PSSifiTffa Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 112 fctiaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 13. uri Rfc&n^prt’ poštnim, Žfktzav. v;lijubljanriš&11,408 V«1]» mesečno,'prejemali v upravi ali:po pošti lOlDln, doatavljanWdp* pa 12 Din Maribor, sobota 17. maja 1930 Uredn. 2440 U#r«mf2455 »JUTRA« Sr - Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.fB Oglasi po tarifu u Oglata apr*jyma^u'dl oglasni oddelek .Jutra" v L)ubl|anl, Prelernova Milet M. 4 O zunanji politiki Jugoslavije fe jugoslovenski minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič, ki je predsedoval zadnjemu zasedanju Sveta Društva narodov, koncem zasedanja dne 15- t. m. zastopnikom časopisja podal izjave o rezultatih zasedanja, poleg }ega pa tudi nekaj zanimivih podatkov o stanju zunanje politike Jugoslavije. Povdaril je, da je danes ta Politika mirna in da nima nikakih črednih problemov. . Kot najvažnejše smatra minister Marinkovič še vedno makedonsko Vprašanje, Makedonski komitet je, ka k°r je splošno znano, Jugoslaviji najedal vojno. Seveda nima za to ^ojno armade, v resnici pa stori vse, ar niore, da v resnici vodi vojno v ttjaleni proti naši državi. Jugosloven-^ vlada, ki je dozdaj hladnokrvno Pedala na stvar in vedno samo ukrenila potrebno za varstvo meje, bo končno prisiljena, zadevo spraviti nekega dne pred Svet Društva narodov in ga postaviti pred vprašanje, ali je dovoljeno v času, ko se skuša reševati vse konflikte brez uporabljanja sile, uporabljati privatno silo proti sosedni državi. Jugoslavija, ki je ohranila proti vsem tem dogodkom mirno kri, ne bo mogla sprejeti absolutne Prepovedi vojne iz Kellogovega pak-ja v pakt Društva narodov, dokler to vprašanje ne bo rešeno. Obžalo vati je, da sedaj, po pirotski konvenciji, takšni nelegalni ekscesi neodgovornih elementov kvare dobre medsebojne odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo in izzivajo nervoznost. Opo ^arjajoč na memorandum, ki ga je jnakedonski komitet zopet predložil {-'ruštvu narodov, glede dozdevne bolgarske manjšine v Jugoslaviji, je JZ]avil dr. Marinkovič, da je treba ^kušati doseči z manjšinami sporazum v direktnih pogajanjih. . Glede odnošajev Jugoslavije do Ita-in Albanije je izjavil zunanji mi-5lster, da so odnošaji z Italijo prav ^°bri, z Albanijo istotako dobri. On 2ani poskuša odnošaje na obe strani j,® izboljšati. Med Jugoslavijo in Ita “Jo ni danes težkih vprašanj, ki bi jnotila odnošaje, zato je tudi njegov “Zgovor z italijanskim zunanjim mi-‘strom Grandijem imel zadovoljiv re n>tat. Glede Albanije želi Jugoslavija Jen° Popolno neodvisnost in upa. da ^ Albanija sama želi vsaj v enaki J?,r- Marinkovič Obremenjujoče priie DANES ZASLIŠANE PRIČE SO VE ČINOMA IZPOVEDALE NEUGODNO ZA OBTOŽENCE. ZASLIŠEVANJE PRIČ KONČANO. BEOGRAD, 17. maja. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevalo in končalo zasliševanje prič. Najprej je bila zaslišana Terezija Udje-1 a, gospodinja obtoženega Bana, ki je izjavila, da Ban nikar ni imel ključa od vežnih vrat in zato tudi ni mogel prisostvovati sestankom teroristične organizacije. S tem je Udjelova skušala Bana razbremeniti. Sledilo je zasliševanje trgovca I v a-n i š e v i č a iz Broda na Savi, na katerega sta se sklicevala obtoženca Krem-zir in- Franekič, češ da sta ga kritično noč spremljala na zagrebški državni kolodvor. Toda Ivaniševič je danes izjavil, da obeh obtožencev sploh ne pozna. Vodja protokola zagrebške policijske direkcije S a d ž a k je izpovedal, da je protokoliral samo one izpovedbe, ki so jih obtoženci podali prostovoljno. Nikakor ne odgovarja resnici, da bi obtožen- ce v policijskih zaporih pretepali ali mučili. S tem je bilo zasliševanje prič zaključeno. Brantelji so vložili nato celo vrsto predlogov glede zaslišanja novih prič. Dr. T r u m b i č je skušal dokazati, da obstoja med obtožnico in komunikejem zagrebške policijske direkcije velika raz lika. Policija je v dotičnem komunikeju trdila, da ste obstojali dve organizaciji: ena za izvrševanje atentatov na osebe, druga za atentate na javne objekte. Obe te dve organizaciji se v smislu komunikeja niste poznali med seboj, vendar pa ste bili pod enotnim vodstvom, v katerem so bili dr. Maček, Jelovic in Begič, ki so baje vso stvar tudi financirali. Obtožnica pa nasprotno zatrjuje, da je dejanski obstojala le ena organizacija. Sledilo je čitanje aktov in drugega pismenega dokaznega gradiva, nakar je bila današnja razprava zaključena. Kn].-: »tamiRuvic zaupa v splošno 'inko Društva narodov in je predan, da bo tudi v težjih konfliktih iv»° kN oni mec* Paraguajem in Bo Prestalo svnin nrefzkilšttio. t prestalo svojo preizkušnjo. h0|ni celo, da bo Društvo narodov Mi. o več avtoritete, nego bo mar - koniu ljubo Sestanek princese kraljice princom Karlom BUKAREŠT, 17. maja. Mati nedo-letnega kralja Mihaela, princesa Helena, je odpotovala na Dunaj, da odide od tam, kakor se zatrjuje v dvornih krogih, v kako kopališče. Dejanski pa se bo vršil na Dunaju med njo in bivšim prestolonaslednikom Karlom sestanek, na katerem se bo skušala doseči med obema sprava. Železniška nesreča na madžarskem BUDIMPEŠTA, 17. maja. Včeraj, ob 22.2O, se je pripetila na postaji Szekesfehervar težka prometna ne sreča. Tržaški brzovlak je vsled napačnega znamenja zavozil v neko lokomotivo, ki je premikala dva vozova graškega brzovlaka. Lokomotiva in poštni voz sta bila težko poškodovana. Vsled močnega sunka je bilo dalje več potnikov težko ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Da nes, ob 9.45, je mogel brzovlak nada ljevatl vožnjo proti Budimpešti-Kelen ffild. Drobiž iz Tezna V zadnjih dneh se je vršil občni zbor dosedanjega »Pevskega društva Zvon«, o katerem smo zadnje leto slišali ma-Iokedaj. Na zadnjem občnem zboru pa so se zbrali dečki, ki so rekli, da je treba novega življenja v desetem letu obstoja. V ta namen se je izvolil nov odbor, ki je že v prvi seji pokazal, da ima resne in celo velikopotezne namene. Ker manjka predvsem tenoristov, je zbor sklenil prekrstiti društvo v »Prosvetno društvo Zvon«, ki bo lahko imelo več odsekov. Tamburaški že obstoji ter se ie po občnem zboru naenkrat silno dvignil, kar je pokazal njegov prvi nastop. Zbor je sklenil ustanoviti še en nov od- sek, o katerem pa ne bomo javnosti poročali, dokler sam ne bo »dal glasu od sebe«. Ta glas bo, kakor je pokazala pr- | delo v doglednem času izvršilo ter bo va sedmica, precej krepak' in bo vsesplošno zadovoljil. Garancija so naši dečki! Ce bo prignal dober veter odkod kakega tenorista, prične i pevski odsek z zopetnim delom. — Občni zbor je odprl i omaro javne ljudske knjižnice, da očedi knjige prahu, ki se je po skoraj dveletnem nedelovanju jel kopičiti po njih. Nabrala se je že lepa vsota za nabavo novih knjig, h kateri je prva prispevala naša vrla »Posojilnica v Mariboru«, ki je darovala lep znesek Din 500, šolska deca pa je pridejala čisti dobiček svoje prireditve. Knjižnica se bo do jeseni izpopolnila ter; jela znova delovati, saj je za naš kraj neobhodno potrebna. Priporoča se vsem, ki hnajo kakšno odvlšno knjigo, da ji jo darujejo! Tako prične z novo pomladjo i naše društvo novo delovanje s pomlajenimi silami. Že 1. junija nastopi s prvo prireditvijo, ki bodo odslej vedno pogosteje ter bomo javnosti o njih poročali. In še eno! Ker rastejo pri nas hiše kot gobe po dežju, raste ž njimi in v njih i število ukaželjne dece. Šolski prostori so že davna pretesni. Pet razredov se stiska v treh učnih sobah. Krajevni šolski odbor ie uvidel, da treba dati de-ci več prostora, zato je soglasno sklenil, da se prizidata dva nova razreda-Gradbeni načrt je bil dvakrat izdelan ter se je končno tretjič izpremenil in sicer po prvotnem predlogu šol. upravitelja, ki želi več solnca v šolo. Tudi tretji načrt je izdelan in čaka realizacije, ki se bo takoj In sicer še letos izvedla, če priroma srečno in pravočasno iz Ljubija, ne, kjer čaka že en mesec na odobre-nie. V enem dosedanjih razredov stoji stalen Šolski oder, ki se ga pridno poslužuje mladina ob šolskih proslavah in Prireditvah. Poleg šolske dece je prirejal i gledališki odsek »Zvona« svoje igre na šolskem odru. Ker se bo pa ta razred po novem gradbenem načrtu zmanjšal, bo treba misliti na razložljiv oder. Pri dobri volji, ki so jo pokazali novi Slani In odborniki »Zvona«, se bo i to šolska mladina najkrepkeje pomagala. Že 28. junija nastopi šolska deca s proslavo Vidovega dne, da se starši na lastne oči prepričajo, kaj zna in kako znal Občni zbor »Zvona« je sprožil še eno dobro misel In sicer — združitev obeh obstoječih društev na Teznu v eno sa mo. Poleg Zvona obstoji še Izobraževalno društvo. Dve. društvi v tako malem kraju pa težko delujeta plodonosno, zato smo predlagali združitev obeh in se je odbor Izobraževalnega društva v principu že izjavil za to spojitev. V najbližjem času se bodo vršila pogajanja ter je upanje, da se bodo delovne sile — doslej raztresene — združile, kar bo mogočno dvignilo uspeh. Tako smo pričeli delo znova, upamo, da bo trud kronan z najlepšim uspehom. V to nam pomozi Bog i sreča junačka. R. Danes soboti rožna veselica v Veliki kavarni. — Palali 4« Dmi% popolnoma bov spored. Avtomobilske nezgode na Tržaški cesti Nocoj ponoči med polnočjo in 1. urd zjutraj je privozil v smeri