta, zbrali s krajevnim samoprispevkom nekaj nad 3,7 milijonov dinarjev. Blizu 500.000 din so porabili za gradnjo osnovne šole Šmartno, 1 milijon dinarjev za gradnjo zdravstvene postaje v Mislinji, nekaj nad 180.000 din za interni oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, pa 370.000 din za cestno križišče v Slovenj Gradcu 250.000 oz. 310.000 din pa za urejanje cest na področju krajevnih skupnosti Mislinja in Pame-če. Nekaj denarja, skupaj 250.000 din, so porabili za urejanje regionalnih cest v Tomaški in Turiški vasi, 100.000 din pa za ceste v Podgorju. Vseh izdatkov, upoštevaje še stroške za načrte in nadzor ter bančne stroške, je bilo 2,978.000 din. Organizacije združenega dela iz Mislinjske doline pa so za financiranje negospodarskih dejavnosti združile do konca avgusta 2,303.000 din. Do konca avgusta so vplačale na račun letošnjih obveznosti le 138.000 din, pa čeprav predvideva finančni načrt sklada najmanj 1 milijon dinarjev dohodkov. Za novo poslopje Ekonomskega šolskega centra je bilo porabljeno blizu 1,490.000 din, za osnovno šolo Šmartno pa nekaj nad 90.000 din. Občinska zveza za telesno kulturo je dobila 174.300 din, za štipendije pa so namenili 167.900 din. Sklad za financiranje negospodarskih dejavnosti pa je prispeval nekaj nad 282.000 din še za gradnjo prizidka sodnega poslopja. Vseh izdatkov pa je bilo 2,207.00 dinarjev. Ogorčenje delovnih ljudi in občanov V četrtek, 26. septembra, je bila v Slovenj Gradcu razširjena seja Občinske konference Socialistične zveze, s katere so poslali protestno pismo Republiški konferenci SZDL Slovenije in Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije v zvezi z zadnjimi pritiski na slovensko narodno manjšino na avstrijskem Koroškem. „Sklep treh osrednjih avstrijskih strank, da se izvede popis prebivalstva na avstrijskem Koroškem z namenom, da se prešteje slovenska narodna manjšina, je povzročil ogorčenje občanov in delovnih ljudi občine Slovenj Gradec. Člani Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenj Gradec kot predstavniki delovnih ljudi in občanov z obžalovanjem ugotavljamo, da se prizadevanja jugoslovanske in slovenske vlade, ki zahteva uresničetev 7. člena avstrijske državne pogodbe, v avstrijskih vladnih krogih sprejemajo le deklarativno. Slovenska narodna manjšina na Koroškem še vedno živi pod pritiskom najbolj nazadnjaških sil, ki so jim s sprejemom omenjenega sklepa sledile tudi druge avstrijske stranke. Odločno protestiramo proti takemu načinu reševanja manjšinskih problemov in zahtevamo, da se le ti rešujejo v skladu z zapisanimi določili 7. člena avstrijske državne pogodbe in v duhu dobrih odnosov med državami in narodi. V zvezi s tem podpiramo odločitev slovenskih organizacij na Koroškem, da prekineta sodelovanje v kontaktnem komiteju in se pridružujemo njihovi zahtevi, da se umakne sklep o preštevanju manjšine. Pozivamo vse odgovorne organe v Socialistični republiki Sloveniji in zvezni vladi SFR Jugoslavije, da z vso odločenostjo preprečijo mešetarjenje s pravicami koroških Slovencev v Avstriji. Ker avstrijska vlada ni spodobna rešiti problema narodnih manjšin v skladu z njihovimi interesi in v duhu dobrih sosedskih odnosov zahtevamo, da se to vprašanje sproži v organizaciji Združenih narodov; Slovenj Gradec, 26. septembra 1974. OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENJ GRADEC" Zadnjo nedeljo sta pripravila krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa Pameče-Troblje v občini Slovenj Gradec sprejem za ostarele občane. Okrog 60 občanom so pripravili krajši kulturni program recitatorji osnovne šole Pameče ter ženski in moški pevski zbor. PO PRVIH SEJAH ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC: Sprejeti predlagani dokumenti Predlogi zn nove krajevne skupnosti Prejšnji četrtek, 26. septembra, je v Slovenj Gradcu na razširjeni seji zasedala Občinska konferenca Socialistične »veze. V uvodni točki dnevnega reda so obravnavali predlog statuta krajevne skupnosti in ga po daljši razpravi dali v javno razpravo, tako v vse krajevne skupnosti v Mislinjski dolini, kot v temeljne organizacije združenega dela, v katerih bodo organizatorji in nosilci javne razprave osnovne organizacije sindikata. Hkrati z javno razpravo o predlogu statuta bodo v všeh krajevnih skupnostih volili nove člane svetov, spregovorili pa bodo tudi o reorganizaciji krajevne samouprave. Razprava bo trajala do konca novembra. Razpravljalci so na zadnji razširjeni seji Občinske konference SZDL Slovenj Gradec poudarili, da bo treba nameniti posebno pozornost poživitvi dela družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, zlasti tudi za to, da bo mogoče organizirati delo in življenje delovnih ljudi in občanov na posameznem območju tako, kot piše v novi ustavi, v občinskem statutu ter kot bo to določeno v novem statutu krajevne skupnosti. Sicer pa uvajajo tudi v Mislinjski dolini novost pri organiziranju javne razprave o predlogih statutov krajevnih skupnosti. Prvikrat bodo o predlogih razpravljali tudi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, pri čemer bodo zagotovo namenili posebno pozornost obravnavi tistega dela statuta, ki govori o sodelovanju krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. V PRIHODNJE V MISLINJSKI DOLINI 9 KRAJEVNIH SKUPNOSTI V zadnjem času so v Mislinjski dolini, ko so pregledali uveljavljanje ustavnih določil, opozorili na nujnost, da se na novo določijo območja posameznih krajevnih skupnosti, zlasti še zato, da bi neposredno samoupravo kar najbolj približali občanom. Prebivalci posameznih območij so se tudi že na območju občine Slovenj Gradec odločili za ustanovitev novih krajevnih skupnosti, kot na primer v Doliču in v Starem trgu. Zdaj deluje v Mislinjski dolini 5 krajevnih skupnosti, in sicer Slovenj Gradec, Podgorje,' Pameče, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Mislinja. Organiziranost krajevne samouprave bo na področju Podgorja in Pameč po vsej verjetnosti ostala nespremenjena. V Starem trgu, kjer so bili vključeni v krajevno skupnost Slovenj Gradec, so se že odločili za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. Vprašanje je še, ali bodo na Selah sami ustanovili krajevno skupnost, ali pa se bodo priključili h krajevni skupnosti Stari trg (zdaj so bili vključeni v slovenj-graško). Na področju Šmartnega razmišljajo o ustanovitvi krajevne skupnosti za območje Turiške vasi in Brd, na področju krajevne skupnosti Mislinja pa so v Doliču že sprejeli sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti, vprašanje