222. številka Ljubljana, v četrtek 29. septembra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAM Inhaja vsak dan iveler, iainoSi nedelja in prasnike, ter velja po pottl prejemao aa avstro-ogerake dežele aa vse leto 16 gl kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — Rokopisi ae ne »racajo. — Orednilivo in apravni&tvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. ( Vabilo na naročbo. Slavno p. ii. občinstvo uljudno vabimo nn novo naro^bo, stare u«h|mmI«* naročnike pa, katerim bo potekla koncem meaeea naročnina, prosimo, da Jo o pravem easa ponovi, «la posl-Ijanfe ne preneha lu tla dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbljaaske naročnike brea posllja- n|a na dom: Vse leto . . . »Id. 1»'— I Četrt leta . . gid.S*80 Pol leta ... „ 6-BOI Jeden mesce - ,, l*lO Za po*lljan|e na dom se račnna 10 kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. S poslljanjera po posti veljat V/se leto . . . sjld. I.V—I Četrt leta . - . ijld. 4- — Pol leta ... m S*—I Jeden mesee . n 1-40 0SJjr~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom« a h kratu se mora poalatl tndl naročnina, drugače se ne oilramu na dotično naročilo. Ob jednem opozarjamo čč. gg*. p. n. naročnike, kateri nam do 15. oktobra 1.1. ne pošljejo naročnine, da jim bode list ustavljen. Upravnlštvo »Slovenskega Naroda". Cesar Viljem in Avstrija. Oficijelni brzojav poroča, da nemški cesar že prve dni oktobra posćf.i zopet svojega zaveznika, našega vladarja. Ta vest je splošno presenetila, kajti da bo nemški cesar zgol le na lov prišel, tega nihče ne veruje, nasprotno pa ravno sedaj ni moči zaslediti na političnem horicontu kake črne pike, ki bi opravičila osebno posvetovanje zaveznikov. Konjekturalnim politikom bode zategadelj podalo obilo gradiva to potovanje nemškega cesarja. No, mi pa smo realni politiki in uam se vidi dokaj jasen pomen tega potovauja, jasen tudi že vnaprej uspeh. — Preteklo je jedva nekoliko dni, kar se je vnela nenavadno ostra in pomembna polemika med „Pester Lloyd-omw in „Berliner Tagblatt-otn". Povod tej polemiki dal je prvoimenovani list; trdil je LISTEK. Deželno gledališče v Ljubljani. Danes zvečer vršila se bode znamenita slav-nost v beli naši Ljubljani. „Dramatično društvo" slovensko otvorilo bode na slovesen način novo deželno gledališče. Prvikrat zadonela bode slovenska beseda v novem hramu Talije, katerega je postavila dežela kranjska. Pri tej priliki bode gotovo našim čitateljem drago, ako jim podamo na kratko popis popolnoma dodelanega novega našega hrama umetnosti dramatične.*) Novo deželno gledališče, za katero sta izdelala načrte deželni inžener J. V. Hrasky in arhitekt A. J. Hruliv, je tako tnojstersko dovršena zgradba v vsakem oziru, bodisi v celoti, bodisi v podrobnosti, da se opravičeno sme z njim ponašati dežela kranjska in bela naša Ljubljana. Imenovana mojstra umetnika ustvarila sta nam monumentalno zgradbo, za katero nas po pravici sme zavidati marsikatero večje provincijalno mesto, ki Be ne more ponašati z jednako dovršeno in luksurijozno izvedenim gledališčem. Le na kratko naj omenimo nekoliko črtic iz *) Gledi listek „Novo deželno gledališče" Itev 61 a dne 16, marca. namreč v nekem članku, da premoreta Rusija in j Francija za slučaj vojne nad jeden milijon več J vojakov, nego trojna zveza. Glede na to pozval je madjarski oficijozus Nemčijo, da naj ona primerno pomnoži svojo vojsko. Tej zahtevi se je jako rezko odzval „B^rliner Tagblatt", trdeč da bi bila dolžnoBt Avstro-Ogrske, paralizovati napominano premoč Rusije in Francije in da prav vojna moč Avstro-Ogerske ni v pravi primeri s številom prebivalstva in z nalogo naše države v trojni zvezi. Berolioski list zahteva konečno, naj Avstro-Ogrska pomnoži svojo vojsko za pol milijona, kar bi ta lahko storila brez truda in brez posebnih žrtev. Ako pa za to nima sredstev, tedaj bi Nemčija morala prav prijateljski odkloniti, da bi sama nosila trud, stroške i žrtve glede na diferencijo vojnih moči obojnih državnih skupin. Ako so to posledice trojne zve?e, tedaj so za Nemčijo uprav neznosne. — Tako „B'»rliner Tagblatt" in mi menimo, da so te besede jasne dovelj. Tu pripomnimo še, da projektuje cesar Viljem navzlic odločnemu odporu vseh parlamentarnih strank vojno reformo, b katero bode združena zopet izdatna pomnožitev nemške vojske. Slovanski narodi avstrijski se nikdar nismo ogrevali za trojno zvezo, ker jej nedostaje historične podlage, ker po našem prepričanji ne odgovarja pravim interesom naše drŽave in ker nam zategadelj ni uikakeršna garancija za bodočnost A kot lojalni podaniki uklonili smo Be taktu, akoprav je ta zveza že dosedaj naložila naši državi skrajnih bremen. Prav zategadelj pa se moramo odločno zavarovati zoper vsako nepoklicano umešavanje naših nemških sosedov v naše notranje zadeve. In kot tako zadevo smatramo tudi našo vojno moč. Za nas ima trojna zveza zgol defenziven značaj. Proti jugu in severozahodu nas ta zveza po sebi varuje ker so naši sosedje ob jednem naši zavezniki. Ostane torej še Rusija. To državo dolžili so vodje avslro-ogrske vnanje politike agresivnih tendencij zoper