iz Tezna trg* potnik Jos. Rieger iz Osjeka s svojim avtom št. 3—2681. Naenkrat mu ie odpovedal volan in zavozil je v levi jarcli blizu hiše št. 69 na Tržaški cesti. Levf kolesi ste obtlčaU v jarku, ki k sreči ni globok, desni ste ostali na cesti in vo» se je močno nagnil na levo stran. Pri sun ku v jarek se je razbila šipa in je dobil Rieger poškodbe po obrazu in zobek, 2 njim sta se vozili gostilničarka Mar* Ramšak Iz Meljske ceste 51 in trgovka Elza Klemenčič na Tržaški cesti 59. Pr« va je dobila težje poškodbe na glavi, d* so morali iz Delavske pekarne poklicati rešilno postajo, ki je poslala avto, da jo je prepljal v bolnico. Klemenčičev«' nima večjih zunanjih poškodb, pač pa čuti notranje bolečine. Rieger izjavlja« da je vozil počasi, kar potrjuje tudi Klemenčičeva. Avto, ki ni bil več sposoben za vožnjo, je rešilni avto na Rlegerjevo prošnjo zavlekel v popravilo k Pm* glerju. Vlomilska valenca j sta mladi Kalob in neki Škrabi. KaloK }• bil že lani udeležen pri vlomu v Klffman novo pisarno. Sinoči ob 10. sta vlomila v, Horvatovo trafiko v Jadranski ulici (pril magdalenskem parku) in si napravila' prav lepo noč. Do 4. zjutraj sta tam jedi la in pila. Pražila sta si tudi jajčnika in izpraznila nekaj steklenic vina in piv* Naložila sta si tobaka, cigar, cigaret, čokolade in raznega drugega blaga la odnesla vse na znani železniški trikot tM tam poskrila. Toda ta nesrečna polidja jima je bila že takoj zjutraj na aledo< Oti 10. so že imeli Kaloha in del ukradeno« ga blaga na policiji, ob 11> pa se je prikazal v spremstvu detektiva tudi Škrabi. Oba prostodušno priznavata, samo ri nista edina v izjavah, kateri je več PO» jedel in izpll. Očividno se bavlta z črtanjem detektivskih romanov, ker sta a* pole papirja poleg drugih čečkarij risala tudi »rdeče kroge«. Na enem teh krogov sta zapisala lastniku trafike, da M imel »preslabo kujo« in pa »do videnja«« Kakor je videti, imata vlomilska vajeacf že nekaj zločinskega humorja, kakor ja to treba v smislu detektivskih romanov. —— iyqnui ju |-- * uv/6xwumvih toau iz, v i ouu uu HOV. aefeliB ni k l immu laslom Sokola L ■JIHUManU Kooališfe na Mariborskem otoku V PRIČAKOVANJU OTVORITVE. — STANJE DELA- - DOHODI. - STARA KOPALIŠČA. L’e še nekaj tednov nas loči od trenut- | danes obstoječih kopališč, a vstajajo pro- ka, ko bodo na idiličnem Mariborskem otoku zavihrale zastave ob slavnostni otvoritvi krasnega mariborskega kopališča, ki bo, kar se razsežnosti, tchmcne izvedbe in naravnost očarujoče lege tiče, daleč nadkriljevalo vse slične naprave nele v državi, temveč gotovo tudi v bližnjem inozemstvu. Kopališče bo tvorilo brezdvomno eno izmed^ najpomembnejših privlačnih sil, ki učinkujejo v Mariboru na tujca iti bo igralo iz tega razloga eminentno vlogo v tujsko- prometnem oziru. Sodeč po intenzivnih pripravah, Ki se vrše za dan otvoritve dne 15. junija in so v priznano veščih rokah prav širokega odbora, se bodo tega dne zgrnile ogromne množice na prijazni otoček, ki ga bo krasilo bujno pomladno zelenje parka okoli kopališča, cel g6zd plapolajočih zastav in predvsem kopališče samo s svojo fasclaujočo zunanjostjo, ki krije vodotehnično čudo. Gurmani pridejo seveda tudi na svoj račun v polni men, mč manj !P& godbe in plesa željna mladina. Delo na otoku krepko napreduje in je verjetno, da bo vsa naprava, ako ne bo vreme preveč nagajalo, v glavnih točkah docela gotova, a se bo seveda drobno delo moralo nadaljevati preko tega termina. To sodbo iznaša sicer laik, a bo približno točna, čeprav trde strokovnjaki, da se bo sedaj še precej kaotično stanje na otoku v prav kratkih dneh temeljito izpremenilo, ker so v glavnem potrebna le še pospravljalna dela. Zadeva oddaje restavracije je tudi že rešena in je le prav, da je prevzel skrb za telesni dobrobit kopalcev strokovnjak, čegar osebnost in velikopoteznost jamči za uspeh. G. Majdič, ki je svojčas zavoženo »Grajsko klet« zopet spravil na trdne noge in ji v kratkem času pri-pomgel do starega slovesa, bo gotovo tudi kot restavrater v kopališču mož na svojem mestu. V kolikor je piscu znano, bo restavracija nudila razen toplih jedil, posebno male mrzle prigrizke, prav različne alkoholne in brezalkoholne pijače ter kavo in zraven nje časopisje, tako da ne bo treba kopalcem, ki so sicer Vsakodnevni obiskovalci kavarn, hiteti v mesto po duševno hrano. Seveda bi ibilo zelo priporočljivo, da bi g. zakupnik bil v cenah primerno skromen. Precej nepotrebno je bilo pred nedavnim časom v »Večemiku« od neke strani tarnanje, da je dohod na otok neugoden, da je en kmet, ki pešpot zapira, nagajiv itd. Kritik je lahko prepričan, da bo gospodar kopališča, ki je toliko žrtvoval, da bo nudil meščanom z modernim kopališčem res nekaj prvovrstnega, tudi še razmeroma majhno vsoto izdal, da bo dohod čim najbolj kratek in ugoden. Pri tej priliki bodi podčrtana misel, naj bi se pešpot zgradila od konca Koroške ceste, tam kjer zavije skoro pravokotno na severovzhod, po položni serpentini v dolinico, od tam pa naj bi se uporabljala, v popravljenem stanju seveda, sedaj obstoječa pešpot ob bregu Drave do mosta, k iveže otok s celino. iTa pot bi bila ravna, bi vodila naravnost z Glavnega trga do kopališča in bi se na ta način prihranil obiskovalcem otoka prav znaten ovinek. Poti bosta vodili v kopališči kar dve, namreč ravnokar omenjena za pešce, druga za vozila do gostilne Kopriva v Kamnici, od koder se sedanja pot do mosta razširi in popravi In... Ni nikaka tajnost več za meščane, da Je stopila ideja rečne plovitbe v kar najresnejši stadij. Podjetni g. inž. Keršič bo Aajbrže že na dan otvoritve oživotvoril motorni promet po Dravi iz Melja do Mariborskega otoka in nazaj za sedaj še z izposojenimi ladjami, a je projektiran nakup dveh 13 m dolgih in 3 m širokih motornih čolnov, ki bodo vozili med mestom in kopališčem. Novemu podjetju, kib o znatno oživilo naše mesto, je želeti kar najboljšega uspeha. Da se zasigura mestnemu kopališču čim živahnejši obrat, je samo po sebi umevna nameravana Ukinitev obeh do ti tej nameri razni pomisleki in sicer iz sledečega razloga. Jako mnogo je v Mariboru prav vnetih kopalcev, ki jim čas ne bo dopuščal posečanja razmeroma oddaljenega mestnega kopališča. Semkaj spadajo predvsem javni in zasebni nameščenci in uslužbenci, ki so doslej opoldne hiteli k obedu, od obeda naravnost v najbližje kopališče na solnce in pod prho, a odtod ob 14. ali najdalje pol 15- uri, zopet na delo. Vsem tem bi bila v tem slučaju odrezana možnost, da bi mogli v vročih dneh uživati blagodati, ki sta jim nudili doslej obe kopališči v mestu, kajti je izključeno, da bi mogel človek v tako kratkem času priti na otok, v vodo, na solnce in nazaj v mesto pravočasno na delo, ne glede na dejstvo, da bi bil v tem slučaju tudi izdatek večji. V tem oziru bo treba najti pač srednjo pot, ki bo zadovoljevala obe strani. Vsekakor pa predstavlja zgraditev kopališča na Mariborskem otoku kulturni čin, za katerega moramo biti hvaležni velikopoteznosti in podjetnosti mariborskega mestnega magistrata. A. S. Mariborski in dnemi drobii Vprašanje Trgovske akademije v Mariboru. Tekom zadnjih tednov je kurzirala po Mariboru vznemirljiva vest, da se namerava v zvezi z reorganizacijo trgovskega in obrtnega šolstva, ki se pripravlja, ukiniti tudi Trgovsko akademijo v Mariboru. Obrnili smo se na merodajno mesto v Beogradu ter prejeli obvestilo, da o ukinitvi mariborske Trgovske akademije ni govora. V Jugoslovansko gasilsko zvezo so vstopila sedaj tudi prostovoljna gasilna društva v Mariboru, Ptuju in Celju, ki so doslej bila izven Zveze, ker ni prišlo do sporazuma glede zahteve imenovanih društev, da z ozirom na njihovo bolj komplicirano organizacijo ob-drže svoja dozdajna pravila. Na konferenci med predstavniki navedenih društev in Zveze je v Četrtek bil ta sporazum dosežen in društva stopijo korporativno v Zvezo ter bodo dodeljena pristojnim gasilskim župam. Otvoritev Sokolskega doma v Rušah. Izmed treh sokolskih domov, ki so v gradnji v območju mariborske sokolske župe, bo dogotovljen in prvi izročen svojemu visokemu namenu novi prostrani in lepi Sokolski dom v Rušah, ki bo otvorjen na praznik Vnebohoda dne Zjutraj, opoldne in zvečer enostavno izperi usta z Odol-om in očisti zobe s ščetko. To daje vselej prijetan vonj in varuje usta pred gnilobo, kar je prvi pogoj za lepe in zdrave zobe. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota. 17. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Premijera. Nedelja, 18. maja ob 20. uri »Radikalna kura«. Dramske cene. Ljudska predstava. Zadnjič. Kuponi. Pondeljek, 19. maja. Zaprto. Torek, 20. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive« ab. B. Iz gledališča. V nedeljo, 18. tm. bo najbolj zabavna vprizoritev letošnje sezone, Doboviškova burka s petjem in godbo »Radikalna kura« kot ljudska predstava pri dramskih cenah in poslednjič v sezoni. Kot proslava 351etnice gospe Dragutinovičeve, se pripravlja znamenita komedija slovitega nemškega dramatika Hauptmanna »Bobrov kožuh«, v kateri bo kreirala glavno vlogo jubilantka. — Razen tega se pripravlja krstna predstava drame marib. pisatelja dr. Maksa Žnuderla »Pravljica o rajski ptici« v režiji g. Skrbinška. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo ponovno na predavanje znanega športnika Otto Lutterja iz Gradca: »Z zložljivim čolnom po rekah Jugoslavije in Avstrije«, ki bo v pondc-ljek 19. maja ob 8. zvečer v prostorih Aiiolo-kina. Predavatelj bo očrtal svoje interesantne doživljaje na jiodlagi 100 skioptičnih slik. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. V petek, 23. maja proslavimo veliki poljski narodni praznik: »Konstitucija 3. maja«. O pomenu praznika bo predaval prof. dr. Fr. Crnek, o pokrajini in gospodarstvu na podlagi 50 skioptičnih slik tuk. prof. Gruntar. Zbor izbranih pevcev tuk. pevskih zborov pa zapoje staroslavnc poljske pesmi: Bože cos’ Polske in Rota 29. tm. Bo to v državi prva otvoritev novega sokolskega doma, odkar imamo Sokola kraljevine Jugoslavije- Pri tej priliki se vrši v Rušah delni župni zlet mariborske sokolske župe. Sokolstvo in Sokolstvu naklonjena javnost se naproša, da pohiti ta dan v Ruše in se poveseli velikega dogodka. Za Ruše, ki so od nekdaj slovele kot najmočnejša narodna trdnjava v Dravski dolini, bo to velik sokolski praznik, saj dobi številna ruška sokolska družina dolgo zaželjeni in prepotrebni lastni krov, pod katerim ce bo vzgajala telesna in moralna moč, zdravje, bratstvo in prava, rtesnična domovinska ljubezen. Koncert v mestnem parku bo jutri v nedeljo od 11—12- ure. Kako se je »samomorilec« Ozimic skesal? Brezposelni L. Ozimic, o katerem smo pred par dnevi poročali, da se je v samomorilnem namenu spustil z dravske brvi, kjer je nekaj časa visel na traverzi, v Dravo in izginil, se je zopet pojavil na Koroški cesti. Pravi, da se je v hladni vodi vseeno skesal in splaval ""iti Kaferjevem kopališču, kjer je splezal na kopno in ostal živ in menda tudi zdrav. Avtobusna proga Maribor . Rogaška Slatina. Mariborsko mestno avtobusno podjetje otvori v nedeljo, 18. t. m. sezonsko progo Maribor - Rogaška Slatina. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 7., z Glav ne-ga_ trga ob 7.10, prihod v Rog. Slatino ob 9. dop. Odhod iz Rog. Slatine ob 7. zvečer. Odhod bo vozil samo ob nedeljah in praznikih vštevši državne praznike. — Novinarski klub. Prihodnja seja Mariborskega novinarskega kluba sc bo vršila v pondeljek, 19. tm. ob 18. uri v kavarni Bristoi Še en skesan samomorilec? Nocoj krog polnoči je lastnica kopa« lišča Frančiška Christian začula it kopališča javkanje in klice na pomoč, Poklicala je v bližini stanujočega po* licijskega nadzornika g. Kralja, ki je šel takoj pogledat in našel pri kabi« nah na tleh nagega človeka, zraven njega pa mokro obleko. Pozvani rešilni oddelek je moža spravil v poli* cijske zapore. Tam proti jutru zašli* šan je izjavil, da je mesar Štefan Re-men iz Krčevine, star 42 let, da si je hotel končati življenje radi žene. ki se je omožila z drugim, da pa se je v vodi skesal in plaval zopet na kopno. Njegove izpovedbe so pa bile tako zmedene, da so na policiji sumili, da gre za umobolnega in bo mož tekom dneva preiskan od policijskega zdrav nika. Opozarjamo na nocojšnjo krstno predt stavo nove Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive«, h kateri je povabila uprava pisatelja, ki se bo bržčas vabilu tudi od* zval. Javna telovadba }Sokola Maribor - matica bo v nedeljo 25. maja ob 16. uri na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Kdor je bil v zadnjih letih na akademijah ali javnem nastopu mariborskega »Sokola«, gotovo ne zamudi prilike, uživati zopet izredne uspehe naših Sokolov. Ker so v tem letu vsi oddelki močno narastli, nastopi društvo v doslej največjem številu. Rezervirajte nedeljo za »Sokola«! Prvovrstna senzacija za Maribor, kakoršne naše mesto še ni doživelo, bo* do vsekakor nastopi fakirja barona Zi-girhan beja v nedeljo in pondeljek v veliki dvorani Uniona. Fakirska umetnost je v splošnem še neraziskana, čepraM igra nedvomno pri njej glavno vlogo sugestija. Že nastop fakirja pred dnevi pred povabljenimi gosti je vzbudil ogro* mno občudovanje vseh navzočih, v nedeljo in pondeljek pa nastopi fakir pred javnostjo in bo izvajal naravnost čudež« ne stvari. Več glej današnji inserat. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 25. maja ob pol 4. uri v Društvenem domu ljudsko veselico z vele * zabavno burko, godbo in plesom. Vabljeni vsi od blizu in od daleč k obilni udeležbi. Najlepši izlet! 1465 Izseljenci v Ameriko morajo urediti svoje zobe. Ponovno se je zgodilo, da je bilo izseljencem v Zedinjene države, čeprav so imeli vse listine v redu, po zdravniškem pregledu zabranjeno izkrcanje, ker niso imeli zob v redu. Ameriški vladni zdravnik sicer pri tem ne gleda na to, ali komu manjka kaj zob, pač pa pošlje vsakogor, ki nima zdravega neba ali celih ust, najprej k zobnemu zdravniku in se more bolnik šele po izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja prijaviti zopet za pregled. Ni dvoma, da nastane večina takih obolenj vsled zanemarjene hlgijene ust. Kdor se že od po* četka navadi na zanesljivo antiseptično nego zob in ust (Odol), ta lahko reče, da je vse storil za zaščito pred zobnimi in ustnimi boleznimi. X Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Osrednje društvo nižjih poštnih in br* zojavnih uslužbencev v Mariboru priredi veliko dobrodelno tombolo dne 7. septembra. Ker je eventuelni dobiček namenjen v prid podpore bolnim tovarišem, njih vdovam in sirotam, prosimo vsa društva, da upoštevajo to humanitarno prireditev in opuste morebitne prireditve. 1455 Prostovoljno gasilno društvo Št. Jan i na Dravskem polju priredi v nedeljo, dne 18. maja ob }4 uri veliko tombolo, združeno z veselico na vrtu g. I. Orniga. Udeležence iz Maribora vozi omnibus Lininger za polovično vožnjo izpred Velike kavarn«- is prazgodovine slovenske zemlje GRŠKI IN RIMLJANSKI VIRI. - TRA KI IN ILIRI. _ VENETI IN KARNI. . VPRAŠANJE NASELITVE SLOVENCEV. Med tem kos mo o življenju ljudstev Male Azije, Egipta in južnega Balkana pred Kr. r. zelo dobro poučeni in vemo celo mnoge malenkostne podrobnosti, je usoda naše zemlje v tistih časih zavita v gosto temo. Prve podatke o ozemlju med Jadranskim morjem in Donavo so zapisali stari grški in rimski, usci, toda tudi ti so tako površni in često nezanesljivi, da prave resnice iz njih ne moremo razbrati. Zdi se sploh, da so bili Grki in Rimljani zelo slabi zemljepisci, poznali so pač sebe, vsa druga ljudstva so pa kratko šteli za »barbare«. Oče zgodovine, Herodot, ki je živel od 1. 484. do 406. Pred Kr. r. je poznal med Dravo in Donavo samo Sigene, južno od Drave do Jadranskega morja na eni in Grčije na drugi strani pa Trake in Ilire. Traki, po katerih je dobila ime tudi Trakija ali Tra-cija, pokrajina med današnjo Bolgarijo in Egejskim morjem vzhodno od Macedo-nije, so bivali po sedanji Bolgariji, Mace-doniji, Srbiji, Sremu, Banatu, Transilvaniji in Romuniji. Iliri pa, ki so bili po mnenju nekaterih zgodovinarjev s Traki eno ljudstvo ali vsaj v tesnem sorodstvu, so živeli v današnji Albaniji, Črni Sori, Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Ranoniji ter po slovenski zemlji do reke Rad v Italiji. . O Ilirih so se v prejšnjem stoletju vodile ostre pravde med zgodovinarji, h kateri narodnostni skupini so pripadali. Svet je bil do tedaj namreč mnenja, da so bili Slovani, in zato so tudi Gaj, Stanko Vraz in drugi poborniki jugoslovanskega edinstva V romantični dobi našega preporoda dali svojemu pokretu ilirsko ime. Iz istih razlogov pa je ob začetku stoletja nastala tudi Napoleonova 'krija. šele poznejša desetletja prejšnje-8a stoletja je bilo tedaj splošno osvoje-R? umenje, ki velja še dandanes, da Iliri niSo bili Slovani, ampak čisto svojevrstno Pleme, katerega edini še živi zastop-n,ki so današnji Albanci. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da so bili Iliri enotno ljudstvo, kajti delili so se na razna plemena, o katerih še danes He vemo ali so zares vsa bila ilirska. Iz zapiskov rimskih zgodovinarjev poznamo danes sledeča ilirska plemena ali vsaj plemena, ki so živela na ozemlju današnje Jugoslavije in sosednjih dežel: Mojse, Epirote, Japode, Subokrine, Me-hokalene, Norike in še Istre, Venete, Karne in Katate. Posebno važni za nas so poslednji štirje rodovi, ker so prebivali po slovenskih deželah: Istri, Goriški in Furlaniji, Kranjski, Koroški in Štajerski. Največ prepirov je pa med znanstveniki bilo zaradi Venetov, ker pozna zgodovina še dva druga naroda istega imena, Venete v Paflagoniji v Mali Aziji in Venete v Galiji, današnji Franciji. Spor o vprašanju, ali so res bili Iliri ali ne, še danes ni popolnoma rešen in najbrž nikdar ne bo. Nekateri učenjaki, kakor n. pr. SchlBtzer, Mannert, Suro-wiecki, Springsguth, Šafafik, naš Davorin Trstenjak so odločno trdili, da so bili Slovani in so v tem prepričanju tudi umrli, najdejo se pa posamezniki še danes, ki so odločni pristaši te teorije. Velezanimivo pa je, da so Veneti dali ime vsej gornjeitalski pokrajini Beneški (Venetia, Venezia) in mestu Benetkam (Venetia, Venezia) na eni strani ter Slovencem na drugi strani, kajti iz Veneti, Venedi, Vendi, se je razvil naziv Vindi, Windische. Sorodniki Venetov, Istri, so dali ime pokrajini Istri na Primorskem drugi sorodniki Kami pa Karnskim al-pam, Karavankam, Krnu in vsem Kami cam in Krnicam, naposled pa tudi dve^ ma pokrajinama, Kranjski (Karnia) in Koroški (Karantanija). Vse to zares govori za to, da Istri, Veneti, Kami in Ka tati najbrže niso bili Iliri. Dr. Henrik Tuma dokazuje z neštetimi razlagami km jevnih imen po slovenski in danes že potujčeni a nekdaj brez dvoma slovenski zemlji, da smo Slovenci morali prebiva^ ti na svojem sedanjem mestu že prec 1. 