pa je še, kako se bodo o prihodnji organiziranosti krajevne samouprave odločili v Dovžah. Vendar pa je mogoče pričakovati, da bo z novim letom 1975 v Mislinjski dolini najmanj 9 krajevnih skupnosti, zdaj pa jih je 5. Zbor združenega dela in družbeno politični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec sta se 24. septembra sestala na prvih sejah. Delegati so pregledali gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini v prvem letošnjem polletju ter ocenili procese sodelovanja in povezovanja v občini. Po obširni razpravi • 552 novih plavalcev v Mežiški dolini Temeljna telesno kulturna skupnost Ravne na Koroškem je pripravila zadnjo nedeljo, na praznik slovenskih pionirjev, svečan zaključek letošnje akcije „NAUCIMO SE PLAVATI". Blizu 400 mladim, ki so prišli v zimski bazen doma telesne kulture in ki so uspešno opravili plavalni test, je čestital pokrovitelj akcije „Naučimo se plavati", predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem, Rudi Vrčkovnik, in jim izročil posebno priznanje. V okviru letošnje akcije „Naučimo se plavati" so na Ravnah na Koroškem organizirali pouk plavanja za učence prvih razredov osnovne šole „Prežihov Vo-ranc", v zimskem bazenu in v letnem kopališču ob Suhi so pripravili julija in avgusta 4 plavalne tečaje za malčke iz vzgojno varstvenih ustanov ter za učence osnovnih šol. Plavalni tečaji pa so bili tudi v počitniški koloniji v Karigadorju. Skupaj je letos splavalo kar 552 mladih plavalcev iz občine Ravne na Koroškem! so delegati sprejeli predloge sklepov, ki jih je predložil občinski izvršni svet in o katerih smo poročali v pred- -zadnji številki „Našega časa". Sprejetih je bilo tudi več odlokov. Med drugim so vsem organizacijam združenega dela s sedežem v občini Slovenj Gradec naložili, da morajo najpozneje v 30 dneh po sprejetju, spremembi ali dopolnitvi predložiti samoupravne splošne akte komisiji za statutarna vprašanja in normativne pravne akte pri Skupščini občine Velenje, in sicer zaradi nad- zorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela. Sprejet pa je bil še odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja sta zbor združenega dela in družbeno politični zbor imenovala za ravnatelja posebne osnovne šole v Slovenj Gradcu Roza-lijo Kordiš, za ravnatelja osnovne šole Podgorca v Podgorju pa Bernarda Belo-viča. Imenovali pa so še de- legate v organe samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Za delegata v samoupravno enoto za graditev stanovanj je bil imenovan Janez Špolad, za delegata v samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Viki-ca Pušnik, za delegata v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom pa Zdenko Vaupot za stanovanjski sklad in Joža Hodnik za poslovni sklad. Imenovanja mora potrditi še zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenj Gradec. schiedel -YU- ha: .nontažni dimniki z gibljivo — kisllnoodporno — oanieobstojno Samotna cevjo j PROIZVAJA GRADNJA ŽALEC Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča hotel pate V PREUREJENEM NOČNEM BARU HOTELA PAKA VELENJE PESTER BARSKI SPORED. NASTOPAJO: URANELA, ANA MARIJA, MIRJANA, 1 CELO IN ALONZO. VLJUDNO VABLJENI! RAZVOJNA POT ZDRAVSTVENE SLUŽBE DOZIDEK ZDRAVSTVENEMU DOMU Uradno ga bodo 12. oktobra izročili namenu Pred nami je praznik velenjske občine. Običaj je že, da takšne dogodke proslavljamo s pomembnimi pridobitvami oziroma delovnimi zmagami. V času od lanskega osmega oktobra do letošnjega občinskega praznika je spet veliko cest dobilo asfaltno prevleko, zgrajenih je bilo več sto novih stanovanj, NIČ VEČ BLATNIH CEST NA KONOVEM Še je čas, da se pridružite! Ko smo v začetku februaija predstavljali krajevno skupnost Konovo, ki bo svoj prvi rojstni dan slavila šele 15. decembra letos, smo med drugim tudi zapisali: Medtem ko so njihove hiše lepe, večinoma nove, so ceste, ki vodijo do njih ozke in največkrat blatne; zato nameravajo še letos asfaltirati ceste v naselju ... In naprej: Njihov največji porok, da bodo uresničili zastavljene cilje je volja, delovna vnema, s katero so se lotili ustanavljanja svoje krajevne skupnosti... Naslednji mesec, 24. marca so prebivalci Konovega s simbolično zasaditvijo lipe uradno beležili začetek delovnih akcij za boljšo urejenost in izgled kraja oziroma za uresničitev delovnega programa krajevne skupnosti do leta 1980. V nedeljo, 29. septembra pa so Konovčani slavili velik delovni uspeh. Ob navzočnosti predstavnikov skupščine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih oirganizacij in krajevnih ikupnosti velenjske občine ter nekaj sto cdomačinov je prvi komandant partizanskih enot Slovence in član sveta federacije Franc LesUcošek-Luka ob pomoči najstarejših občanov Konovega Jožefe Karničnik, Franca Pregla, Martina Klančnika in Karla Stropnika s simboličnim prerezom itraku svečano izročil namenu šest kilometrov asfaltiranih cest. Kolikšna je bila želja prebivalcev te krajevne skupnosti, da dobijo moderno cesto, najbolje pove podatek, da so se na zboru občanov odločili, da vsak prispeva 4,5 odsitotkov od neto osebnih dohodkov. Tako so zbraU 45 starih milijonov, preostali denar pa so dobili iz sredstev krajevnih skupnosti mesta Velenje in skupnih sredstev krajevnih skupnosti po načelu dinar na dinar. Poleg tega so krajani opravili še 4895 udarniških ur v vrednosti sedmih starih milijonov. Ob tej priložnosti se je predsednik krajevne organizacije socialistične zveze Karel Stropnik zahvalil vsem mestnim krajevnim skupnostim, ki so solidarno prispevale del svojega denarja za akcijo na Ko-novem. „To dejanje," je poudaril Karel Stropnik, „nam še bolj potrjuje pravilnost nove ustavne ureditve, saj nova ustava predvideva da bodo lahko uresničevale krajevne skupnosti, kot temeljne samoupravne skup- nosti občanov, skupne potrebe občanov le z medsebojnim sporazumevanjem in ob večji solidarnosti delovnih ljudi." Obenem je poudaril, da nekaj krajanov iz raznih razlogov še ni izpolnilo svoje obveze. „Še je čas," je dejal eden izmed govornikov, „da se pridružite. Nismo še končali vseh del. Naš plan do leta 1980 zahteva vključenost nas vseh; kajti le v enotnosti in složnosti je moč, v moči pa zagotovilo za uspeh." Na slovestnosti ob otvoritvi cest so izročili na pobudo krajevne organizacije SZDL posebna priznanja posameznikom, ki so bili nosilci akcije za modernizacijo cest. Priznanja so dobili naslednji krajani Konovega: Franc Pregelj, Karel Stropnik, Jože Kramer, Karel Stropnik (mlajši), Alojz Ramšak, Martin Brišnik, Vinko Miklavžina, Edo Medved