našo državo in prav ta sum spravil nas je zgodovine zgradbe. Ko je staro deželno gledališče pogorelo v noči 18. svečana 1887. leta, nastalo je vprašanje, se li bode novo gledališče gradilo zopet na starem prostoru. Da se izogne servituti lož, ki je kakor mora tlačila razvoj gledališča in iz drugih uzrokov odločili sj se merodajni krogi za drugo stavbišče, in sicer na Cesarja Jožefa trgu. Proraču-uieni najvišji znesek za zgradbo bil je določen na 190 000 gld. Meseca julija 1889 predložili so svoje načrte gg.: Hrasky in 11 r u b v in arhitekt V. Wa 1 -ter iz Celja. Slavno znana strokovnjaka Fellner in Hellrner na Dunaji izrekla ste bo za prvoimenovanih dveh načrt. Obžalovati je, da se ni izvedel tako, kakor je bil zasnovan iz početka, namreč za 1000 oBob, Štiri nadstropja visoko s GO ložami. Ker je pa proračun za tako gledališče presegal za 50.000 gld. odmeujeno najvišio svoto (veljalo bi bilo tako gledališče 240.000 gld.) prenaredda sta prvotni načrt Uko, kakor je bilo potreba, da se ne prekorači za stavbo določena vsota. Zaradi raznih ugovorov in zaprek se tudi prvotni stavbeni prostor ni porabil, nego se je postavilo novo gledališče na sedanjem prostoru, kjer je stala nekdaj M*yerjeva vila. Dne 13. avgusta 1890. l-*ta pričelo se je delati in dne 19. oktobra istega leta položil se je vpričo deželnega glavarja dra. Poklukarja in deželnih odbornikov temeljni kamen. Na prvi pogled naredi novo gledališče, ki je v trojno zvezo. A sedaj čedalje globlje prodira v merodavne kroge prepričanje, da ni bil opravičen ta sum, da nas je krivo poučil železni kancelar in da bi se tudi balkanske zadevo dale prav lahko rešiti mirnim potem in v soglaBji z Rusijo, ('videvati bi bilo treba le še to, da se Avstrija sme imenovati z veliko večjo pravico slovanska država, nego nemška ali pa madjarska. — Glede na vbo to se pa moramo avstrijski Slovani z vso odločnostjo zavarovati zoper to, da naj bi naša država žrtvovala se za agresivno politiko nemško ali pa tudi le za varnost Nemčije naRproti Franciji. Za svoje lastne defenzivne namene je Avstrija močna dovelj, tega se pa od nje ne sme zahtevati, da bi pokrivala nemški pomankljaj. V tem pogledu moramo odklanjati vsak nasvet in vsako zahtevo našega severnega zaveznika, bodisi od strani „Berliner Tagblatta", bodisi od kake druge. Ako Nemčija misli, da za svoje namene še vedno ni dovelj močna in da bodo nemški državljani zamogli prenašati še večjih bremen v znamenji militarizma, tedaj naj slobodno pomnoži svojo vojno silo. Avstrija pa za svojo varnost te sile najbrže nikdar ne bode rabila in zategadelj nima povoda, da bi posnemala vzgled Nemčije. Tu morajo odločevati jedino le avstrijski interesi in slaba pridobitev bila bi za našo državo trojna zveza, ako bi nas stala našo samostalnost. Koliko zamoremo mi žrtvovati v interesu te zveze, to vedeli bodemo presoditi uajbotje Rami in da smo v tem dosegli že zdavna skrajno mejo mogočih žrtev, to lahko dokaže sleherni davkoplačevalec avstrijski. Zategadelj smo nsvedočeni, da bode ostal brez vsakega političnega pomena iu uspeha najnovejši poset nemškega cesarja. Deželni zbor kranjski. V Ljubljani, 27. septembra. (V. seja.) (Dalje) — Pob!. Žuklje poroča o prošnji pedagogiškega društva v Krškem za uravnavo kranjskega meščanskega šolstva. Prošnja ima dva dela. Prvi je finančno vprašanje, drugi pa zidano v slogu italijanske renaisance, uajugodneji utisek. Veliki porti k podprt je s petorico mogočnih stebrov iz obrušenega kamns, na 1 n nn je naglavni venec z friznim nakitom in boguto figuralno sleme. Vse pa nadkrilju)e krasna skupina našega kiparja mojstra G a d g 1 a — krilatega genija), vihtečega plamenico in venčajočega alegoričnijjpodobi drame in glasbe. Jako lepo izveden je tudi figuralni t lih panonski nakit alegoriških podob, katerega je izvedla Dunajska tirma Fischer. V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelji postavila se bodeta dve sohi domačega umetnika Gangla. Vbb zgradba je na zunanji strani bogato okrašena z malimi amo-retami, predBtavljajočimi razne stroke dramatičue umetnosti in medaljoni op zlatem dnu. Tri velika vhodna vrat* vodijo v glavni ve-stibul, od tam pa so na desno in na levo dohodi do pritličja in stopnice do lož in galerij ter večerna blagajna. Vsi notranji prostori zvršeni so strogo v stilu v renesančnih oblikah. V pritličnem kuloirji razvrščene so garderobe in toilete za dame in gospode in poleg njih mnogo izhodov za Bilo. V istem redu razvrščene so garderobe in toilete in drugi potrebni prostori po nadstropjih, vse v najlepšem redu. Povsod je dovolj prostora in svetlobe. Gledališki prostori imajo v pritličji v obliki podkve do železne zavese nad IG metrov dolžine. V pritličji je za uglobljenlm prostorom za orkester, involvuje spremembe dež. Šolskega zakona. Napravile naj bi se tri meščanske dole, namreč poleg Krške še po jedna v Ljubljani in v Idriji. Poročevalec navaja obširno določbe zakona o vzdržavanji meščanskih šol in stavi v imenu finančnega odseka predlog : Prošnja pedagogiškega društva v Krškem za uravnavo kranjskega meščanskega šolstva odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da o njej svoje nasvete stavi v bodočem sesijskem oddelku. — Predlog Be vzprejme. Posl. dr. Schatfer poroča v imenu finančnega odseka o prošnji odbora za slavljenje petin-dvajsetletnice bitke pri Custozzi za podporo za spomenik in predlaga : Za spomenik v spomin v bitki pri Custozzi padlim kranjskim vojakom dovoli se iz dež. zaklada 200 gld., katere naj izplača dež. odbor, kadar se bode pričel staviti ta spomenik. — Vzprejme se brez ugovora. Posl. K lun poroča o prošnji krajuega šolskega sveta v Krškem za ustanovitev petega razreda za deklice na Krški ljudski šoli. Prosilci navajajo, da bi za jeden razred stroški ue bili tako veliki i u da bo zadovolijo b tem razredom, akopram bi smeli zahtevati tudi za deklice meščansko šolo. Finančni odsek pa ne more priporočati prošnje, ker bi moral imeti na razpolaganje obširneje gradivo, da spremeni soglasui sklep dež. šolskega sveta in dež. odbora. Zatorej predlaga, da se prošnja odkloui. Posl. Šuklje priporoča prošnjo in govori ob široeje o uredbi našib ljudskih šol. Položaj deklic je na Krškem nasproti dečakoin jako neugoden. Zatorej stavi nastopno resolucijo: Peticija krajuega šolskega sveta v Krškem za ustanovitev petega razreda za deklice na Krški ljudski šoli odstopa se deželnemu odboru t naro čilom, da preišče razloge, na katere se naslanja, ter eventuelno potrebno ukrene, da se ugodi dotični prošnji. Po kratkem odgovoru poročevalca Kluna odkloni se resolucija posl. Šu kl je-a in vzprejme predlog finančnega odseka. Posl. dr. Papež poro'a o prošnji Marije Zapletov, vdove stanovskega kancelista, za podaljšanje in zvišanje miloščine. — Prosilki podaljša se miloščina, katera ima poteči kuncem letošnjega leta, na tri leta naprej od 1. januvarija 1S93 počenši; ob jednem se povikša ta miloščina od letnib 60 gld. na bO gld. od istega časa naprej. Posl. Murnik poroča o prošnji občinskega, cerkvenega in zdraviškega zastopa na Bledu, knezo-škotijskega ordinarijata, kneza Windiscbgratza in barona Schwegelna, da bi deželni arhitekt Ilraskv pregledal načrte in izdelal proračun za stavbo cerkve ua Bledu. Cerkev je res v slabem stanu in se čuti tudi potreba povekšati jo. Naj bi se postavila lepa monumentalna zgradba v tem krasnem kraji naše domovine. Arhitekt Schmidt izdelal je že načrte, katere je pregledal arhitekt Avanzo. Nabranih je kakih 45.000 v to svrho. Fiaančni odsek torej predlaga: Omenjena prošnja se usliši in deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da bode deželni arhitekt in inženir Hrasky pregledal nacrte in izdelal preudarek troškov za zgradbo cerkve na Bledu. — Ss vzprejme brez ugovora. Dež. glavarja namestnik baron Apfaltern prevzame predsedstvo. Posl. Žitnik poroča o prošnji Matije Lev stika, posestnika v Sodražici, za odpis bolniških stroškov 25 gld. 81*/« kr. za svojega sina, ter predlaga v imenu finančnega odseka: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da poizveduje pri Županstvu, ali so v prošnji navedene imovinske razmere resnične in potem prošnjo primerno reši. Posl. dr. Papež poroča o prošnji meščanov v Krškem glede olajšave pri mostnini čez Savski most. Po naročilu dež. zbora sestavil se je statistični pregled dohodkov in na tej podlagi more zdaj staviti finančni odsek nastopni predlog: Mostnina na deželnem mostu čez Savo na Krškem se: 1. odpravi za pešce; 2. zniža za vprežno živino tako, da je plačati od glave po 12 kr. izjemno pa po 8 kr., katera izjema se dovoli jedino le za vprežno živino prebivalcev v Krškem mestu. Predstojeća znižana tarija dobi veljavnost od 1. januvarija 1893 leta naprej. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta sklep potom prenaredbe dotične instrukcije k številki 8093 de 1891. S tem je tudi rešeno naročilo vis. deželnega zbora k 10 točki dnevnega reda v VIII. seji due 24. marca 1892. — Predlog se vzprejme. Poslanec Krsnik poroča v imenu upravnega odseka o pravici javnosti epidemijskih bolnic, katere napravijo občine na Kranjskem za čas, dokler trajajo epidemije, z dotičnim načrtom zakona. Omenjajoč, da so se razun mesta Ljubljane do zdaj ustanovile epidemijske zaBilne bolnice na Rakeku, v Št. Petru, Kratiji, na Javorniku, v Kranjski gori, Domžalah, Kamniku in v Litiji, kakor tudi, da je po obstoječem poučilu o koleri vsaka občina dolžna Bkrbeti za primerne prostore v svrho vzprejetja za kolero obolelih, predlaga se nastopni načrt zakona: Zakon z line............, veljaven za vojvodino Kranjsko, o pravici javnosti, priznani epidemijskim bolnicam, katere napravijo občine na Kranjskem za čas, dokler trajajo epidemije. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Epidemijske bolnice (bolniške kolibe, zasilne in druge takšne bolnice), katere napravijo občine na Kranjskem, uživajo, dokler trajajo epidemije, glede bolnikov, z otrovnimi ali nalezljivimi boleznimi okuženih in v njih oskrbovanih, pravico javnosti v zmislu zakona z dne 1. maja 186 9. leta, drž. zak. štev. 58. § 2. Oskrbovalno pristojbino za vsakega bolnika in za vsak dan, pri kateri se sme poleg troškov za bolnike, oskrbovane v omenjenih bolnicah, v ki ima prostora za 32 mož, jednajst vrst sedežev, skupaj 177 (prve tri vrste so fautelji.) Parterno stojišče je ločeno popolnoma od sedežev in ima vhoda, kakor sedeži z desne in leve strani. Prostora je za 120 do 150 osob. Za udobnost in varnost občinstva je torej Bkrbljeno prav dobro. Na obeh straneh proti odru je v pritličji še po šest lož, ki so vse zaprte, da se ne vidi z jedne v drugo. Prvo nadstropje ima samo lože, katerih je 21. Bogato okrašeni proscenijski loži sta zaprti in namenjeni državnim in deželnim dostojanstvenikom, kakor kažejo orna-mentni okraski. Druge so odprte in ločene po ležečih konBolah, tako da spredaj Bedeči vidijo z jedne lože v drugo in Be mogo tudi pogovarjati. V drugem nadstropji je ob strani proti odru po 6 lož, odprtih še bolj, nego v prvem nadstropji, samo proBcenijski dve sta zaprti. Vse lože drapirane bo jako ukusno s temno rudečim blagom. V sredi pa je balkon, na katerem bo tri vrste fauteljev, skupaj 67. Za balkonom so razvrščeni v 5 vrstah galerijski sedeži, katerih je v sredi 55, na vsaki strani vhoda pa po 25, skupaj torej 105. Vsi imajo zak lopne stole. Galerijsko stojišče je precej majhno in ima prostora za 60 osob. Jako ukusen je plafond, izdelan v pompejan-skem alogu, s raznimi steklenimi pločami za svetlobo. Slikar Ceh okrasil ga je s šestimi alegoriškirai podobami. Odprtina odra ima na stropu sliko Ce- hovo, predsUvljajoČo glasbeno idilo. V luoetah pa sta dve dolbini, namenjeni za kipe za gledališko umetnost zaslužnih mož. Nastropja alone na har-moniško razpostavljenih stebrih, močno gredje galerije nosita dve umetniško dovršeni ženski karijatidi, nasadke reprezentacijskih lož pa nosijo fauni in bahantinje. V sredini je bogat lestenec za pli-novo svečavo. Obžalovati moramo, da se ni uvedla po posl. Hribarja predlogu električna razsvetljava, ker le v tem oziru zaostaje naše gledališče za naj-modernejimi jednakimi zgradbami. Za zračno kurjavo in ventilacijo skrbljeno je prav dobro, tudi vodovod uveden je v vsa nadstropja. Splošni utisek gledalskih prostorov je jako harmoničen in ugoden. Pravi kras gledalskih prostorov je foyer v prvem nadstropji z mrainoruatimi stenami in lepimi slikarijami. Nad kaminom od kararskega mramorja vzidana je spomeniška plošča, oa kateri bode nastopni napis v slovenskem in nemškem jeziku: aKo je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro deželno gledalište I. 1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine Kranjske 1. 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 1. 1890. in se ob stroških dežele Kranjske ter s prispevki mestne občine Ljubljanske iu kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton Detel a, deželni glavar; Ivan Murnik, dr. Franc poštev vzeti tudi primerno obrestovanje troškov, izdanih od občine za napravo, oziroma za pohišje dotične bolnice, določi najkasneje nemudoma potem, ko je ponehala epidemija, politično deželno oblastvo v/ sporazumu s deželnim odborom. § 3. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon. Zakon vzprejel se je ,en bloc" brez daljne razprave. Posl. Po v še poroča o prošnji občin v Bohinjski dolini za podporo v povzdigo pravilnega planinskega gospodarstva in naprednega mlekarstva. Poudarja pomankanje dobrih planinskih pašnikov, ki ao zanemarjeni in se ne cedijo. Tudi manka hlevov, kjer bi živina našla zavetišča pri slabem vremenu. Treba bode zboljšati planinske pašnike, ker se svet čimdalje bolj pogozduje. Finančni odsek predlaga: Prošnja občin na Bohinjskem izroča se deželnemu odboru s priporočilom, da iz svote, dovoljene v svrho za povzdigo kmetijskega napredka podeli primerno svoto v podporo planinarstva, ter sporazumno s kmetijsko družbo pospeši planinarstvo osobito na Bohinjskem. Poslanec Mesar podpira prošnje in stavi resolucijo : Deželni odbor sme porabiti znesek do 1000 gld. za zboljšanje planinskega gospodarstva in mlekarstva v Bohinju in druži h občinah Radolisko- Kranjskogorskega okraja, o čemur naj svojedobno deželnemu zboru poroča. Dalje se zahvali v imenu Bohinjcev za premiranje konj ter izreka željo, da bi se tudi nadalje vršila taka premiranja v Bohinju. Posl. baron Schvvegel podpira prošnjo in stavi nastopni posredovalni predlog: Prošnja naj se izroči dež. odboru, da to stvar temeljito preišče in za planinsko gospodarstvo v politiških okrajih Kamnik, Radovljica in Kranj, če se pokaže potreba za podpore, dovoljuje take podpore do zneska 1000 gld. ter za pokritje tega stroška pridobi naknadni kredit. Ko sta govorila še posl. Murnik za Kamniški okraj, posl. Krsnik pa za Kranjski okraj in sta na kratko naznanila posl. Mesar in Schvvegel, da sta to že poudarjala, izjavi poročevalec Po v še, da upravni odbor ni stavil obširnejega predloga, ker je treba proučiti celo vprašanje. Z veseljem pozdravlja vse predloge. Pri glasovanji bil je vzprejet bar. Schvvegla predlog kot najširji in so odpadli torej drugi. Posl. Murnik poroča o prošnjah županstev občine Kolovrat, Kauderše in Aržiše za preložitev okrajne ceste pri Zagorji. Upravni odbor predlaga, da se prošnje izroče dež. odboru v rešitev. S tem je bil končan dnevni red in je preostala le še točka, ki se je odložila za zadnjo, namreč poročilo o proračunu deželnega zaklada za 1. 