598., torej že ob Kristovem rojstvu ali še prej. Kajti kako naj si sicer razta gamo dognano dejstvo, da so slovenskega porekla nešteta krajevna imena po vsej Furlaniji doli do ozemlja med Til-mentom in Piavo, koder Slovenci že po langobardskih zapiskih nismo več prebivali? To mnenje je pa upošteval napo sled tudi naš zgodovinar Simon Rutar. Vsa stvar je tedaj zavita v meglo, in kljub uradno priznanemu mnenju, da smo Slovenci prišli v svojo sedanjo domovi no šele 1. 598. po Kr., je še mnogo stvari, ki niso prepričevalno pojasnjene. Kaj, če niso prišli tedaj v naše kraje le Obr in so bili oni Slovenci, ki so prišli ž njimi, le najemniki iz vzhodnih slovenskih pokrajin, iz Panonije? Primorske vesti Ko je bila proglašena svobodna cona ba Reki, se je takoj napovedovalo tihotapstvo, zlasti s kavo. Danes je že razbito. Tržaška policija je te dni prijela četo vrsto reških tihotapcev s kavo. Pa-^ili so na avtomobile, prihajajoče z re-strani, Prijeli so avto, ki se jim je zdel posebno sumljiv. Imel je dvojno dno ln v spodnjem lepo zložene vreče kave ^ veliki vrednosti. Zaeno so razkrili te bhi tihotapstvo s kavo iz tržaškega pridana Vitt. Em. III. po kanalu rojanskega hudournika. Pod skladiščem št. 26. v bristanu je bil vhod v kanal in izhod iz kanala y baraki, zgrajeni nedavno v Ro-Janu. Aretiranih je več trgovcev, posredovalcev in drugih oseb. V pristanu in v Rojanu je bilo zaplenjenih veliko število Vfeč kave. • ... Rar novih prevedb priimkov v Trstu: Revetak Devetta, Faninger Fanlngeri, ^nirdel Semedelli, Cotič Cottini, Šinigoj 0‘Mgo, Sušie Sossi, Schmidt Fabretti, :,cjiuster Calegari, Škrl Scherli, Slamič ^Irni, Walderstein Roccasilvana. Učite-d'Ca Pavla Krohne v goriŠki občini je iz- rehienila svoj priimek v Croni. * tj,*5? Poročila o delovanju tržaškega pro-' uberkuloznega konsorcija je razvidno, 0, ° se ie zajedla jetika v mestno in 1^0 ko prebivalstvo v povojnem času, stii t° prehranjevalne razmere in v me-11 tudi stanovanjske stalno slabe. V dis-jizerju v ulici Crispi so pregledali 2437 ^%kpy, med temi 7fi9 z že razvito je- tiko. Po dispanzerjih v Miljah, Tržiču in Gradežu je bilo tudi mnogo opravka z jetičnimi ljudmi. Odposlanci konsorcija so obiskali tudi Sežano, Lokev, Divačo, Slavino, Šempeter, Postojno, Košano, Nabrežino in Dolino. Pokazalo se je, da je tudi med kmečkim prebivalstvom že zasidrana jetika. Cvetlični dnevi v korist konsorcija so dali lani 87.925 Hr, predlanskim 95-768. Poročilo pravi, da bo treba večjih dohodkov, ako se hoče doseči uspehe s pošiljanjem bolnikov v sanatorije, kopališča in letovišča. * Tržaško tržno nadzorstvo je pregledalo lani 32.360 prodajališč in zaplenilo 21.340 kg rib, 117.700 kg sadja in zelenjave, 2.585 kg gob, 7060 kg buč, 4195 litrov mleka, 12.935 litrov vina in 332 kg masla. V letošnjem januarju in februarju so zaplenili 1676 kg rib, 16.084 kg sadja, potem precej masti in jajc. Strogo nadzorstvo nad higijeno živil je v sedanjih tržaških tržnih razmerah nujno potrebno. * / V tržaški pokrajini je bilo v preteklih mesecih 14 predvojaških tečajev, končnih udeležencev 212. Poročilo pravi, da je bil uspeh sijajen, kar priča o neprestani politični penetraciji, ki približuje drugorodno prebivalstvo vedno bolj k inštitucijam fašističnega režima. »Popo-lo« grozi ob tej priliki vsem, ki se drznejo voditi iz središč propagando proti predvojaškim ***-«.»• napovedujoč jim. P c r sili Ta^ptava potnožl oglasno doniftvala vseh. fe ga poznajaflP&^flk polovico-manj 'oda, poKni pf|^e in m>porešncfperilol> 4*’ oko gospodinja, katera ga jelenkratJ^stusila. Pcrsil e da bodo kmalu občutili vso težo fašistične justice. Po 14 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Just Zidarič iz Pule. Ko je izbruhnila boljševiška revolucija, je hodil od sela do sela, leta 1919 pa se je ustavil na neki kmetiji in oženil. Ko je vlada začela snovati velika državna gospodarstva, je prišel tudi on ob svojo posest. Slednjič mu je italijanski konzulat v Moskvi pomagal, da se je mogel vrniti domov. S seboj je pripeljal ženo in dve hčerki. Zidarič trdi, da je po prostrani Rusiji razpršenih še mnogo Istranov. * Na trgu v Sežani je bilo lani okoli 22.900 glav živine in sicer govedi 10.910, konj 3190 in prašičev 8800. Cena goveje živine je bila od 350 do 400 lir za kvin-tal žive teže, prašiče so prodajali po 460 in 550 lir za kvinta! mrtve teže, konje od 1000 do 3000 komad- Večina goveje živine in konj je bila pripeljana iz Jugoslavije. Za oficirski krožek v Gorici so otvo-rill lepe prostore v mestni palači na Verdijevem Korzu. Z velikimi stroški je morala občina na ukaz iz Rima prirediti prostore, kakor si jih je želel oficirski krožek. Pri otvoritvi je imel general Bobbio govor, v katerem je napovedoval nove velike polete rimskih orlov. Zato se mora življenje v oficirskem krožku ob meji pričeti v veri na sijajno bodočnost Italije. Litteraria Mieczysla\v Malecki: Przeglgd slo-wianskich gwar Istrijl. — Zadnjič smo poročali o zanimivi študiji Pierrea Ja-quina o naši slovenski in hrvatski narodni manjšini v Italiji, sedaj pa nam je Poljak Malecki napisal prav tako zanimivo razpravo: »Pregled slovanskih narečij Istre«, ki jo je izdala na 160 straneh in s 6 mapami Akademija umetnosti v Krakovu. Kakor Jaquin, tako je tudi Ma-ecki sam prepotoval vse ozemlje, katero opisuje in se nalašč za to učil slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Njegovo delo so fašistične oblasti sicer oteževale, vendar pa je materijal, katerega e zbral in v tej knjigi obdelal, dragocen in velikanskega pomena tudi v političnem oziru. Ž njim je neutralen znanstvenik dokazal, da je Istra po svoji ogromni večini slow*ska in da ■te slovanski element tam star že poldrugo tisočletje« Enako važna je pa ta študija tudi za jezikoslovce, etnologe in geografe, ker nant prva zares podrobno in izčrpno pred-očuje današnje dejansko stanje slovenskih, slovensko-hrvatskih in hrvatsko-srbskih narečij Istre in zgodovinski razvoj uplivov in mešanja. Popolnoma novi so pa n. pr. njegovi izsledki o rasni pripadnosti istrskih Romunov, o katerih sklepa, da nikdar niso bili pravi romani, ampak po večini le romunizirani Slovani, ki so se bili v Istro priselili in tam postali zopet to, kar so poprej bili, kajti sicer bi sredi slovensko-čakavskega ozemlja ne mogli govoriti štokovskega narečja. Onim, ki se za vprašanja naše neosvobojene zemlje in za jezikoslovje zanimajo ter razumejo poljski, moramo to knjigo toplo priporočati. Flaubertova SOletnlca ln Slovenci Rouenskl zdravnik Gustave Flaubert, ustanovitelj naturalizma, toda ne onega pretiranega, ki se je včasih Izrodil do odvratnosti, ni Samo eden izmed največjih francoskih ampak tudi svetovnih romanopiscev. Njegove mojstrovine so postale vzor mnogim pisateljskim generacijam, zato ni čudno, če je francoski literarni in kulturni svet slovesno praznoval dne 7. tm. petdeseto obletnico njegove smrti. S Francozi je pa proslavil kulturni svet in dolžni smo tudi mi Slovenci, da se ga spomnimo, kajti tudi pri nas ni ostal brez upllva. O njem so naše revije pisale še preden smo dobili prvi prevod njegovih del, veliki in slavni roman »Gospa Bovarijeva«, ki Je v prevodu Vladimirja Levstika izšel najprej v listku tržaške »Edinosti«, potem pa izšel v ponatisu. Oton Zupančič nam je pozneje poslovenlh njegove »Tri povesti«, vk ratkem bo pa izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani še tretje delo, roman »Salambo«, ki ga je ponašil prof. Anton Debeljak. DoČim je v prvih dveh delih črpal svojo snov iz sodobnosti prejšnjega stoletja, se je v »Salambi« poglobil v življenje stare Kartage, pa ga je izoblikoval in predstavil prav tako popolno in silno kakor v bridko razočarani »Gospej Bovarijevi«, ki ima mnogo sličnosti s pozneje nastalo Tolstojevo »Ano Karenino«. V svoji pripovedovala! smeri je Flaubert dosegel višek; nihče ga ni niti dosegel niti presegel. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni Člani! Deleil I Din lot), pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« rato, %. v Maribora. Marffiorslcl V E g E E N IK TuTra Mladinski koncert Glasbene Matice n, 'dne 17. V. 1930. m&tiez Nikakor ne smemo pustiti, 'da bi šel ta dogodek neopažen mimo nas. Saj se je na tem koncertu pokazal sad neumornega delovanja važne veje naše glasbene šole: zborovskega naraščaja. Nam vsem je na tein, da se ohrani kontinuiteta našega zborovskega petja in zato moramo pokazati tudi primerno zanimanje za njegov razvoj. Ali niso mladinska grla ona, ki bodo v doglednem času izpopolnjevala in nadaljevala delo na našem za enkrat najvažnejšem glasbenem polju? V našem mestu je toliko kulturnega občinstva, ki ima ob vsaki priliki usta polna' navdušenja za naš vsestranski napredek, da ga je treba vsaj informirati o prireditvah gornje vrste, ako se je že tako odlikovalo s svojo odsotnostjo-Pa tudi oni, ki so koncertu prisostvovali, tudi oni, ki so ga pripravili in priredili, še posebno pa mladinski pevci sami želijo, da se vsaj v domačih časopisih nekaj poroča. Zato naj nam bo dovoljeno, da se čeprav šele po 14 dneh primerno spomnimo tega glasbenega dogodka in ga nekoliko obsvetlimo. Vodstvo matične glasbene šole si je izbralo za mladinski koncert nič manj kot Dvorakovega »Mrtvaškega ženina«. Zakaj se je odločilo ravno za to skladbo, ne vemo. Skladba nam je znana še izza časov Topičevega vodstva, ko se je predvajala v mogočnejši in popolnejši obliki in z zrelim pevskim materijalom ob boljšem orkestru. Dejstvo je, da izbira skladbe ni bila ravno srečna. Toda delo se je izvajalo in s tem moramo sedaj računati. In v tem pogledu treba res poudarjati pridnost in vztrajnost ter dobro voljo, s katero so se odlikovali vsi učitelji' g. prof. Viktor Schweiger kot zborovodja, sr- Fran Serajnik, ki je pripravil male goslače, g. vodja Josip Hladek-Bohinjski, ki je imel polne roke dela z malimi in večjimi goslači, z orkestrom in ansamblom, in njim so se, kakor čuje-mo, požrtvovalno pridružile tudi gdč. Minka Zacherlova in Josipina Černetova. Ob združenih močeh vseh teh idealnih delavcev se je posrečilo uresničiti, kar je marsikdo motril skeptično. Mladinski pevski zbor se je častno odrezal- Bil je temeljito pripravljen, kar je pri tako velikem številu pevcev in pevk — okoli 160 — posebno hvalevredno. Najbolj izraziti so bili soprani, najšibkejši, tudi po številu, so bili moški glasovi. To je čisto naravno, zato bi moralo številčno razmerje med mladinskimi pevci in pevkami biti pač obratno. Zbor kot tak seveda ni bil vsem zahtevam IdovolJ kos; take skladbe, kakoršna je Dvofakov »Mrtvaški ženin«, so spisane za mogočne glasove urejenih’ odraslih pevcev, ki so sposobni za najsilnejše in za najnežnejše izraze. To je moment, ki govori proti temu, da se skladbe večjega stila predvajajo s pevskim naraščajem. Orfcesber je bil zelo pestro sestavljen. Godala so bila po večini v rokah gojencev Glasbene Matice, ki so s pomočjo nekaterih priznanih muzikov — med drugimi sta sodelovala tu# oba učitelja glasbene šole: vioHnist g. Serajnik in čelist g. Comelli —- disciplinirano izvedli svojo mestoma prav težko vlogo. Nasprotno pa so pihala — z redkimi častnimi izjemami — bila skoraj vedno preglasna in mestoma celo nezadostno in-tonirana. Dirigent g. Hladek bi bil menda le z veliko težavo mogel doseči v tem pogledu kaj boljšega. Vendar je orkester bil v glavnem kot celota dobro naštudiran. Pri koncertu so sodelovali trije solisti. Basist p. Kolb se nam je zdel tokrat šibkejši nego pred leti v isti vlogi. Pevski materijal je sicer dober in mestoma prav ugoden, le vokalizacija in izgovarjava sta nejasni in nekaj trpkosti je v njegovem glasu. O sopranistinji gdčni Anici Mezetovi se govori, da obeta postati izredno fina pevka. Na zadnjem koncertu nas je tudi o tem prepričala, vendar je vloga neveste zanjo še prehuda. To se je opazilo zlasti v drugem delu, leo se njen glas, sicer ljubek in gorak, ni mogel primerno razviti. Gdčna Mezetova potrebuje še smotrenega šolanja in prevdar-nosti v izberi repertoarja. Mnogo smo či-tali tudi o tenoristu gdu Josipu Gostiču. Njegov glas je mehak, svetel in prožen, a za vlogo takega ženina mu manjka dra-matska sila. Vsi trije solisti so se poglobili v svoje vloge in s tem pomagali celokupni prireditvi do potrebne zaokroženosti in jo postavili na višji nivo. Ponavljamo še enkrat: Ves koncert je bil živa priča o delavnosti in energiji šolskega vodstva in ostalih učiteljev. Prirejanje takih koncertov z naraščajem meji celo na neko plemenito drznost, ki more imeti svoj izvor le v velikem in doslednem hotenju. Tukaj pa tiči neka nevarnost. Mladinski zbor ali zborovski naraščaj treba vzgajati za petje v zboru. Z njim treba vaditi to, česar pevci naših društev po večini niso uživali, to je tehnično izobrazbo glasu — dihanje, ustvarjanje in izobličevanje tonov, sol-feže, vokalizacijo — in vzgojo muzikal-nosti s pomočjo temeljitih elementarnih glasbenih vaj, predvsem z vežbanjem petja a vista in diktatov. Vaje v zborovskem petju pa naj se vršijo sporedno in postopoma, pričenši z lahkimi skladbami, od katerih naj se s časom preide na obsežnejše in težje skladbe- Mladinski glasovi so omejeni tako glede moči kakor števila izdatnih tonov, so po pretežni večini glasov v razvoju, katerim se ne more in se ne sme zaupati vsaka skladba, ker vsako forsiranje utegne škoditi ravno istemu razvoju. To se sme pač trditi, da ni ravno preveč pevsko-vzgojno, ako se je mladinski zbor ves čas vadil le »Mrtvaškega ženina«, dočim ni bil deležen glavnega pevskega pouka. Ravno tako nudi šola zborovskega naraščaja naj-lepšo priliko, da se mladina seznani z našimi skladbami, katerih je hvala Bogu že nepregledna vrsta; zlasti za vežbanje starejših skladb in upoznavanje naše pevske literature in njenega razvoja je čas, ki ga poje mladina v taki šoli, kakor nalašč in koristonosen in mu more vzbujati veliko ljubezen do naše pesmi, ki jc naš ponos. Zapisali smo te opombe, ker želimo vsi — o tem ni dvoma — da bodi glasbena šola naše Glasbene Matice naš vedno bister in svež studenec lepe umetnosti, ki naj cim dalje bolj objame vsa naša srca, ki naj nas napaja z vso dobroto in sladkostjo, ki naj nas dvigne iz trde vsakdanjosti v duševne višave. V tem smislu pozdravljamo prihodnji nastop matičnih mladih pevcev in pevk in matični učitelji si bodo pri takem smotre-nem, tihem in nesebičnem delu pridobili Tfevenljivih zaslug za bodočnost našega petja. Z letošnjim koncertom so pokazali, da je njih volja velika in njih sposobnost vredna vsakega upoštevanja. Treba je torej stvar samo prijeti iz prave strani. B—č. PRAVf FRANCK: vedno odlična kakovost! Se o Ljudski univerzi v Studencih DODATEK K BILANCI. - KAJ JE IN KAJ NI LJUDSKA UNIVERZA? - NEKAJ MISLI ZA BODOČNOST. Letošnja sezona delovanja Ljudske u-niverze v Studencih, zaključena o Veliki noči, je vzbudila občo pozornost v mestu in okolici. Bilanca odborovega poročevalca v »Večerniku« kaže vse okol-nosti, ki so privedle do letošnjega razmaha te kulturne institucije. Številke predavanj in obiskovalcev so tako visoke, da jih bo odboru zavidal marsikdo, ki so mu številke kot znak uspehov posebno pri srcu. Kljub podatkom, ki dajejo poročevalcu in odboru »najboljše spričevalo« o sijajnem uspehu, ni mogel odborov poročevalec preko člankarja, ki si je drznil že ob pričetku sezone posegati v — odborov delokrog s tem, da je v »Večerniku« izrazil misli in želje nekaterih poslušalcev o studenški javni ustanovi, o njenem namenu in pomenu zlasti za tak izrazito delavski center kakor so Studenci! Očita mu — »lokavost«, ker si je že ob pričetku delovanja želel točno določen program, ki bi nai bil prikrojen krajevnim prilikam in potrebam!! Tako omejevanje osebne svobode dir-ne človeka, ki hoče z besedo in dejanjem k uspehu te velevažne ustanove doprinesti vse svoje sile! Ali res nima nihče izven odbora Ljudske univerze pravice spregovoriti besede ter izraziti želje in nasvete, ki jih očitno narekuje samo skrb za dobro stvar? Po mojem mišljenju bi take želje in nasveti morali biti odboru naravnost dobrodošli. Zato mi bodi dovoljeno, da ponovno izrazim k poročevalčevi bilanci nekaj načelnih misli. Priznavam, da je obisk Ljudske univerze bil rekorden in so poslušalci — v svojem hrepenenju po izobrazbi — bili hvaležni tudi za to, kar jim je odbor nudil. Da pa je petorica, ki je »vodila in usmerjala vse delo«, delala brez programa, priznava poročevalec sam- S tem pa se nikakor ne more zadovoljiti oni, ki z razmišljanjem o življenjskih in krajevnih potrebah ter s stiki poslušalcev občuti, da bi morala »Ljudska univerza« biti nekoliko več, kakor pa samo ustanova, ki vrže poslušalcem konglomerat s čudno motivacijo, da je institucija »še le v razvoju«. To pa nikakor ne odgovarja dejstvu! Odbor si je že po 2 letnih neuspehih nabral dovolj izkušenj glede programa in predavateljev, na kar sem še posebej opozoril. Upravičeno bi pričakovali, da vodstvo izdela še pred sezono točen delovni program, kakor je to običajno pri drugih sličnih ustanovah. Saj je le na ta način mogoče preprečiti »žalostno potvorbo ljudske univerze v obliko bolj ali manj pisanega predaval* nega omnibusa«, kakor pravi prof. dr. K* O z val d. Ta se je v povojni dobi odločno izjavil proti Ljudskim univerzam, ki so pod firmo svobode in demokratizma rastle kot gobe po dežju, a so prav tako hitro tudi zaspale. V svoji študiji »Kaj je in kaj ni ljudska univerza« se izrecno postavlja na stališče ljudske visoke šole, ki naj v življenje malega človeka zanese nekaj takega, kar se osebno tiče njegovih razmer, njegovega delovanja in mišljenja in to v neprisiljeni, poljudni obliki s končnim razgovorom. To bodi suprema lex predavateljev ! K o n č n i c i 1 j pa bodi samostoj* nost poslušalca v mišljenju gospodarskega, socialnega, pravnega, političnega in nravnega življenja, t. j. življenja raznih kulturnih zajednic: naroda, države, cerkve, družine, ki je kot kulturno bitje njih* član. To je smoter danskih ljudskii univerz. »Edinole spoznanje pravega cilja V prave poti bo prizadevanju za izobraževanje ljudstva dalo tistega blagoslova, ki ga zasluži to od več strani z velikitfl zanimanjem in veliko požrtvovalnostjo započeto delo,« pravi dr. Ozvald, ki se tudi opetovano izraža proti Ljudskim univerzam, ki so se oddaljile od svojega namena s predavanji, ki niso programatična in čestokrat niso niti v kdovekaj trdti’ zvezi eno z drugim. Kljub velikemu uspehu je torej neorijefl tiranost in breznačelnost v programu in cilju negativna postavka v bilanc« Ljudske univerze v Studencih, kar bo treba v bodoče vsekakor popraviti. Šele nato se bodo pokazali pravi uspehi, ki jib bo odborov poročevalec res lahko vesel! V i«M|a ob 5. in 9. uri, \ ptMUjeK ob 9 url Velika dvorana »Union" CGdtz) Senzacija. Čudež fakirske umetnosti! Začetek pove vsil O tem se najbolj prepričate, če preberete pravkar izišli številki tednika »Roman« začetek vele-zanimivega ljubavnega romana JiratiiziliiDij* napisal Jules Mary Ne odlašajte! Sezite po zanimivem branju! Ste v ~ samo 2 Din V vseh trafikah. požira žabe, ure in ribe. Se da od vsakogar zabosti z 20 cm dolgim nožem. Pleše fakirski ples na steklenih drobcih. Je virtuoz crne magike. Telepat, hipnotizira mase v trenutku. Sc pusti po vsaki predstavi komisijonelno zakopati. — Blagajn*1 je odprta dve uri pred predstavo. Predprodaja v nedeljo od lu. do 12. ure pri blagajni dvorane »Union«. 