in Jože Martinšek. Ig^m^m^^ m fH3§B| ■ ......ihttfir smučarski vlečnici v Velenju in Zavodnjah, trim steza v Velenju, v teh dneh bodo v Velenju odprli novo tržnico, v Šmartnem ob Paki novo samopostrežno trgovino. Med pomembne pridobitve sodi tudi izboljšanje zdravstvene službe v Velenju, s tem ko so bili obnovljeni stari prostori in zgrajen nov trakt zdravstvenega doma v Velenju. Zaprosili smo za pogovor direktorja šaleško-savinjskega zdravstvenega doma Velenja primarija dr. Alojza Fijavža in skupaj z njim pregledali razvojno pot zdravstvene službe v Velenju oziroma v občini. Franc Leskošek Luka je prerezal trak < > 1 .i Zdravstvena služba je bila takoj po vojni na območju velenjske občine zelo slabo razvita. Primanjkovalo je zdravstvenih delavcev vseh profilov, zdravstveno varstvo prebivalcev je potekalo v neprimernih in slabo opremljenih prostorih. Poleg tega ni bilo na voljo nobenih diagnostičnih pripomočkov. Prvi koraki k izboljšanju te službe so bili storjeni z ustanovitvijo obratne ambulante pri rudniku leta 1950, ki je bila za tisti čas razmeroma dobro opremljena. Leta 1959 je bil zgrajen prvi trakt sedanjega zdravstvenega doma v Velenju. Tega leta je Velenje dobilo tudi lekarno, tri leta kasneje pa so zgradili še B-trakt, s čimer so bile dane možnosti za razvoj dispanzerskih služb. V obdobju od leta 1959 do 1970 je zdravstveni dom dobil sodobne diagnostične naprave, zelo se je zboljšalo tudi stanje v zobozdravstvu, zelo razvila pa se je tudi specialistična dejavnost. ZDRUŽITEV Leta 1959 je bila združena celotna zdravstvena služba na območju občine v enoten zdravstveni dom Velenje. Leta 1968 je prišlo še do združitve z mozirskim zdravstvenim domom v enoten savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje. Kot je poudaril prim. dr. Alojz Fi-javž je izvenbolniška zdravstvena služba naredila izreden razvoj po letu 1971. Pred tremi leti so namreč začeli priprave za zgraditev novega trakta in za obnovitev dotedanjih prostorov, ki niso več odgovarjali tako ljudem, ki so iskali zdravstvene usluge kot zdravstvenim delavcem. NA OSNOVNI ŠOLI KAREL DESTOVNIK KAJUH ODPRLI RAZSTAVO VARUJMO NAŠE OKOLJE Na osnovni ššoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju so v soboto, eptembra (odprli razstavo pod geslom Varujmo naše okolje, ki t jo pod pokroviteljstvom skupnosti za varstvo okolja Slovenije li republiška zveza prijateljev mladine, uredništvo pionir-i lista in Kajuhova šola iz Šoštanja. t slovesni ^otvoritvi razsta- napad brezdušne civilizacije na ki so se je rmed drugim ude- bodočnost otrok. „Izražajo predsednik komisije za de- strah otrok, kaj bo, če se to ne i pionirji pri republiški zvezi spremeni. Upamo," je nadalje- ijateljev mladiine Stane Repar, ' ednica komisije za izbiro in republišlka svetovalka za pouk prof. Helena e-Golobov/a, likovni učite-in ravnatelji nekaterih sodečih šol. Na razstavi je sprevodi predsedrnik skupnosti za vo okolja Slovenije Matej ^Najprej se je : zahvalil vsem li-pedagoggom, ker so vlo-veliko trudda in pomagali okom, da sco lahko izrazili »jo nadarjencost na lepakih. :to je med jdirugim poudaril, moramo bitii zaskrbljeni ob iu na te riisbe, saj izražajo val, „da se te napovedi otrok ne bodo uresničile in da bo človeštvo našlo orožje in način, da se bo proti temu uspešno borilo. Vi, se je obrnil k ojtrokom, „ste tisti, ki se boste morali boriti, da bo svet okoli nas čimlepši." Po pogovoru Mateja Bora je predstavnica Zveze prijateljev mladine prebrala imena desetih učencev, ki so dobili za svoje risbe knjižne nagrade. Tri dela, med njimi tudi risbi Draga Bogdana in Slavka Grešnika z osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja p3 je komisija odbrala za tiskanje, kar pomeni mladim največje priznanje za njihovo marljivost. Šoštanjski pionirji so Mateju Boru izročili tudi pismo, v katerega so zapisali njihove delovne obljube za varstvo okolja. Tako bodo v šolski drevesnici vzgojili 500 smrečic; uredili bodo album s fotografijami—dokumenti malomarnega odnosa do narave in okolja v občini; najbolj uspele fotografije bodo objavljali v lokalnem časopisu; očistili bodo zanemarjeno gOzdno pot ob robu mesta; še naprej bodo skrbno čistili okolico šole in negovali cvetlične grede; krmili ptice; nabirali kostanj za divjad; pomagali lovcem pri krmljenju divjadi; za učence nižjih razredov pa bodo priskrbeli pravila lepega vedenja v naravi. Pismo z enako vsebino bodo pionirji Kajuhove šole poslali tudi predsedniku velenjske občine Nestlu Žganku. Prav bi bilo, da bi si zaskrbljenost otrok o tem, kakšna bo njihova bodočnost, ogledalo čimvečje število občanov. To pa bo tudi možno, saj bo razstava odprta do 15. februarja prihodnje leto. Novi trakt, ki ga bodo uradno izročili namenu 12. oktobra, so začeli zidati pred dvema letoma, vanj pa so se vselili v začetku januarja letos. Z njegovo dograditvijo se je celotna površina zdravstvenega doma povečala od 2.400 kvadratnih metrov na približno 6.000. Trakt ima dve nadstropji. V kletnih prostorih je sodobna fizioterapija z manjšo telovadnico in reševalna služba. V pritličju je osem splošnih ambulant, med njimi tudi nekaj specialističnih z ustreznimi čakalnica. Po dve na eno ambulanto. V prvem nadstropju je šest zobozdravstvenih oddelkov, dispanzer za medicino dela s svojimi ordinacijami in prostori za patronažno službo. V drugem nadstropju so prostori za logopeda, velika sejna soba, strokovna knjižnica, uredili bodo še bife, v katerem bodo moč dobiti tudi jedila. Polovico prostorov tega nadstropja so odstopili strokovni službi skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem. „S tem ko so končali gradnjo tega trakta," je poudaril primarij dr. Alojz Fijavž, „so bile dane možnosti za obnovitev objektov, v katerih so bile prej splošne ambulante." Tako so letošnjo spomlad adaptirali A-trakt. V njem so zdaj sodoben laboratorij z veliko čakalnico, rentgenološka ambulanta, protitu-berkulozni dispanzer ter prostori za dežurnega zdravnika. Poleti so začeli obnavljati B-trakt, v katerem sta zdaj v pritličju po dve predšolski in šolski ambulanti z ustreznimi čakalnicami, v prvem nadstropju dve ambulanti za žene, dve nevropsihiatrični ambulanti in prostori za psihologa. V tem nadstropju je tudi očesna ambulanta. V drugem nadstropju pa so prostori za upravo zdravstvenega doma. V zdravstvenem domu so se zavedali, da samo z zidanjem ne bodo zadostno izboljšali izvenbolniško zdravstveno službo; zato so veliko denarja namenili tudi za nakup sodobnih aparatov. Celotni stroški gradnje oziroma obnavljanja