1893. Generalno debato prijavili smo Že včeraj. Ž njo se je končala jutranja seja, ki je trajala od '/a 10. ure ijutraj do 2. ure popoludne. (Konec prih.) Papež, dr. Adolf Scbaffer, dr. Jos. Vošnjak, deželni odborniki. Stavba se je zidala po načrtih deželnega inženćrja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega." Oder urejen je po najnovejih uzorcih in skoro izključno v gornji konstrukciji iz Železa, da je varnost proti ognju kar največja mogoče. Globok je 10 oziroma 15 metrov, širok pa 18 metrov, prosce-nijska odprtina ima blizu 10 metrov. Proti gledal skemu prostoru ga zapira železna zavesa. Vse dekoracije vise na žičnih vrveh in je obširno skrbljeno za vse potrebne sceniške pripomočke, da se bodo dale predstavljati vsakovrstue igre. Gledališki mojster g. Bittner priredil je vse tako, da ustreza najnovejšim sccnifikim zahtevam. Veliko zaveso izdelal je slikar A. Liebscher v Pragi, dekoracije in drugo zaveso Kautski in Rottonara na Dunaji. Stranski prostori so namenjeni za garderobe in za poskušoje in so prostorni, da VBtrezajo vsem zahtevam. Napisi v vseh prostorih gledišča so slovensko-nemški, da tudi tujec lahko vidi, da je v deželi, kjer prevlada slovenski jezik. Naj bi skoro doila doba, da bode tako tudi v novem hramu Talije, kjer je domača dramatična umetnost storila zopet važen korak naprej. Kdaj se bode izpolnila ta zelja — to odvisno je od naše narodne ss vesti ia odločnosti. Y. Politični razgled. notranje dežel«. V Ljubljani, 29. septembra. Češke razmere. Od moravsko-češki h poslancev nasvetuvana vkupna konferenca zanimlje sedaj močno v^t politične kroge. StaroČehi se te ideje krčevito oklepajo, ker se nadejajo, da bodo na tej konferenci s pomočjo veleposestnikov in moravskih Čehov dobili večino in tako prisilili Mladočehe, da bo pokore njihovemu programu. Mladočehi izrekli bo se sicer v principu za uasvetovano konferenco, a zahtevajo, da imej ta shod narodnih poslancev samo karakter posvetovalnega shoda, končno ni ničesar določati, niti komu kaj nalagati. Mladočehi so tudi zoper to, da se pred shodom vrši konferencija delegatov, ker je vsemu temu le namen, podkopati tla Mlade-Čehom Sicer pa, pravijo „Narodni Listy", ni od-ločiloo število narodnih zastopnikov, ampak število zastopanih volilcev in to ve* vsak človek, da je veČina naroda z Mladočehi. Razdor v Malorusih. Stranka Malorusov je že dlje časa razcepljena, a nasprotstvo mej Starorusi in Mladorusi priktpelo je sedaj do viška in razkrojilo stranko defiuitivuo. V ponedeljek bila je v Lvovu skupna seja obeh frakcij, a ker po dolgotrajni ostri debati ni bilo moči niti v glavnih točkah priti do jedinstva, konstatiralo se je to principijelno nasprotstvo protoko-larično in vsaka frakcija se je samostojno konstituirala. \ n »n. le države. Nemške finance. Troški za vojsko so na Nemškem velikanski, a navzlic temu, da je narod komaj plačuje, misli vlada povečati število vojaštva. Kako težko se ji bode to posrečilo, vidno je iz tega, da je država tudi sicer v veliki finančni zadregi. Pruska že davno nima več urejenega gospodarstva in tudi novi finančni minister Miquel še ni mogel ničesar storiti. Glede državnega proračuna za prihodnje leto izrekel se je Miquel jako pesimistično, češ, da je deficit 86 milijonov mark brezdvomen in neizogiben. Kako dolgo bodo nemški davkoplačevalci še zmagovali grozno breme, ni moči prorokovati, a vsaki reči je kdaj konec m splošna nezadovoljnost na Nemškem prouzročila bo gotovo, da bo ta konec prej nastal, nego si mislijo državniki. Saj so se že trezni ljudje pridružili socijalistom. Nemški in francoski socijalisti pobratili so se zopet jedenkrat in to na kongresu v Maisiiji, kjer je bil vodja filozofičnih nemških socialistov Liebkuecht časten in slavljen nad vso mero. Ker bo pa francoski socijalisti konečno vender le tudi Francozi, naročili bo Liebknechtu, naj on in somišljeniki njegovi v nemškem državnem zboru predlagajo nevtralizacijo Alzacije in Lotaringije in to za izveBtuo dobo let, potem pa naj bi se potem splošnega glasovanja odločilo, kateri državi bodita priklopljeni Alzacija in Lotaringija. Liebknecbta je seveda tudi intervival neki Pariški novinar. Lieb-knecht mu je rekel: Pri prihodnjih volitvah dobili bodo socijaliatični kandidatje vsaj 1 milijon glasov več, kakor pri zadnjih, že zato, ker so odločni nasprotniki vojaški predlogi. Socijalisti so v Nemčiji jedina stranka, ki se upira militarizmu, ker ubija narod. Nemška vojska ima poglavitni namen, varovati bougeoisijo pred socijalisti. O protisemitih izrekel se je Liebknecht malo laskavo, čemur se ni čuditi, kdor vo, da je mej načelniki in voditelji nemških socijalistu v jako mnogo Židov. Irsko agrarno vprašanje. Minister za Irsko, John Morley, bavi se že dlje časa z irskim agrarnim vprašanjem, sosebno ker so se zsčeli zadnji čas irski najemniki nevarno gibati. Naznanil je vodji irskih poslancev, da bode v kratkem skl cal komisijo, kateri bode rešiti vele-važno vprašanje: kje je dobiti sredstev, da bi se pregnanim najemnikom zopet pomoglo do zemljišča. Dopisi. Iz Zagorja na Pivki 26. septembra. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Dne 11. t. m. napravilo je naše mlado gasilno društvo javno tombolo s petjem in prosto zabavo. Da vživa to mlado društvo občno zaniinauje, nam je v dokaz zabave lep in dober izid. Čistega dobička ima društvo od tombole 92 gld., zares lepa svota, kojo bo porabilo društvo v nakup cevi. Na prostorih, za tombolo odmenjenih, zbralo ae je mnogo občinstva, mej njimi mnogo odličnih rodbin iz II. Bistrice in Št. Petra. Zahvaliti se mora naše prostovoljno gasilno društvo posebno veliki udeležbi aPostojinskega gasilnega društva". To nam je v dokaz, da stojiti ti dve gasilni društvi v dobri zvezi mej seboj. — Na pomoč tedaj I — Po končani tomboli razšli so se gostje, nekateri v bližnje gostilne, kjer so jih vrli pevci zabavali a svojim lepim petjem, drugi zopet na plesišče, kjer so se zabavali poino v noč. — Pri tem ni ameti poiabiti zahvaliti ae vsem gospodom, ki ao pripomogli k lepem izidu veselice, sosebno go-spicam pevkam, gospodom pevcem in častnemu udu gasilnega društva, gosp. Drg. Časniku, koji je gasilnemu društvu bil na vae strani v podporo in je napravil društvu tudi lineuik, zares krasno delo. Bog plati vsem zato. Leta 1893. obhajalo bode naše „Narodno bralno društvo" svojo 20letnico, oziroma '20letuico ustanovitve „Zagorske Čitalnice" in pri oni priliki blagoslovilo bode tudi gasilno društvo svojo briz-galno; izvestno se bode ta dan proslavil kot pravi narodni praznik. Zagorski občani že željno pričakujejo, kedaj da pride veščak pregledati sedanje šolsko poslopje, če bi ono zadostovalo razširjenju šole v dvorazred-nico, kajti te je vasi kot Zagorjo že davnej brez-pogojuo potreba. Z željo pričakujejo tudi Zagorci, kedaj da pridejo delavci kopat projektiran vodnjak, kojega nam je slavni deželni zbor obljubil napraviti. Letošnje poletje bilo je zelo ugodno za taka dela. Domače stvari. — (Banket na čast g. Luki Svetc-u,) ki je bil prvotno določen za 3. p. m. preložil se je, kakor smo že poročali, na nedeljo 9. oktobra, ker se je tako izrekla želja od mnogih strani. Odbor prosi toraj slavno občinstvo, da blagovoli vzeti to v vednuBt. Zanimanje za to manifestacijo narodne hvaležnosti je splošno in nadejati Be je, da bo udeležba sijajna; iati večer bode tudi v deželnem gledališču slovenska predstava, pri banketu pa bode svirala vojaška godba. Dobro došel je vsak slovenski rodoljub, tudi če po naključji ni prejel posebnega vabila. Oglasila, katerim naj se ob jednem blagovoli priložiti v prvotnem vabilu naznačeni zuesek 3 gld. za kuvert, sprejema tajnik gosp. dr. Fr. Stor v Ljubljani. — (Češka deputacija |»ri otvoritvi deželnega gledan šča.) Z jutrašnjim brzo v lakom prišli bo iz Prage zastopniki Narodnega d -vadla v Pragi, gg. ravnatelj Fr. A. Šubert, član društva P e col d in nadrežiser K o 1 ar. Češki gostje bo se nastanili pri „Slonu" in so Bi dopoludne ogledali deželno gledališče. Gosp. ravnatelju Hubertu ugaja naš Talijin hram v'vsakem pogledu; rekel je, da je videl več nego sto gledališč, vender pa mora pr;znati, da je naše deželno gledališke glede oprave in praktične razdelbe prostorov jedno prvih. Tudi gg. Kolar iu Pecold pohvalila ata Btavbo in stavitelja. Češki deputaciji sta razkazovala prostore gg. dež. inženir Hrasky in arhitekt II rub v, spremljala pa sta jo gg. Ivan Hribar in tajnik Anton Trstenjak. — (Na čast češkim gostom) gg. ravnatelju Fr. A. Šubertu, Pecold u in Kolar ju dal je predsednik .Dramatičnega društva" g. doktor Ivan Tavčar danes dine, na kateri so bili povabljeni poleg njih še gg.: dež. poslanec Iv. Hribar, dr. Val. Krisper in tajnik Anton Trstenjak. — (Nov dobrodelni dež. zavod.) V zmislu lanskega ukrepa dež. zbora kranjskega glede ustanovitve posebnega zavoda za slepce in gluhoneme iskal je dež. odbor Že dlje časa primernega prostora za novo zgradbo in nekaj časa celo mislil porabiti v to svrho svet za Št. Petersko cerkvijo v Ljubljani, kupljen za novo deželno bolnico. Sedaj pa je došla dež. odboru primerno ugodna ponudba ; nudi se mu namreč graščina Prapreče pri GroBupIjah za ceno 6000 gld. Ta graščina zidana ju bila šele 1. 1830 od grofa Licbtenberga in ker je dobro ohranjena, prostorna in blizu Ljubljane, ker je vrhu tega v graščini duhovnik, ki uživa posebno ustanovo, želeti je, da bi dež. odbor ne zamudil te ugodne prilike. V graščini bilo bi prostora za več nego 100 gojencev. — (Slovenski bicikliški klub „Ljubljana") pozdravil je včeraj v ožjem krogu članov in prijateljev bicikliškega tovariša in zmagovalca pri veliki mejnarodni dirki iz Dunaja v Trst g. Sobotko, ki se je na povratku iz Trsta mudil nekoliko v Ljubljani. Podpredsednik kluba pozdravil je s prisrčno besedo g. Sobotko, ki je odzdravil v češkem jeziku. Bilo je še več zdravic in ločili so se člani kluba s krepkimi Živio- in Na zdar-klici od slovanskega tovariša zmagovalca. — (Vesela svatba.) V Potoku ob Savi praznoval je posestnik France Stol i na svatbo Jedi in pijače je bilo ▼ isobilji in godci godli so na vse kriplje. Družba je bila dobre volje, dokler ni jeden godcev