1474 NAZNM'ILO_ OTVORITVEj_ Dovoljujem sl svojin cenj. odjemalcem naznaniti, da sem otvoril 1 y^bJ£a]} l_> I™šerrwva_ul ica_ 44, P?drujiiiico_ svojega pod je tja. Nadejajoč se, da sem ustregel stem svojim cenj .od jemalcem,beležim z odličnim spoštovanjem IVAN LEGAT Prva speotjalna popravljalni ca in trgovina pisarniških strolev MARIBOR r TTTTiT TAKTA VetrinJsKa ul. ao - Tel. Int. 24-3* Prešernova ul 44 -- Tel. Int. 25-9S Sokolstvo Pozi ul Vsi oni bratje in sestre, ki želijo privatno odn. hotelsko stanovanje ob priliki »Sokolskega zleta v Beogradu«, naj to prijavijo nujno potom dopisnice društvu in sicer naj navedejo, ali želijo boljše ali običajno stanovanje (sobo). Navesti je tudi ime, priimek in zanimanje. Prijave sprejemamo do najkasneje v sredo, dne 28. tm. Podrobnosti o zletu priobčimo, čim jih dobimo iz Beograda. — Zdravo! Odbor Sokolskega društva Maribor - matica. L javni nastop Sokola Maribor I. V nedeljo, dne 18. maja, nastopi Sokol Maribor I. prvič v javnosti na letnem telovadišču vojašnice Kralja Petra (bivše kadetnice). Poleg vseh vrst članstva sodelujejo tudi djaci-vojaki in pitomci podoficirske inženjerske šole in vzorna vrsta Mariborskega matičnega Sokola. Igrata vojaška in sokolska godba. Posebno zanimiva bo švedska štafeta, pri kateri tekmujejo člani domačega in matičnega Sokola, djaci-vojaki in pitomci. Začetek točno ob 15.45. Sprevod odide od Narodnega doma na telovadišče ob 14-40. Natančen spored pri blagajni- Pridite vsi! Sokolsko društvo Maribor - matica Ponovno opozarja članstvo, da se vrši v nedeljo, dne 18. tm. ob pol štirih na prostorih kasarne kralja Petra I. javni nastop Sokolskega društva Maribor I. Te Prireditve se udeležimo polnoštevilno. Bratje, ki imajo slavnostne kroje, se morajo udeležiti prireditve v krojili. — Zbi-rališče točno ob pol treh popoldne v Narodnem domu. ^ Sokolski emblemi, novo predpisani za cepiče in pasove, se dobijo v trgovini 5'Sport-Roglič«. 135 reparaclfskih lokomotiv !e dospelo te dni iz Madžarske, na ra-cun madžarskih reparacij, železniški di-rekciji v Sarajevu, kjer se sedaj vrše Poskusne vožnje. Mie&el Zčvaco tukcedia tBozgia Spori Nedeljske športne prireditve. Ob 10. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekma mladine ISSK Maribor: SK Rapid. Sodnik g. Kosi. Ob 10. na igrišču SI< Rapida: prijateljska tekma SK Olimp (Celje) :SK Svoboda. Sodnik g. Fišer. Ob 15. na igrišču SK Rapida: prijateljska tekma rezerve ISSK Maribor:SK Rapid. Sodnik g. Marinič. Ob 16.30 na igrišču SK Rapida: mednarodna tekma Grazer Atletik KIub:SK Rapid. Sodnik g- Franki. Mladinski večer francoskega krožka. V sredo, dne 7. tm- je priredi! mariborski francoski krožek v Vesni družabni večer, ki je sijano uspel. Med številnimi odličnimig osti je vzbudil posebno pozornost g. M- Vey, lektor ljubljanske univerze, ki je kot zastopnik francoskega konzula nalašč prihitel iz Ljubljane na to mladinsko prireditev. Menda bi MMaasgroK- — iigmuasai mu ni bilo žal utrudljive vožnje, ko je v dvorani zagledal toliko nadebudne in za francoski jezik navdušene mladeži, kakor se je menda še ni zbralo v Vesni. Uvodoma je bila prečitana ljubeznjiva zahvala francoskega konzula na našo skromno pomoč (Din 2500) francoskim poplavljencem. Nato so nastopili naši srčkani malčki, ki so si svojim ljubkim rajanjem in petjem na mah osvojili srca vseh gledalcev. Potem so sledile različne glasbene in pevske točke. Zaključen pa je bil spored z burko »advokata Patelina«, ki so jo predvajali realča-ni. Vse točke so bile nagrajene z burnim odobravanjem. Dolžni smo pri tej priliki ugotoviti, da je naša mladina častno rešila poverjeno ji nalogo. S tem je obenem dala najlepše zadoščenje mladeniško agilnemu podpredsedniku krožka, g. ravnatelju Furrerju in njegovi gospej soprogi kot zvesti sotrudnici, ki sta pač največ pripomogla k izredno uspeli prireditvi. Upamo, da se bodo slični mladinski večeri češče vršili, ker je bil začetek tako srečen. ,KARO‘ Koroška c. 19 za gospoce od Din 220*- do 340*- za dame od Din 190’- do 290'-Gojzerjji, športni in strapac čevlji od 220Din naprej /amo lastni Izdelki! /ladkorno bolezen (Diabetes) ozdravite lahko in hitro z Radensko zdravilno vodo. Navodila za pitno zdra* vitev doma dobite na zahtevo od zdravilišča Slatina Radenci. xr. Hajseuernejšo meteorološko postajo je uredila Rusija 1. 1928 na Novo-siMr-skem otočju. V poletju lanskega leta pa je Ijeningradski zavod za raziskovanje Arktika uredi! še drugo meteorološko postajo v severnem delu Ledenega morja, in sicer na otoku Hooker, ki spada k otočju dežele Franca Jožefa. Na tem otoku je v 1. 1913/14 prezimila Sedovljeva ruska polarna ekspedicija. Postaja ima radio-aparat za dajanje na kratke valo- KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Ivan in Helena Kvas. Aleksandrova c. 35 ve. Leži na geografski širini 80° 19’ in je dozdaj najsevernejša meteorološka ra-diopostaja. Deluje stalno in razpošilja dnevno vremenska poročila. Postaja s pomočjo pilotskih balonov in t zv. zračnih zmajev meri tudi temperaturo, .vlago in veter v višjih zračnih sferah. To postajo je uredil ledolomilec »Sedov«, ki je bil na znanstveni ekspediciji. V postaji je zapustil 7 oseb, dočim se je »Sedov« z ogromno zbirko flore in favne vrnil v Lenjingrad, kjer bo ustanovil mu* zej »Zemlje Franca Jožefac. Zgodovinski roman 96 V šotoru grofa Alma je vsakateri izražal svoje mnenje. Ragastens izprva ves zmeden vsled svojega nenadejanega srečanja s knezom Manfredi, si je polagoma pridobil vso svojo običajno hladnokrvnost. »Gospod de Ragastens,« je vprašal grof Alma, »kakšno je vaše mnenje?« » Postaviti proti koncentrirani masi Cezarjevi slično maso. Če bi Šlo po mojem, Visokost, bi se razvrstila vsa armada pred sotesko, kajti to je pred vsem Potreba braniti.« »Vaše mnenje je pametno,« je dejal knez Manfredi * ironijo, ki je presenetila vse navzoče, »toda jaz bi dejal narobe, da se moramo okoristiti z enotnostjo nasprotne armade, jo obkoliti ter naskočiti od dveh strani hkratu...« Ragastensov načrt je bil edini izvršljiv spričo nezadostnega števila mož, ki so ga mogli zavezniki postaviti proti Cezarjevi premoči. Manfredijev načrt je bil očividno predrzen, a vzlic temu je prodrl- Sicer pa se Ragastensu ni zdelo vredno, da bi po kneževem u-Sovoru še branil svoj predlog. »Kaj mi je naposled do tega?« je dejal sam pri sebi. »Danes poginem...« Ko je bilo posvetovanje končano, se je zasvital dan: ura je bila štiri. Na Manfredijevo povelje so zadonele trobente, čete so se napotile proti Cezarjevemu taboru, razvijaje se tem širje, čim dalje so prihajale na-Prej. Grof Alma, knez Manfredi in Ragastens so se nahajali sredi te ogromne pahljače, ki se je polagoma razgrinjala po ravnini. Cezarjeva armada se ni ganila. Naenkrat pa so zavezniki udrli naprej: trobente in rogovi so trobili k naskoku. Spopad je bil silen. Bitka se je razvnela na vsaj črti hkratu. Cezar se je dal obkoliti. Toda zdaj se je izpolnilo Ra-gastensovo prerokovanje. Ne da bi se mu zdelo vredno odbijati čete, ki so ga naskakovale ob straneh, je Ce-z.ar pognal svojo armado naprej, da se je z nepremagljivo silo zarila v središče zaveznikove armade kakor °gromen klin iz železa in iekla Dobro uro so se držali zavezniki... Kri ie tekla v Potokih, mrtva truola so se koničila na polju. Ragastens in z njim peščica konjenikov, je neprestano naskakoval. Drl je naravnost, ne pazeč na svojo varnost, v sredo naigosteišega meteža, ter iskal smrti. A smrt Ra n< hotela pokositi!... Vračaioč se z enega teli naskokov, ki so zadrževali Cczarev ro^on. ie nenadoma zaroda! grofa A.Ima kneza Manfredi obdana od trume Švicariev. Ratfa- stens se je na čelu dvajseterice jezdecev zapodil nad nje. Ta hip pa je sovražna sulica razparala grofu Alma grlo: kri je brizgnila daleč naokrog in grof je padel z razprostrtimi rokami in skrčenimi pestmi. Okrog njegovega trupla se je razvil srdit boj. Ko je Ragastens videl, da živi samo še Manfredi, obkoljen od vsake strani, in 'petdeseterica vojnikov. ki jih je imel okrog sebe, se mu je zasvetilo v duši od brezmejnega obupa. »Ura smrti je prišla!...