objektov skupaj z nakupom opreme so znašali 16,7 milijonov dinarjev. Denar so dobili iz sklada zdravstvenega zavarovanja ter iz* lastnih sredstev. Pri nakupu naprav pa jim je finančno pomagala tudi TGO Gorenje. ZDRAVNIKOV ŠE VEDNO PREMALO V Velenju je zdaj zaposlenih 19 zdravnikov in 10 zobozdravnikov, vseh zdravstvenih delavcev pa je 184, kar je dvakrat več kot pred štirimi leti - tedaj jih je bilo 99 in točno 23-krat več kot leta 1945. Kljub temu pa je zdravnikov še vedno premalo glede na število prebivalcev, ki nenehno raste. V zvezi s stanovanjskim problemom je direktor zdravstvenega doma dejal, da je ta v glavnem rešen, saj tudi temu problemu posvečajo precejšnjo skrb. Od leta 1959 do danes so za izgradnjo stanovanj vložili blizu 9,5 milijonov dinarjev. Samo v letošnjem letu se je vselilo v nova stanovanja petnajst zdravstvenih delavcev. Podobno kot skrbi za stanovanje pripisujejo v Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje velik pomen tudi štipendiranju. Trenutno prejema štipendijo 48 posameznikov, od tega 17 na medicinski fakulteti. V ŠOŠTANJU IN ŠMARTNEM NOVI ZDRAVSTVENI POSTAJI Ob koncu našega pogovora smo direktorja zdravstvenega doma prim. dr. Alojza Fijavža vprašali še, kako je z razmerami v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Povedal je, da so načrte za novo zdravstveno postajo v Šoštanju, ki bo stala v bližini novega kulturnega doma, že naročili. Postaja naj bi bila predvidoma zgrajena za občinski praznik prihodnje leto. V novih prostorih bo tudi lekarna. Tudi v Šmartnem bodo dobili novo zdravstveno postajo z lekarno, ki jo bodo gradili v sklopu stanovanjskega bloka. Novo postajo bodo začeli v Šmartnem zidati predvidoma že prihodnje leto; seveda če bo do takrat izdelan načrt gradnje novega središča v kraju. S tem, ko bodo v Šmartnem dobili novo postajo z lekarno in stalnega zdravnika se bodo tudi v tem predelu velenjske občine razmere v zdravstvena zaščita precej izboljšala. Zaradi pomanjkanja zdravnikov, zdaj namreč prihaja v Šmartno zdravnik le za uro, dve ali tri; vsak dan razen sobote, medtem ko je pred tremi leti obiskal Šmartno le dvakrat na teden. vsak oetek nas cas Na razstavi je spregovoril predsednik skupnosti za varstvo okolja Matej Bor PRED S0L0 ANTONA AŠKERCA Spominsko obeležje Na ploščadi pred osnovno šolo Antone Aškerca v Velenju bodo 8. oktobra ob 11. uri s priložnostno slovesnostjo odkrili obeležje šole. To bo bronasti doprsni kip Antona Aškerca, po katerem se šola imenuje. Kip je izdelal akademik Ciril* Cesar in ga podaril mladim iz te šole. # Imenovanja na seji delavskega sveta REK Velenje Delavski svet Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je na svoji zadnji seji imenoval za direktorja razvojno tehničnega sektorja doktorja rudarskih znanosti Jožeta Hrastnika, za direktorja plansko-analit-skega sektorja pa diplomiranega inženirja Petra Krape-ža. • Delegacija Slovenj Gradca v pobratenem Gornjem Milanovcu Tričlanska delegacija Slovenj Gradca, v kateri so bili predsednik občinske skupščine Ivan Uršič, diplomirani inženir, predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Planinšec, diplomirani inženir, in Lojze Slemnik, sekretar izvršnega odbora OK SZDL, se je mudila prejšnji teden v občini Gornji Mila-novac. Udeležila se je osrednjih slovesnosti ob občinskem prazniku te pobratene občine, ki so bile v soboto, 28. septembra. Med obiskom v Gornjem Milanovcu so predstavniki Slovenj Gradca in Gornjega Milanovca razpravljali tudi o možnosti za nadaljnjo razširitev sodelovanja med obema občinama. POROKE - Stanislav ŽEVART, roj. 1951, rudar iz Velenja, Kidričeva 6 in Jasna TURK, roj. 1955, delavka iz Metleč št. 37 Alojz IRŠIČ, roj. 1949, elektrikar iz Velenja, Šlandrova 42 in Gabrijela BRELIH, roj. 1952, delavka iž Velenja, Celjska c. 67 - Jože SREDENŠEK, roj. 1952, varilec iz Ložnice št. 3 in Vida DOLINŠEK, roj. 1956, frizerka iz Laz št. 4 - Vladimir PIRMANŠEK, roj. 1950, str. ključavničar iz Velenja, Ljubljanska 13b in Nada GOŠNJAK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Šmarška 15 - Marjan KORUN, roj. 1949, kemijski tehnik iz Velenja, Bračičeva 2 in Marija TUŠ, roj. 1951, sestavljalka iz Slovenj Gradca - Franc HRIBERNIK, roj. 1955, pripravnik iz Velenja, Šlandrova 14 in Terezija MARTINC, roj. 1953, tehnični risar iz Velenja, Šlandrova 14 - Henrik MIR, roj. 1949, strojnik iz Velenja, Koroška 25 in Irena MOŠNIK, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Šaleška 20 - Ivan DUŠETINCAN, roj. 1941, šofer iz Šoštanja, Primorska 1 in Matilda MI-KEK, roj. 1946, delavka iz Šoštanja, Primorska 1 - Srečko ŠTRAMEC, roj. 1948, strugar iz Maribora in Zdenka URNAUT, roj. 1953, delavka iz Ribnice na Pohorju - Martin KOTNIK, roj. 1950, rudar iz Velenja, Koroška 60 in Marija KOLAR, roj. 1952, delavka iz Velenja, Koroška 76 - Dušan SVITLICA, roj. 1947, kovinostrugar iz Velenja, Jenkova 6 in Marija GRIL, roj. 1954, natakarica iz Velenja, Jenkova 6 - Avgust HORVAT, roj. 1942, strojni delovodja iz Velenja, Šaleška in Nada FORJAN, roj. 1950, vzgojiteljica iz Velenja, Šaleška c. - Stanislav HABJANlC, roj. 1952, elektro tehnik iz Maribora in Jožica ZU-PANC, šivilja, roj. 1956 iz Maribora - Janko ŽOLGAR, roj. 1950, elektrikar iz Velenja, Kersnikova in Milena OPREŠNIK, roj. 1951, gostinski tehnik iz Velenja, Efenkova - Miroslav JEGRIŠNIK, roj. 1950, rudarski tehnik iz Hrastovca št. 16 in Jožica CEVZAR, roj. 1953, šivilja—krojačica iz Hrastovca - Ivan ŠON, roj. 1952, avtomehanik iz Kasaz in Dragica KALAFATIČ, roj. 1950, komercialni tehnik iz - Božidar POTOČNIK, roj. 1947, pismonoša in Zavodenj in Jožica BALANT, roj. 1952, delavka iz Raven - Mitja OCEPEK, roj. 1949, tehnolog iz Pesja in Adrijana GUSIC, roj. 1952, zdravstveni delavec iz Maribora -Kari JUDEŽ, roj. 1948, rudar iz Velenja, Kersnikova in Majda DEBELŠEK, roj. 1952, delavka iz Gaberk - Peter POLJAK, roj. 1944, delavec iz Topolšice in Vera JANKOVIC, roj. 1952, delavka iz Topolšice - Vladislav FRIŠKOVEC, roj. 1933, Žagar iz Raven in Marija POTOČNIK, roj. 1945, gospodinja iz Zavodenj - Marjan STROPNIK,, roj. 1952, kmetovalec iz Ple-šivca in Vida NAVERŠNIK, roj. 1956, delavka iz Raven * - Ludvik KODRUN, roj. 1942, rudar iz Šoštanja, Primorska in Ivanka STROPNIK, roj. 1954, delavka iz Topolšice. Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje »zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 1. Moško " kolo ROG, temno plave barve in ročno pleskan št. 453088, 2. Moško kolo ROG, Črne barve št. 905331, 3. Moped TOMOS ročno prebarvan na črno, zelen ščitnik za noge in je demontiran št. 343152, 4. Kolo PONY - ROG, demontiran št. okvirja 97844, 5. Dva pedala za kolo, 6. Motorno kolo PUCH rdeče barve 175 kubikov št. mot. 1552419, 7. Kolo s pomožnim motorjem, rdeče pleskan št. 9984607, 8. Žensko kolo št. 43735, 9. Žensko kolo Rog-sport črne barve št. 498243, 1-0. Komplet avto kolo dimenzija 14,5 x 14, 11. Moško kolo ROG, rdeče barve št. 731465, 12. PONY—I št. 115576, rjave barve, 13. PONY—I, oranžne barve št. 130038, 14. Zložljivo kolo znamke PONY-I, zelene barve, brez zadnjega kolesa št. 108448, 15. Žensko kolo ROG, črne barve št. 829943, 16. PONY kolo ROG, sive barve, številka ni znana, brez diname in žarometa, 17. Dve okrasni kapi za osebni avto FIAT 750 ali 850 in okrasni del osebnega avtomobila Varthburg. Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega oglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi številka 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja. vsak petek nas cas SMRTI - Ciril KRAMAR, upokojenec iz Družmirja 43, star 61 let - Jožefa LOŽN1K, gospodinja iz Gaberk št. 54, stara 46 let - Aleš JANŽOVNIK, otrok iz Lokovice 116, star 2 meseca - Rudolf KOŽELJ, upokojenec iz Medloga 41, star 81 let - Jožef CEINER, kmetovalec iz Drevenika 3, star 68 let - Stanislav KOLAR, inv. upokojenec iz Velenja, Celjska 46, star 54 let - Marija AVBERŠEK, upokojenka iz Hrastovca 21, staia - 74 let - Marija GMAJNER, druž upokojenka iz Šoštanja, Koroška 22, stara 78 let - Kristina POTOČNIK, kme-tovalka iz Letuša 60, stara 79 let - Franc KONOVŠEK, upokojenec iz Velikega vrha 1, star 87 let - Ciril KVARTIČ, kmetovalec iz Podkraja pri Velenju 74, star 60 let - Peter VOLAVC, rudar iz Pake pri Velenju 39/a, star 47 let Petek, 4. 10. ob 17.30 ameriški barvni film PLAVOBRADI Režija Edivard Dmytrick. Igrajo: Richard Burton, Raqel Welch, Virna Lisi, Nathalie De-lon, Marilu Tolo, Karin Schu-bert, Jacy Heatherton. Sobota, 5. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film PLAVOBRADI Nedelja, 6. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film PLAVOBRADI Torek, 8. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film BLISKOVITI UPOR Režija: Stenley Kramer. Igrajo: Antony Quinn, Ann Margret, Gary Lockwood. Sreda, 9. 10. ob 17.30 in 19.30 Japonski risani film OBUTI MAČEK Režija: Kimio Yabuki. Četrtek, 10. 10. ob 15.30 in 17.30 japonski risani film OBUTI MAČEK » Petek, 11. 10. ob 17.30 ameriški barvni film ŠKANDAL NEKE LADY Režija: Robert Bolt. Igrajo: Sarah Miles, John Finch, Richar Chamberlain, John Mills Sobota, 12. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film ŠKANDAL NEKE LADY - Nedelja, 13. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film — drama LADY POJE BLUS Režija: Sidney J. Furie. Igrajo: Diane Ross, Billy Dee Williams, Richard Pryor, James Callahan, Paul Hampton. KINOGLEDALIŠČE NJE VELE- Ponedeljek, 7. 10. ob 20. uri ameriški barvni film BLISKOVITI UPOR Režija: Stanley Kramer, Igrajo: Antony Quinn, Ann Margaret, Gary Lockwood Petek, 11. 10. ob 20. uri ameriški barvni film-drama LADY POJE BLUS Režija: Sid-ney J. Furie. Igrajo: Diana Ross, Billy Dee Williams, Richard Pryor, James Callahan, Paul Hampton Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9. — 12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66) in 5. - 8. člena Odloka o urejanju in odajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71, 4/71 in 8/72) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo objektov „ESO" Za gradnjo objektov „ESO" - REK Velenje se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema naslednje parcele oz. dele parcel št.: 1335/1, 1335/2, 1335/3, 1335/4, 1335/5, 1335/6, 1329, 1330, 1331, 3503/1, 3503/2, 3503/3 in 3503)4 k.o. Velenje v skupni izmeri približno 45.000 m2. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za zemljišče je 35.- din na m2 in se mora plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 11 % obresti. 2. Zemljišče je v celoti komunalno opremljeno in znaša komunalni prispevek 110,25 din na m2 in se plača: - 3,000.000,- din v roku 30 dni po dodelitvi zemljišča v uporabo; - 3,000.000,- din do konca leta 1975 - ostalo do konca leta 1976 s tem, da se za drugi in tretji obrok plačila zaračunajo 11 % obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka. 3. Za že zgrajene objekte znaša odškodnina 2,927.405.— din in se mora plačati do konca leta 1974. 4. Rok za začetek del je najkasneje šest mesecev po dodelitvi zemljišča v uporabo in za končanje gradnje tri leta po dodelitvi zemljišča v uporabo. 5. V plačilu komunalnega prispevka ni zajeto potrebno toplovodno omrežje in ogrevanje kakor tudi odstranitev obstoječega objekta — provizorija ob Paki, ki bremeni investitorja neposredno. 6. Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 100.000.- din in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini. V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po roku dograditve objektov. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži vseh razpisnih pogojev natečaja. Varščina se nakaže na račun št. 52800-652-28073 -Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje. 7..Uspeh ponudnik mora plačati tudi stroške postopka natečaja v višini 4.000.- din. Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 14. 10- 1974 poslati pismene ponudbe na naslov: Zavod za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18 z oznako „Javni natečaj-ESO". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naziv in naslov ponudnika, izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje natečaja, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, roke izgradnje. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: Tišjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje. Odpiranje ponudb bo dne 21. 10. 1974 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem v Velenju - Tomšičeva 18. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči predstavniki ponudnikov, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom. Vsa pojasnila in informacije dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464/A-7/74 Datum: 28. 9. 1974 | PRODAM s s I Avtomobil FIAT 750, 1 star 1 leto, ugodno prodam. I Vse informacije dobite v i uredništvu lista pod šifro j „Gotovina" ali po telefonu = 85-028, interna 373. FIAT 1300, letnik 1965, s ugodno prodam po posa- § meznih delih. Interesenti naj 5 se zglasjjo na naslov: Jože § Dedič, Šlandrova 8, Velenje. | KUHINJSKO KRE- | DENCO, dobro ohranjeno, E ugodno prodam. Naslov v | uredništvu lista. s 1 IŠČEM 5 | OPREMLJENO SOBO v | Velenju iščeta dva dijaka. Ponudbe pošljite v uredništvo pod šifro „dijak". NEOPREMUENO SOBO išče samski moški na območju Velenja. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Peter Pung, 63304 Tabor 29 GARAŽO v Velenju nujno iščem. Marjan Borov-šak, Foitova 8, Velenje. RAZNO VRTIČKARJE IN SADJARJE - ZAČETNIKE vabim na razgovor pri drevesnici v Šaleku (blizu tovarne IGE) 5. oktobra ob 16. uri. Pravilno sajenje drevesc in vrtnic, obrezovanje in oskrba. Anton Jelen, dre-vesničar, Šentilj pri Velenju. ŠIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII GORENJE - LESNA, lesna industrija, Šoštanj V skladu z določili 49. in 51. člena statuta RAZPISUJE Delavski svet podjetja prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene: zakonom, — ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo tehniške, pravne ali ekonomske smeri, — ima TO let prakse, od tega 3 — 5 let na vodstvenih delovnih mestih, — je moralno in politično neoporečen, — da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sp jeti cilji delovne organizacije. Vloge s potrebnimi dokazili o šolski izobrazbi, strokovi usposobljenosti in s kratkim življenjepisom morajo kandid dostaviti na naslov podjetja: GORENJE - LESNA, le industrija, 63325 Šoštanj — za razpis direktorja, v roku 1 dni po objavi. Razpisna komisija pri OZD KLEPARSTVO VODOVOD] Šoštanj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) Pogoji: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehniške smeri $ trile prakso na vodilnem delovnem mestu, — da ima srednjo izobrazbo tehniške smeri s petletno prak na vodilnem delovnem mestu, - da je visoko kvalificiran delavec kovinske stroke z mojstr | skim izpitom in z desetletno prakso na vodilnem delo nem mestu, — da predloži razvojni program za mandatno dobo štirih leti Prijave pošljite na naslov: KLEPARSTVO VODOVOD Šoštanj. Razpisna komisija za direktorja do 31. 10. 1974. GIMNAZIJA Velenje razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop stuž takoj. TRGOVSKO PODJETJE „NAMA" LJUBLJANA, Tomšičeva 2, objavlja prosto delovno mesto za TOZD - NAMA VELENJE 1. ŠIVILJO - PRODAJALKO Pogoj: Šivilja in eno leto prakse, poskusno delo en delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba r jetja 8 dni po objavi. I Šola ' k Derbi Ribničanom V slovenski rokometni ligi postaja tekmovanje vedno bolj zanimivo. V 6. kolu sta se pomerila med seboj vodeča na lestvici Slovenj Gradec in Inles iz Ribnice. V razburljivem in enakovrednem srečanju so Riben-čani pred svojimi navijači uspeli zmagati z rezultatom 23 : 20 (13 : 12). Slovenj-gradčani so kar desetkrat rezultat izenačili, več pa jim ni uspelo. Največ golov sta dosegla: Pogorevčnik in Pori, oba po 5. Točki za Šoštanj Soštanjčani so igrali v Mariboru proti rokometašem Branika in uspeli osvojiti točko. Rezultat srečanja je bil 15 : 15 (11 : 7). Domačini so pretežen del tekme bili boljši in v prvem delu vodili s petimi goli razlike. Po odlični igri v drugem delu so šoštanjčani uspeli rezultat izenačiti. Največ golov je dosegel Kompan 6, Metličar 3 ter Skornšek in Melanšek po 2. Lestvica po 6. kolu je nasled- nja: Inles 6 6 00 138:104 12 Slovenjgrad « 6 5 0 1 126:99 10 Šešir 6 4 1 1 126:106 9 Sevnica 6 3 12 112:100 7 Šoštanj 6 3 12 111:109 7 Tržič 6 30 3 104:94 6 Jadran 6 30 3 125:123 6 Branik 6 2 1 3 100:102 5 Izola 6 2 1 3 100:133 5 Polet 6 10 5 111:131 2 Drava 6 1 0 5 104:139 2 Rudar 60 1 5 88:105 1 Šmarčani nezadržni V 5. kolu VCNL so Šmarčani zabeležili že peto zmago. Na Ravnah so premagali domačega Fužinatja z rezultatom 2 : 0 (2 : 0). Velenjčani so v tem kolu zabeležili prvo zmago. V tekmi proti Osankarici iz Slovenske Bistrice so bili boljše moštvo in v 56. minuti vodili s 3 : 0. Nepazljivost obrambnih igralcev Rudarja pa je botrovala dvema zaporednima zadetkoma gostov in rezultat so znižali na 3 : 2. V zadnji minuti pa so Velenjčani . dosegli končni rezultat 4 : 2 (1 : 0). Gole so dosegli Topčič (11-metrovka), ostale trt pa Hrastnik. Napad je bil tokrat boljši del moštva in vse kaže, da se v moštvu Rudaija že kaže načrtno delo, ki pa je seveda dolgoročno. Lestvica po 5. kolu: Lestvica po 5. Šmartno Branik Kovinar Bakovci Rudar Osankarica Tišina Fužin ar Beltinka Aluminij Dravinja Steklar kolu: 5 5 0 5 3 2 5 3 0 5 2 1 5 1 3 5 2 12 5 2 12 5 12 2 5 04 1 5 114 5 113 5 104 0 13:2 10 0 12:5 8 2 14:7 2 4:4 1 7:8 10:13 6:11 4:7 6:10 9:11 7:11 6:9 Velenjčanke še brez točk Rokometašice Velenja so v 5. kolu II. zvezne lige igrale v Ljubljani proti Olim-piji. Tako kot v vseh dosedanjih tekmah so tudi tokrat mlade Velenjčanke ostale praznih rok; Ljubljančanke so zmagale z visokimi rezultatom 23 : 9 (8 : 2). Velenjčanke :so igrale slabo in so le redkokdaj bile uspešne pred golom domačink. Naj-borbena je bila Urenkaijeva in do-Ja 2! gola. Ostale zadetke so dosegle Zavolovškova 3, Jerina 2 in Leskovškova 2. V 4. kolu so Velenjčanke doma igrale z ekipo TVIN iz Virovitice. Gostje so v prvem delu dosegle izdatno prednost 13 : 3. V nadaljevanju so bile boljše domačinke, saj so gostje dosegle le tri gole, tako da je bil rezultat 16 : 9 za ekipo TVIN-a. Gole so dosegle Vrdoljakova 4, Jerina 3 in Urankarjeva 2. Po petem kolu vodi na lestvici TVIN z 8. točkami. Elektra ostane v ligi Preteklo nedeljo se je končalo tekmovanje košarkarjev v Slovenski košarkarski ligi I. B.. Šoštanjčani so se v zadnjem srečanju pomerili z domačini v Rušah. V prvem delu so bili domačini uspešnejši iin ob polčasu vodili z 38 : 33. V nadaljevanju pa sto izkušenejši Šoštanjčani uspeli zmagati z rezultatom 65 : 59 in tako osvojili skuipaj 16 točk, kar jim je zadostovalo za obstanek v ligi. Za moštvo Elektre so v tej tekmovalni sezoni največ igrali: Koren, Kristan, Polovršak, Holešek, Petek, Fuerstt, Hliš, Bogataj, Cverlin, Breznik in drugi. ična lesttvica: 18 133 ežica 18 123 18 122 -jubljana 18 1C0 18 99 na 18 ktra 18 [lice 17 >stojnal8 17 5 1279: 5 1441: 6 1448 99 8 1224 9 1304 9 1307 88 10 1321 88 9 9 6 7 66 12 1090 11 16 1013 1141 26 1269 26 1282 24 1196 20 1299 18 1349 16 1318 16 973 16 : 1313 12 : 1254 2 • Mislinjčani tekmujejo Odbojkarji Mislinja so v prvem srečanju z moštvom iz Ruš izgubili z rezultatom 1:3 (15:2, 6:15, 9:15, 12:15) Domačini so dobro igrali le v prvem setu, nato pa so borbeni gostje zmagali tri sete in osvojili obe točki. Najboljši pri domačih je bil Zaje. ^ KLEMENC • častno zastopali barve Slovenije V Beogradu je bilo atletsko tekmovanje mladinskih republiških reprezentanc za pokal republik. V skupnem seštevku točk