zarobil dovtip, ki je novoporo-čeno ženo Štoline močno razburil. Lotila se je godca in ga neusmiljeno lasala iu pehala. Družba je bila hipoma razdeljena v dva tabora in ko sta z združenimi močmi pomirjevalca, učitelj in cerkovnik, bila odpravljena, začel se je pretep. Ženina lotila se je tašča in ga a stolom oplazila po nosu, da se mu je kri uiila; tudi nevesta ni štedila svojih pesti j. Prepir in pretep je šele ponehal, ko so prišli orožniki. Gostje so su pomirili in zopet sedli za mizo ter pili in jedli do ranega jutra v najlepši slogi — ( V o I i 18 k i shodi.) Državni posl. dr. Gregorec in dež. posl. dr. J u r t e 1 a poročala sta te dni o svojem parlamentarnem delovanji na Slatini iu v Št. Janžu na Dravskem polji. V Št. Janžu zbralo se je do 500 ljudij, ki so z navdušenjem slušali svoja zastopnika ter jima izrekli popolno zaupanje in zahvalo za njuno ueutrudno delovanje. S petjem in gromovitimi Živio-klici završil se je ta shod. — Tudi volilski shod ua Slatini jo bil sijajen in imel zajedno praktičen in za ondotno narodno stranko velevažen uspeh, da so namreč slovenski Volilo! kakor jeden mož udeležili se občinskih volitev iu podrli dolgoletno gospodstvo nem-škutarjev. — Celo ponižna „Siilstr. Post", ki ae nikdar ne upa nadlegovati slovenske poslance z željami in nasveti, sodi, da bi poslanci mogli mnogo dobrega storiti, če bi večkrat stopili pred svoje volilce. — (Izpred sodišča) V petek, d ne" 30. t. m , ?rii se pred Tržaškim deželnim Bodiščein kazenska obravnava proti Arturu Zanettiju zaradi govora, ki ga je govoril pri pogrebu pred kratkim umrlega znanega iredentista Autona Vidacovicba. Zanetti je obtožen javnega zaničevanja in poniževanja ustanov zakona po §, 305 kaz. zak. To je tudi je len tistih junakov, katerih poklicani zagovornik je mali baron Scbvvegel. — (Tihotapstvo en gro s.) Finančna uprava Heška je zasledila, da je vinski trgovec Burici odkar je v veljavi vinska klavzula, utihotapil na Reko velikanske množine turškega vina. Buru' je obsojen na 50 000 gld. globe. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Dunaj 29. septembra. Taatte se je vrnil iz Nnlžova na Dunaj. Dunaj 29. septembra. Telefonska proga Dunaj-Trst izroči se dne 1. oktobra javnemu prometu. Budimpešta 29. septembra. Poslanska zbornica volila zastopnike v delegaciji, član nezavisne stranke Kovacs interpeliral je inini-sterskega predsednika glede trojne zveze. Budimpešta 29. septembra. Glasom časnikarskih poročil umrle včeraj tri osebe, pri katerih so se konstatirali znaki kolere; v bolnico pripeljali danes štiri osebe, bolne za kolero. Krakov 29. septembra. Tukaj umrla danes jedna oseba za kolero, v Podgorcah pa jedna. Razne vesti. * (Papež in ruska carica) Pariški ,Figa ro" piše: C*r in carica obiskala sta večkrat bolnice, kjer se ležale žrtve kolere, in se brez strahu približevala boluikom. Usmiljeni sestri, umirajoči za kolero, stregla je carica do zadnjega trenotka in mrtvi samaritanki zatisnila oči. Papež, čuvši za to dogodbo, Čestital je carici telegrafiju o in i i poslal svoj blagoslov, češ, da je njegova hči, tudi če ni katoliške vere. Car se je za papeževo prijaznost brzojavno zahvalil, poudarjajoč, da sta on in carica vršila samo bvojo dolžnost, drugega nič. * (Korintski prekop) bode se že bodoče leto izročil prometu, ker so v poslednjem času dela napredovala prav dobro. Slovesna otvoritev se bode menda vršila dne 5. maja, na imendan grškega kralja. Vožnja za parobrode preko kanala trajala bode samo 20 minut. * (Dober jahač.) Konjiški nadporočnik Ivan Mažuranid stavil je za precejšnjo svoto, da prijezdi v 24 urah na jednem in istem konji iz Indije v Kumo, Mitrovico, Vinkovce, Djakovo, Osek in v Vukovar, katera pot je dolga 210 kilometrov. Nadporočnik je stavo dobil, zajedno pa nadkrilil s tem najodličnejše jahače, kajti tako dolgega pota še ni nihče prejezdil na jednem in istem konji v tako kratkem času. Konj, katerega je jezdil nadporočnik, je močno pohabljen, a svoje teže je izgubil 18 kilogramov. MMsMsMk! „LJUBLJANSKI ZTOH" ■toji za vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. liOterfjnv utrške 28. septembra. V Urnu: 32, 39, 75, 6, 68. Tujci: 28. septembra. Pri Haliei : Kultu. Glas, Rubin, Ernt, Steinriick z Dunaja. — llausman iz Prage. — Ilelle iz Kudnlfovega. — Hofbauer iz Gradca. — Usana iz Kranja. — Jaklič iz Kočevja. — Milanek iz Heljaka. — John iz Budimpešte. — Dogatiotz iz Velikih LafiC. Pri Momi : Sobotku, Nool, Weinel, Prever, Mutb, Weinberjr«r z Dunaja. — Jereb iz Krope. — Weiss iz Gradca. — Bobn iz Celovcu. — Pogorele iz Zagreba. — Blebet iz Berolina. — GloboCnik iz Kranja. — Schinzl iz Prage. Pri Jii>.ii4iii kolotlvora: Zenkcr, Pullak z Dunaja. — Rever iz Trstu. Umrli so r E4«^Jiaul: '21. septembra: Janez Merjasec, mizarjev sin, G1/« leta. Poljanski nasip .št. 14. grifca. — Vlncenc Je raj, delavcev sin, '.: meseca, Streli&ke ulice St. II, atrophte 28. septembra: Ivana Kozina, tesa-jeva hć>, Ili mesecev, Kožno ulica St. 5, katar v črevih. — Ernestina pl. Lehman, nadporocnikova lici, G l let. Ureg St. '20, vedenica. V deželni b o l n i c i : 27. septembra: Ivan Lukas, knjigovez, 36 let, jetika. Meteorologično poročilo. 