« je mislil sam pri sebi. Obenem se je zapodil naprej ter zagnal enega tistih strašnih bojnih krikov, mogočnih in groznih kakor možje, ki se pobijajo na bojiščih, davljeni od tesnobe smrtnega trenotka. V hipu je bil pri skupini, ki je obdajala kneza. Starec, gologlav, okrvavljen, ves strašen za pogled, se mu je nasmehnil. Ragastens je videl ta smehljaj in kriknil: »Zdaj izpolnim besedo!...« Njegov naskok je bil čudež in blaznost obenem. Zapodil se je v sovražne sulice, izpodbodel konja in vrgel meč od sebe... In čez par minut strelovitega skakanja in bliskovo naglih obratov se je našel živega, osupel nad tem. da je živ. sredi široke praznine: pre-olašeni sovražniki so bežali na vse strani. V tem trenutku je deset korakov pred njim zagrmel pok arkebuze. Ragastens je slišal kroglo, ki mu je zažvižgala mimo ušesa. Nato pa se je za njegovim hrbtom oglasil zamolkel krik — krik, v katerem je odmevala cela neizmernost obupa. Obrnil se je -.. In zagledal je kneza Manfredi, ki se je zvalil raz svojega konja ter padel na zemljo nedaleč od trupla grofa Alma. Ragastens je skočil na tla, ter stekel h knezu. Svinec je bil zadel starca v sredo čela. Toda mrtev ni še bil. Krčevito obračaje oči v njihovih jamah, sc je z nečloveškim naporom poizkušal vzdigniti. Ko se je Ragastens sklonil čezenj, je Manfredi odnehal: gotovo ie iskal le niega... »Gospod, - mu je dejal Ragastens s tistim blaznim glasom krvavih poljan, v katerem uho ne sliši ničesar človeškega več, »gospod, vi ste mi priča, da sem storil vse, da bi izpolnil svojo besedo...« »Da!« je pokimal knez. »Ni se mi posrečilo... Toda bitka še ni končana ... Umrite v miru, gospod... Jaz pridem za va- »Ne!« je dahnil starec s strašnim naporom- »Kako-.- da ne?...« ».Taz ... nočem... tega ...« »Vi nočete, da umrjem?« je zakričal Ragastens, ves blazen od radosti. »Tako-.- je!...« »7akaj... oh... zakaj? ...« »Živite . •. za njo!.. .« Ragastens je pokleknil in solze so se mu udrle riiri’1 risoče dvojno progo med črnim prahom, ki je pokrival njegov obraz. Manfredi je še hotel govoriti. Toda njegova glava, 'ki jo je bil dvignil, je težko padla nazaj. Slabotno je zavzdihnil. In — končano je bilo... Knez Manfredi je bil mrtev.. - Takrat se je Ragastens sklonil, privzdignil njegovo bledo in okrvavljeno glavo ter pritisnil poljub na isti kraj, kjer jo je bila krogla prebila. Ko se je [vzravnal, je bil tudi njegov obraz ves bled, toda usta vsa rdeča od krvi. In to mu je dajalo videz, kakor da si je nadel strašno krinko.... Ozrl se je naokoli, ter zagledal Kapitana, ki mu ie bil sledil. Nato je pobral široki meč kneza Manfredi, skočil na konja ter jel motriti položaj, dočim se mu je srce krčilo v. krčevitem boju nasprotnih čuvstev. Poglavarji zavezniške armade so se bili zbrali okrog njega, kolikor jih je bilo še živih. Bitka je bila izgubljena, in vsak hip je kazalo, da se hoče poraz iz-premeniti v katastrofo. Čete zaveznikov so bežale na vseh straneh, metale orožje od sebe, ter drevile proti soteski. »Izgubljeni smo!« je dejal neki glas v Ragastenso-vi bližini. 4 Vitez se je obrnil ter zagledal Giulija Orsmi. »Cezar bo niarširal na Monteforte,« je nadaljeval ta. »Treba ga je pustiti, naj maršira!« je rekel Ragastens. In tiše je izpregovoril Orsiniju: -Dragi moj, skušajte združiti okrog sebe vso^ vojsko, kolikor je še morete, in umaknite se v soteslco... Dajte se preganjati Cezarju tik do Monteforta...« »Ne razumem vas...» »Ali mi zaupate?« »Neomejeno vam zaupam...« »Storite torej, kar vam pravim . •.« »Pa vi?« . - . u, .s, »Jaz ... jaz hočem pripraviti njegovi Svetlosti Cezarju majhno presenečenje po lastnem receptu...« »Storite to, dragi prijatelj... Mi se zanašamo zdaj samo še na vas...« Orslni velel trobiti k umi-Peklensko sotesko z vsem! Nato, dočim je Giulio kanju in se je pomaknil v zvestimi četami, ki so mu še osta;ale, je Ragastens iv vrtoglavem diru odjezdil z bojišča. Pol ure kasneje je pričel plezati po nedostopnih pobočjih, ki so vodila do skalne planote. Kmalu je moral razjahati konia. Toda Kapitan mu je sledil, ta njegov vrli tovariš se je vzpenjal za gospodarjem po strmih čereh, rezgetaje in puhaje iz žarečih nozdrvi • • • Po pičil uri takega plezanja je stal Ragastens na planoti, in v tem trenutku je videl, kako se pomikajo zadnji oddelki Cezarjeve armade v sotesko, k’i je vodila do Monteforta. Ragastens je privoščil Kapitanu minuto oddiha. Planota je bila zapuščena, kakor daleč je segalo oko. Vitez je skoči! na konja in zdrevil proti Glavi z na-srinci;»v orkana • •. Dobro sortirani, velika izbira, radi tega prednostni nakup. — Vse dobite, kar zahteva občutljiva noga polet!: Sandale šest različnih vrst (bele, nebarvane In rujave), SANDALETE, OPANKE. TENIŠKI:, KOPALNE in PLATNENE ČEVLJE. — Neprekosljivi so moji »IDEAL«-sandali in polčeviji z usnjem hi krom-podplatl (zelo lahki, elastični, udobni, trpežni in zdravi v nošenju). Na zalogi od štev. 19—4(5. Trgovina s čevlji J. WAIDACHER-Jev naslednik W. Wmm Maribor, Slovenska ulica 6. M,3 ■ t< V»ir!b'or d, Hne 17. V. T93fl Oeografski uestnik (V—VI. 1929 1930. 229 str. Urednik dr. Anton Melik.) Pri koncu je tretji kongres slovanskih geografom in etnografov, kateremu je posvečen zadnji letnik Geografskega vestnika. Diči ga izredno okusna zunanjost In tipografsko prvovrstna oprema, tako da prekaša tozadevno ne samo večino italijanskih ali francoskih, temveč tudi mnogo nemških geografskih zbornikov. Že radi tega bo lahko po vsej Evropi pa tudi v Tokiju, Buenos Airesu ali južnoafriškem Johannesburgu, kamor gre v zameno za tamkajšnje geografske revije, dostojno predstavljal našo geografijo. Vsebinsko obravnava zadnji Geografski vestnik predvsem Ljubljano in Gorenjsko. To je nujno, ker so slovanski geografi in etnografi obiskali ravno te kraje in jim je moral biti Geografski vestnik v njih vodnik. Historično-geo-grafske razprave Melika, Zwitterja, Ilešiča in Mačkovška so stvorile v Geografskem vestniku priročno knjigo o Ljubljani, nujno potrebno vsakemu, kdor bo hotel tudi samo malo doumeti današnjo Ljubljano. Historično-geografsko je o Gorenjski prispeval JjJus, geomorfološko pa Melik in Rakovec- Našo po Italiji bar-barizirano primorsko zemljo je pokazal slovanskim gostom Tomažič z rastlinsko-geografske strani; Prekmurje pa Baš z orientacijskim izvestjem o tamkajšnjih protestantih (lapsus: str. 81, 20. vrsta: severovzhodno = jugovzhodno, in opomba 12) Gornji = Murski). Na celo Slovenijo se nanaša Reyina meteorološka študija, poleg nje pa še Kosova toponoma-stična študija, ki mora postati vzor, kako se proučavajo krajevna imena. Aktualni manjši doneski, informativni obzornik in pestra ter jasna književna poročila zaključujejo letošnji letnik Geografskega vestnika. Geografski vestnik dokazuje, kar je geografsko in kulturno zlasti za bodočnost zelo važno, da si je naša nova geografija znala pridobiti mlade sotrudnike za vse panoge geografije od historične preko morfologije, klimatologije, biogeo-grafije in antropogeografije. Kot moramo na tem razveseljivem dejstvu uredniku in Geografskemu društvu čestitati, tako pa je na drugi strani slabo znamenje, da je krog današnjih slovenskih geografov omejen le na Ljubljano. Čeprav bi moralo imeti mariborsko Muzejsko društvo tudi prirodoslovno in v zvezi s tem tudi geografsko obiležje, je v tem oziru Maribor izmed vseh slovenskih krajev najbolj pasiven. Ker ni zaenkrat izgleda, da bi v Mariboru oživelo v Muzejskem društvu prirodopisje z geografijo, zato pa se naj Maribor in Podravje vzdrami in izkaže priznanje Geografskemu vestniku s tem, da pristopi v kar največjem številu v Geografsko društvo v Ljubljani (univerza), s čimer postane za 50 Din tudi imejitelj Geografskega vestnika, enega prvih predstavnikov naše znanosti. Fabius. Posmrtne prigoče uojuode Karla če Croy V Revalu, v stranski kapelici cerkve Sv. Nikolaja, leži danes pokopan zanimiv kavalir, vojvoda Karl Evgen pl. Croy, knez svetega rimskega cesarstva, mejni grof od Monte Cornetti in Renti itd. itd. Mož je mrtev že 228 let, toda v grobu počiva šele 35 let. Kot mladenič je ta nizozemski plemič vstopil v dansko, nato v avstrijsko vojaško službo. Junaško se je boril proti Turkom, šel nato v službo k Avgustu Saksonskemu, ki ga je začasa, ko je švedski kralj Karl XII. oblegal rusko mesto Narvo, poslal svojemu zavezniku ruskemu carju Petru I. Ko so Petru odpovedali živci, je moral vojvoda Croy proti svoji volji prevzeti poveljstvo nad rusko armado. Ko je švedski kralj zavzel Narvo, je tudi Croy prišel v vojno ujetništvo v Reval, kjer je pa živel zelo na veliko in napravil ogromne dolgove. Zato ga Švedi tudi niso prepeljali s seboj na Švedsko, ampak so ga pustili v Revalu, kjer je komaj 40 let star po neki prekrokani noči umrl nenadne smrti. Truplo so postavili v stransko kapelo gori navedene cerkve, ker so hoteli počakati na nadaljne dispozicije s strani sorodnikov in pa, ker cerkvena pristojbina ni bila plačana. Tako je ostala krsta z mrličem v stranski kapeli — pozabljena. Že so vsi Croyevi upniki trohneli v grobeh, minilo je že celo stoletje, ko je cerkovnik Sv. Nikolaja nekega dne v stranski kapeli zadel na čudežno odkritje: truplo vojvode Croy se je spremenilo v dobro ohranjeno, kakor kamen trdo mumijo pergamentne barve. Ta mumija je tvorila v, minulem stoletju slovečo znamenitost, ki sl jo je ogledal vsak tujec — in cerkovnik si je basal žepe z bogatimi napitninami za ogledovanje. Seveda ie pa tudi skrbel, da je truplo ostalo vedno v redu konservirano. Končno je koncem stoletja rodbina pokojnega vojvode ukrenila vse potrebno, da se truplo ni več kazalo tujcem in da je bilo pred 35 leti na ukaz ruske vlade končno pokopano. • Radio v osnovnih šolah. Iz Sarajeva javljajo, da je prosvettn odbor drinske banske uprave podvzel akcijo, da se za čim več osnovnih šol, zlasti na deželi, naroče in uvedejo ra-dio-aparati, ki bi obenem služili v to svrho, da bi kmetje poslušali predavanja, obvestila o cenah itd. Radio-aparate za šole bi naj naročili šolski odbori, prosvetne organizacije, zadruge itd. ' Hiša s trgovskim lokalom, lepa enonadstropna z mansardo, brez ' popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt, na prodaj pod ugodnimi pogoji-Maribor, Magdalemsko predmestje. Dopisi pod 400.000 na upravo »Večemika. 