mladincev in mladink so zmagali atleti Slovenije pred Srbijo in Hrvatsko itd. Za reprezentanco Slovenije so nastopoli tudi atleti Velenja: Edo Hojan, Boris Britovšek, Zvone Hižar in Andreja Sverc. Velenjčani so v borbah z najboljšimi mladimi atleti Jugoslavije dosegli nekaj odličnih uvrstitev: Edo Hojan je zmagal v teku na 1500 m s časom 3:55,3, tretji je bil v teku na 3000 m za balkanskim prvakom Janičijevičem in Dimičem (oba Srbija). V teku na 800 m sta za Slovenijo tekla Hižar in Britovšek ter dosegla 9. oziroma 12. mesto. Na 1.500 m zapreke pa je bil Hižar 7. Med mladinkami je Šverčeva bila v teku na 800 m 4. s časom 2:13,0; zmagovalka je bila Nada Šober iz Raven na Koroškem s časom 2:11,8. V teku na 400 m je Šverčeva dosegla 6. mesto, Šobrova pa 4. • Razmišljanja o TRIMU Sem redna obiskovalka trim steze in zelo navdušena nad to rekreacijo. V gozd se ne sliši hrup avtomobilov, človeka spremlja le ptičje petje. Včasih grem po delu in trimu v bazen. Ne poznam večjega užitka, kot je plavanje po vadbi. Tako sem se tudi pred nedavnim odpeljala s kolesom na trim. Na poti srečam sošolko, katera je na cesti preganjala dolgčas. Povabim jo s sabo, a brez uspeha. „Ne, tja se mi pa ne da," je bil odgovor. Med premagovanjem klanca nad bazenom sem še vedno premišljevala o pogovoru s prijateljico. Zakaj ima takšen odnos do tovrstnega razvedrila? Ko bi vsaj enkrat premagala svojo lenobo in šla z mano. Morda bi ji ugajalo in še bi se vračala. Tako premagam klanec in odložim kolo. Za grmom sezujem cokle, kajti po gozdu najraje hodim bosa. Vestno sem delala vaje. Presenečena dohitim moškega štiridesetih let v trenirki. Pozdravim ga, zakaj takšno srečanje je redko. Stezo končam precej zadihana. Stopim proti kolesu in vidim ob njem parkiran avto. Nehote začnem razmišljati: Lepo je, da je tovariš prišel na trim. Še pametneje pa bi bilo, če bi avto pustil v garaži in se peš povzpel do gozda. Ko sem odhajala domov, sem videla mnogo mladih sedet na bazenu. Žal oni ne vedo, da bi bilo veliko bolj zdravo iti na trim stezo, kot pa presedeti popoldan s cigareto. E. H. Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Velenje je delegatka vzgojno varstvenih zavodov Velenja in Šoštanja Marija Kuzman opozorila na pereč problem varstva v občini. Povedala je, da je trenutno v Kekcu, Mojci, Najdihojci, Vrtiljaku (gorenjski vrtec) in v nebotičniku ter v Pesju 680 otrok, kar je za 30 odstotkov več kot pa določa republiški normativ. „Če se zmogljivosti ne bodo poveča- le," je poudarila in nadaljevala, „to pomeni, če ne bo prihodnje leto novega vrtca, potem tudi vpisa ne bo. Tretjega junija letos, ko je bil vpis, so nekatere matere stale v vrsti že ob tretji uri zjutraj. 130 prošenj je ostalo nerešenih, zato bomo morali prihodnje leto upoštevati te, drugih pa sploh ne vpisujemo več. Letos bo vseljivih okrog 600 novih stanovanj. Pri nobenem bloku ni predvidenih otro- ČRNI JUNIJ Za prelepo pomladjo so prišli poletni dnevi. Maj je minil, obiskal nas je mesec junij, mesec, ki se ga vsi šolarji neizmerno veselimo. Prinese nam izkaze, plačilo celotnega učenja, z izkazi pa tudi počitnice, prelepe poletne počitnice, polne sonca, kopanja v vaškem potoku, brez števila razposajenih iger - p?, tudi vročih, prevročih ur, ko moramo pomagati staršem pri delu. Preden pa nastopimo pot v brezskrbne $ KRONIKA -Dne 25. 9. ob 14,30 uri je voznik os. avtomobila CE 318-13 Bernard Zavolovšek poljal po cesti Heroja Gašperja v Šoštanju. Ko je pripeljal do križišča ceste Heroja Serverja s Koroško cesto ni upošteval prometnega znaka STOP, temveč je zapeljat skozi križišče. Takrat pa je po prednostni Koroški cesti z njegove desne strani pripeljal voznik os. avtomobila Anton JUP, ki je trčil v Zavolovškov avtomobil. Škode je za okoli 800 din. - Dne 27. 9. ob 17,50 uri je voznik os. avtomobila CE 478-30 Miha POVH pripeljal po Šercerjevi cesti v Velenju iz smeri križišča z Jenkovo cesto. Ko je pripeljal do hiše št. 11 na Šercerjevi cesti, mu je nanadoma iz dvorišča te hiše zapeljal na cesto, brez da bi se prepričal, če je ta prosta, voznik os. avtomobila CE 654-86 Zdenko SILOVŠEK. Voznik POLH ie takoj zavrl, vendar ga je SILOVŠEK kljub temu s sprednjim desnim blatniicom zadel v sprednja leva vrata. Škode je za okoli 900 djn. - Dne 24. 9^ob 19.35 uri je voznica os. avtomobila Mira GOL-ČMAN peljala po cesti II. reda Ve-lenje-Šoštanj iz smeri Velenja svoj os. avto CE 459-33. V kraju Pesje jo je prehitel voznik os. avtomobila Jože GRUBELNIK, kateri se pred tem ni prepričal, če lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Pred voznico os. avtomobila je peljala voznica os. avtomobila, katera se je z vklopljenim levim smerokazom postavila ob sredino cestišča z namenom, da zavije v levo na stransko cesto. GRUBELNIK je takoj, ko je opazil voznico pred seboj zavrl, ven-' dar ga je zaradi mokre ceste zaneslo v levo, tako, da je s. sprednjim desnim delom vozila zadel v zadnji levi del os. avtomobila CE 629-11, od tam pa ga je odbilo v levo preko sredine cestišča tako, da je s sprednjo desno stranjo vozila zadel v sprednji del os. avtomobila CE 681-35, katerega je upravljal Jože ZAVOLOVŠEK, ki je pripeljal iz Šoštanja. Škoda na vseh treh vozilih znaša okrog 40.000 din. - Dne 25. 9. ob 14.15 se je voznik motornega kolesa CE 21-125 Anton BREŠAR peljal po Kidričevi cesti iz križišča s Korošlco cesto proti Gorjanovemu klancu. Ko je pred križiščem spredaj vozeči osebni avtomobil CE 166-08, ki ga je vozil Martin KRAKER zaustavil, se je BREŠAR zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel s sprednjim kolesom motorja v zadnji del osebnega avtomobila. Pri trčenju ni bilo telesnih poškodb, nastala je materialna škoda za okoli 900 din. počitniške dni, se spodobi, da se dostojno poslovimo od šole, tovarišev in tovarišic ter od prijateljev sošolcev. Živahno smo se pripravljali na zaključno slovesnost ob zaključku Šolskega leta. Takrat pa se je zgodilo nekaj strašnega, groznega, nekaj, kar bo za vedno z velikimi črkami zapisano v naših mladih srcih - 20. junij. Bil je lep dan, kot jih je mnogo ob koncu junija. Pomagala sem na polju, moje misli pa so bile v šoli. Nenadoma me je vzdramilo silovito bobnenje in valovanje zemlje pod menoj. Ustavile so se misli, ustavila se je beseda, ustavil se je čas. V enem samem trenutku smo postali tako nesrečni. Iz hiš se je kadilo kot po požaru. Ptice so preplašeno begale po zraku sem in tja, psi so se trgali z verig, srne in zajčki so preplašeno stekli iz gozdov in drveli neznano kam preko njiv in travnikov. Naša