1 - Cas Opazovanja Stanje barometra v mra. Temperatura Vetrovi Nebo Moki iua v i mm. a. 1 30 7. zjutraj 2. popol. U. zvečer 788 0 mm. 7;jti G mu. 736 ti mm. 12 2° C brezv. 238° C si. jzh. 16 8U C jsl. jug. megla jasno jasno 0-00 nm. | Srednja temperatura 17 6", za 3'K" nad norma lom. ■vTLX3.a^j£aii:a- bor dne '29 septembra t. I. včeraj gld. *6 Papirna renta .... Srebrna renta .... zdata renta......, 5° „ marčna renta ... , Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... „ London ........ Srebro......., Napol........„ C. kr. cekini...... Nemfike marke..... 4 .. državne srečke iz I. Državne srećko iz I. 1864 • i-, k .-i zlata renta 4"/.t • • ■ Ogerska papirna renta ft*/, . Dunava reg. srečke 5"'0 . . Zemlj. obć\ avHtr. „ z^atl 15lt:*t Kreditne srečke...... Rudolfove srećke...... Akcije iuiglo-avtit r. banke . Tramway-drust. velj. 170 gld. a.v. 0 96 88 1 !") 6<> 100 30 990*— 818*78 11966 981 b'Sfl 88-70 980 gld. UK) . — Kld 100 gld. listi . . |00 gld. 10 „ 120 . 140 186 112 100 199 117 19n v3 lf)3 •238 danes . 96-70 96 35 115 6*-» 100-45 990 — 312 50 119-65 9 51 6*68 5870 gld. 25 kr. , 60 „ . 40 , ■ 45 , u * 6 , n 60 . . »6 . . 60 , , 40 „ „ 50 « Čast. članom zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Lajubljani« Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev sklenila je v svojem izrednem občnem zboru jednoglasno, da od 1. oktobra t. I. počensi gostilničarii in kavarn n rji v flvojih prostorih goBtom ne bodo več prodajali smodk in to tako dolgo, dokler se ugodno ne reSi c. kr. finančnemu ministeratvu pred šestimi meseci izročena prošnja zadruge, da s« zopet dovoli gostilničarjem in kavarnarjem prodajati smodke. To se naznanja vsem zadružnim članom. (1088) Zadružno starešinstvo. Mnogo denarja prisluži si lahko vsakdor z malo glavnico (od gld. 400*— navzgor) na Dunajski borzi. Vestno navodilo daje verodostojen strokovnjak . kristijati . Znaten uspeh dokazljiv. Vprašanja, na katera se daje fraukovan odgovor, odpravlja pod šifro ,,A. »«17»* Itnriolf Mokno nn I»iiiih|i. (1082-1) Maribor na Dravi. Hiša z vrtom in dvema stranskima poslopjema v kateri je pekarija in gostilnica, ki vrže na leto najemnine v vsem I60O gld., proda Me zit 21.500 gld. (1083-1) Povprašati ie pri lastniku gosp. Frideriku s<-lie«lit\.v, v Gradci, Annenstrasse 19. lir. Friderika I^cngiol-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka \\ znan kot najizvrstnejse lepotilo; ' ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa ču-U dovit učinek. Ako se namaže zvečer t njim obraz ali drugi deli polti, očl|o r*e /.«» dragi ne-simttic luskine od polil, ki poMtaue v*l«*d tegn ii» in neina. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-ln je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogorce, nosno rudečino, zajedce in drugu n<>Huažuosi.i na polti. — Ceua vrču z navodom vred Kld. l.BO. (22—18) Dr. Friderika Lengiel-a ĐENZOE-MILO. Najmilejse in najdobrodejnejno milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad ho kr. Dobiva se v l.jultljuni v I U. pl. Trnkoccy.J» lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Pustna naročila vsprejb-oia W. Henn, Dunaj, ,\. Sveže došlo! MAG GI JEVA se dobiva pri J. JBnzzoI ini-ju. zabela za juhe (785—21) Hiša na prodaj lin Igu „pri Merčniltu", pripravna za gostilno, ima 5 sob, klet in kaščo. Poleg hiše je majhna hišica z jedno sobo in s tremi drugimi shrambami, hlev, svinjaki, pod, ledenica, vodnjak, vrt s sadnim drevjem in kozolec. Več se izve pri Franu PnvliO-u na Glincah h. št. 12 pri Ljubljani. (1079—2) Pripravlja so prav skrbno s parom iz najčistejših lepodifiečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. B5 kr., male Bteklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po klg. malinčnoga sirupa poStne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poskušnjo zastonj in franko. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanjn nututčila se gtrifti gu»t^etju sviti« t n v nn izt fšuj4>j». (59—9)^^ •I Posestvo z velikim vrtom v lri meni en niodroc na peresih (FeđarmatratM). Ti modroH so sididno iz najboljle tvarlna narejeni, imajo po 80 dobro v i * c» ♦ —*—»2 *~~~• n ♦ * - * * c ♦ ♦ c» c ******* ******* ■ mm m* m +m m+ ««* <** ^ ^ ^ * I K št. 7471 od 1. 1892. (1090—1) Dne 15. Oktobra 1892, ob 11. uri dopoludnc, vršila sc bode pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradci pismenfL ponudbena obravnava radi prodaje 26.642 komadov rabljivih in 272 komadov nerabljivih kapuc iz kavčukovine, nahajajočih se v postajah Gradec, Celovec, Maribor, Ljubljana. Trst, Celje, Gorica, Pulj, Radgona in Ptuj. Nataiičneji pogoji za udeležbo pri tej obravnavi razvidijo se iz razglasov, ki so vsakemu na vpogled pri intendanciji 2., 3., 13. in 14. voja, potem pri dotičnih vojaških postajnih poveljstvih, potem pri vojaških oddelkih (zavodih), porazineščenih v dotičnih postajah, mestnih svetovalstvih in vseh trgovskih iu obrtnih zbornicah v področji 3. voja. V Gradci, septembra meseca 1892. C. in kr. intendancija 3. voja. KATHREINER ^♦•|»i*flA