prelepa Zibika se je v trenutku spremenila v kup ruševin. Ko so se megle dima in prahu razkadile, so se polcazale velike razpoke, tu in tam pa tudi črne praznine porušenih zidov. Vaščani so prestrašeno klicali drug drugega in spraševali, kaj je bilo in kakšno škodo je potres povzročil. Ženske so jokale, moški so tarnali, vem, da bi tu in tam tudi zajokal kdo med njimi, pa so se - obrnili, potisnili klobuke nizko na čelo ter se vrnili domov, premleva-joč v sebi veliko izgubo. Znočilo se je, nas pa je bilo strah noči. Ali se bo ponovilo? Tisti, ki so bili bolj „korajžni", so spali v hišah, ostali smo bili zunaj, pod kozolci, v kupih sena in na vozovih. Sredi noči pa so se nam pridružili tudi oni. Sunek se je ponovil in dokončal, kar nista storila prva dva. Zdaj tudi ostali niso mogli več derivati strahu, groze pred ■ veliko silo,"proti kateri je ubogi človek tako brez moči. Jutro, ki smo ga dočakali budni, je odkrilo globoke rane ... Uničilo nam je tudi šolo. Obšla me je velika skrb, kje bom končala zadnji razred osnovne šole. Zaključne slovesnosti ni bilo. Ob vsakem koncu šolskega leta spusti kdo solzi-co, tudi letos smo jokali, samo letošnji jok-je bil pretresljivejši, imel je globoke korenine v resnični bolesti vseh nas ... Kaj bo v jeseni? Kam bomo šli v šolo? Baje šole sploh ne bo. Kaj bo z nami? Nenadoma pa - Velenjčani bodo v Zibiki gradili novo šolo. Dobiti šolo kar tako? Morda. Velenje? Zakaj prav Zibiki? Ne morem verjeti, saj še nikoli nismo nič storili za Velenje. Iz vsega skupaj ne bo nič, ostali bomo brez šole. Kar naenkrat pa je priropotal po cesti velikanski stroj in pričel urejevati prostor za novo šolo. Za strojem - mnogi so ga videli prvič in niso vedeli, da se mu pravi buldožer, so vozilijlrug za drugim tovornjaki, za njimi pa množica ljudi. In vsi so se razvrstili po pripravljenem zemljišču ter začeli kopati temelje za novo šolo. Domačini niso mogli verjeti, zdelo se jim je kot v pravljici. Vsi smo jokali. Vsako jutro me zbudijo stroji na novem gradbišču. Zbudijo me glasovi ljudi, ki nam pomagajo, da bomo lažje preboleli in pozabili na črni 20. junij." Skromna deklica sem. Nimam drugega kot mamico, sestre in domek, pred katerim me je groza. Vame zrejo neme razpoke, strop pa kot črna mora visi na majavih zidovih. Za vas, dragi Velenjčani, nimam drugega kot dve besedi: PRISRČNA HVALA' MARICA PLANINŠEK ZIBIKA zavarovalnica sava roslovna enota ekspozitura zastopstva celje velenje slov. konjice Šentjur rogaška slatina ških igrišč, kaj šele prostorov za vzgojo in varstvo otrok. Ljudje, ki se priseljujejo v Velenje, si varstvo na domu težko poiščejo, ker ne poznajo kraja niti ljudi, — morda je zasebno varstvo tudi predrago (op. p.), zato se znova in znova vračajo k nam; vendar jim mi ne moremo pomagati, ker so naši vrtci pre-natrpani. Prenesite, dragi delegati, te probleme v naše organizacije, saj bomo le tako lahko zagotovili materam organizirano varstvo " Mariji Kuzman in vsem delegatom je odgovoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Vlado Zakošek: „Tega problema se izredno dobro zavedamo. Zastavili smo celo* vrsto vrtcev v Velenju, Pesju, Topolšici. V Škalah, Šentilju in še kje drugod naj bi bili dislocirani oddelki. Pri tem pa moram opozoriti na velik problem, ki se ob tem poraja, to je na problem kadrov. Vse TOZD in krajevne skupnosti ob tej priložnosti pozivam, naj vgradijo v svoje letne delovne načrte tudi program varstva otrok. Ob vsem tem pa moram povedati resnico, ki še vedno drži: Šola je vredna toliko, kolikor učitelj. DELALI BOMO TUDI ZA S0T0VARISE Srečanje Med štiridesetimi delavci Ve-grada, ki so prejšnji teden dobili v roke ključe za novo stanovanje, je bil tudi kvalificirani strojnik 39-letni SPASOJE KAJTEZ. Njegovi zdaj sostanovalci so ga na slovesni podelitvi ključev izvolili za hišnika v novem bloku, ki stoji ob Jenkovi cesti pod samskim domom rudarsko elektroenergetskega kombinata v Velenju. Ves srečen je stiskal v roki ključe, ko smo pristavili k njemu stol in ga zaprosili, naj nam na kratko opiše svoje dosedanje življenje. „V Vegrad sem prišel pred dvanajstimi leti kot nekvalificiran delavec. V novem kolektivu sem se zelo hitro vživel in si tudi pridobil kvalifikacijo. Lani je prišla za mano še žena, imava pa tudi osemnajstletno hčerko. Stanovali smo v baraki v Metle-čah, kjer so bili življenjski pogoji zelo slabi. Na voljo smo imeli le kuhinjo in sobo, brez „špajze" in primernih sanitarij. Ždaj, ko imam novo dvosobno stanovanje, bo naše življenje veliko lepše. Kupil sem si tudi televizor, prej ga nisem imel kam dati, v stanovanju ne bo več močilo ... skratka, presrečen sem." Verjel sem njegovim besedam, da je zdaj nejsrečnejši človek na svetu. Vendar ni pozabil na svoje sotovariše, tiste, ki še nimajo tako lepega stanovanja kot ga ima zdaj sam. „Za ta blok smo v podjetju dali ves zaslužek dveh udarniških nedelj. Tudi za druge bom delal, če bo treba, dva dni udarniško; ali pa še več. Tudi drugi morajo dobiti takšno stanovanje kot smo ga danes mi!" in uuprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij Ljuban i Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula - ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto " uredniiik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne 1973 — Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje \norenje gorenje gorenje gorenje gorenje/^ ^\gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ^^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje i as gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje — ^^ gorenje gorenja gorenje gorenje gorenje ^^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ^^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ./^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^-, .-^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^\ /^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^, ./gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje\. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ku M.1Z l * gyg§ Člani delovne skupnosti GORENJE - LESNA ŠOŠTANJ čestitajo občanom ob 8. oktobru, prazniku občine Velenje, posebej pa še občanom KS Šoštanj ob krajevnem prazniku Šoštanja i Priporočamo naše kvalitetne izdelke GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE Vsem delovnim ljudem občine Velenje čestita za občinski praznik kolektiv gradbenega industrijskega podjetja »GRADIŠ« - TOZD GRADBENA ENOTA CELJE! LJUBLJANSKA BANKA i podružnica VELENJE čestita ob prazniku občine Velenje svojim varčevalcem in občanom