1348 Pradam dobro ohranjen otroški voziček. Ptujska cesta 43. 1446 Elektroinštaiacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ui. '16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Posredovalnica Iv. Godina, Maribor. Tattenbachova ul. 19/1 proda: Graščinsko posestvo z gostilno ob državni cesti, ugodni plačilni pogoji. Posestvo 40 oralov, 2 or. prvovrstnega ' vinograda, 15 or. sadonosnika, njive, ■travniki in gozd, z bogatim živim in mrtvim inventarjem. Cena 550.000 Din. Veleposestvo 2 uri oddaljeno od Maribora. Cena Din 400.000. Posestvo pol ure od Maribora obsega 27 oralov. Cena Din 300.000. Posestvo, 18 oralov pri Hočah. Cena Din 160.000. Ppsesčvo 14 oralov 10 minut od železniške postaje. Redi se lahko 6 glav goveje živine. Cena Din 120.000. Tri posestva pri tovarnah v ceni od Din 100.000 do Din 250.000. Hiša s trgovino z mešanim blagom in 6 oralov vinogradnega posestva. Cena Din 200-000. Hotel z restavracijo In trgovino v lepem trgu. Cena Din 400.000. Tovarniško poslopje ob progi Zagreb— Beograd. Cena Din 500.000. Hiša s trgovino in pekarno. Cena Din 320.000. Manjša in večja posestva, W5e, vile, trgovske lokale, gostilne, itd. Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše vile, gozdna posestva za svoje reftektan* 1450 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14. 602 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Iščem meblirano sobo s posebnim vhodom s 1. junijem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod ins. št. 1438. 1438 Priložnostni nakup! Najlepša vila Maribora, dobro zidana, kleti cementirane, kanalizacija, suho, solnčno, balkon, krasne sobe in veliki vrt. — Posestvo v bližini mesta, hiša brez popravil z inventarjem 4 orale posestva, 135.000 Din. — Posestvo en oral s hišo pod Pohorjem 60.000 Din. Kavarna-bar z restavracijo, polletna najemnina 12.500 Din. Realitetna pisarna »Rapid«, Gosposka ul. 28. 1468 Nove razglednice! Izšlo je 60 krasnih posnetkov Maribora in okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Trgovina s papirjem f. Novak, Gosposka ulica. Založba 170 krajevnih posnetkov. 1256 Madrace nove in stare ceneno predela tapetnik Anton Arzenšek, Grajska ulica 2. 1447 Godbeno društvo »Lira« vabi mladeniče od 15. leta naprei, ki imajo veselje do godbe in dober posluh, v prvi vrsti obrtnike iz Maribora in okolice. Pouk na pihala in godala. Priglasijo naj se v gostilni Krčevinski dvor ob Tomšičevem drevoredu vsak torek in petek ob 20. uri. Sprejme tudi godbenike, ki so že vešči enega ali drugega instrumenta. 1445 Sobo in črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX LORHI KOROŠKA 9 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. liger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Pozor! Sprejemam abonente na dobro domačo hrano. Obed in večerja Din 13. Za neabonirane obed Din 7, večerja po zahtevi. Točim prvovrstna vina liter po 12. 16 in 18 Din. Na zalogi vedno sveže pivo iz sodčkov. Za obilen obisk se priporoča J. Kos, Cvetlična ulica št. 11. 1476 Nova spalnica ugodno na prodaj. Naslov pove uprava. 1475 Ugodna prilika. Prodam modem šivalni in čevljarski stroj, malo rabljen. Ogleda se v Kejžarjevi ulici 9, vrata 3. 1452 Velika kiet nad 250 m* blizu glavnega kolodvora se odda v najem. Vprašati je Zrinske-ga trg 5/1. 1397 Lepo kmečko posestvo v Slov. goricah, popolnoma arondirano, od cerkve in šole 10 minut oddaljeno, ob lepi okrajni cesti, avtomobilna zveza z Mariborom v 30 minutah, južna lega, obstoječe iz lepe zidane podklet-ne hiše, velikega gospodarskega po~ slopja za 20 glav živine, vzornega svinjaka, povsod lastni vodovod in vini-čarija ter 20 oralov prvovrstnih njiv, travnikov, sadonosnika, gozda, vinograda se radi bolehnosti z mrtvim in živltn inventarjem takoj proda. Pojasnila daje iz prijaznosti M. Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45. 1460 % t: c r K x i * jutra 7^gmsn^.ms^3szs£ssassi <3tran t. vmvz^j£ijam9r St; tri lepe sobe, kuhinja itcl- pri parku za Din 1000 in prenovijenie odda pisarna Rapid, Gosposka ul. 28. 1467 Oddam s 7. junijem veliko sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo zakoncema brez otrok. Magdalenska ulica 77. 1453 Strojepisko z večletno prakso sprejm« odvetnik v Mariboru. Ponudbe pod »Strojepiska« na upravo Večernika. 1451 Majhno hišo oziroma vilo proti gotovini največ 150 do 200.000 Din kupim- Ponudbe pod »Solnčno« na upravo Večernika. 1459 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Išče se hišnika vpokojenca. Ponudbe pod: »Prijatelj vrta« na upravo lista. 1441 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22 izdeluje uajsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV Kupim razno pohištvo, damsko kolo, otroški voziček in različne reči. Pismene ponudbe na Ma-bor, Ruška cesta 35. 1440 lagala sapon i Jurčičeva ulica 8 d mi je kljub kratki dobi članstva mojega moža izplačala takoj po njegovi smrti izdatno podporo. Zato priporočam vsakomur. da je član te kulantne in dobrodelne institucije. 1458 Maribor, dne 15. maja 1930 Marija Krenner, vdova ravnatelja. dnevno; DNEVNO! AVTO - BRZOPROMET wien, GBAZ. IN NAZA3 MARIBOR začne 2. Junija 1930. Zahtevajte povsod ».Večernik!“ 11 !ii in ocvrtih piščancev s koncertom, bo v nedeijo, dne 18. maja v gostilni Pa w@šii Sf K 'amnica Za izvrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi prvovrstna vina in sveže pivo bo preskrbljeno. Za dober obisk se priporoča gostilničar. 1466 Zbiralnice W f e n: I. Laurenzeuberg 1, Tel. R-24-3-81, R-24-2-83 (samo paketi). II. Pazmanitengasse 12, Tel. R-46-403. VI. Windmuhlgasse 24, Tel. B-20-1-46 (samo paketi). VII. Mondscheingasse 16, Tel. B-30-318. Zbiralnice Graz: Jakominigasse 69, Scbonaugasse 23, Tei. 30—69. Te!. 34-38. Grieskai 44, Tel. 22—98. Zbiralnice Maribor: Medj. otpr. Stevo TONČIČ, Meljska c. 12, Telefon 22—30. »LOBEG« Lastauto u. Omnibusbetriebs-gesellschaft. Centralna direkcija: WIENI., Werderthorgasse 4. Tel. U. 20-040 Učinkovit predmet letošnje sezije s® trajni kodri Izdeluje jih prvovrstni strokovnjak z dolgoletno prakso v prepariranju las z dvema zanesljivima in dobro preizkušenima aparatoma za male in velike kodre. Samo v česalnem salonu E. MALT ALEKSANDROV« CESTA 22 v hiši zobozdravnika dr. Kaca. A A A A A k A AAA A A AA AA AAA AAA A A AAA A A A A A AAA AAA A šaiiekolilcodRiiJotrpifeffiiaza E AVTOFOII da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi neugodnega potenia nog. tudi če se to znojenje pojavi v zelo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. — J. LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. 965 Važni so tehnični pripomočki! Važni so kemični preparati! Najbolj važna pa je prvovrstna strokovna izvežbanost! Zato dobite naravno lepe, trajnekodre samo v salonu FETT1CH — FRANKHEIM — MARIBOR Ulica 10. oktobra 3. ______________________________________________ Atfttaaptfčno prepariram deslnflcirana mmm je znatno bolj zdrava )n KaoesVftv«, ker je nrjaiio antiseptično !b proMIektičao delovanje preidusiano od drž. bakteriološkega zavoda v Pragi. Kdor ceni svoje zdravje, sme uporabljati samo PRJMEROS! Zahterajtc jo povsod. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah In sližeih trgovinah. U VINSKI DOl![ (Wien@rgraben) otvorjen. Za obilno udeležbo se priporoča s TOg^roiEWBig^»iiBii«aaMMagBi3»wawaBWBai naaaaaitigiMUMMMM ZA NOVO KOPALNO SEZUO Mariboiski otok t (Felbeijev otok) 1461 nudi najiepše kopalne obleke in moderne kopalne plaiie Ti€©ifSK! DOM, NASliiOfš p ^weawigaa«Hr4Mii!8iBffga za solnčenje, pleteno po-hišivo.potnekošare,galanterijo; drobnarije, parfumerijo, vrvarske izdelke, motvoz itd. 13 2 nudi najugodneje Orago Rosina Maribor, Vetrinjska ul 26 Fini pesek in vsakovrstni stavbeni materijal imam na piodaj na Pobrežju. Zelo primerno in lahko dostopno za traktorje in aviomobile. Interesenti si lahko ogledajo material na licu mesta. Cena po dogovoru 1434 Josip Sorgo. Pobrežje. Zerkovska 59 /šrelovodi, nove sta&eSIave popravila preizkuSnie po solidnih cenah izvršuje LOUIS DAD1EU, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 1 l«2 J Opravilna Številka: E X 4338/29 16-------- Dražbeni oklic. Dne 14. julija 1930 ob 10. uri dop., bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: žemljiška knjiga Sv. Lovrenc vi. štev. 9, 243 ih Recenjak „ „ 10 Cenilna vrednost Din 918.467*44 Vrednost pritikline Din 30.295 — Najmanjši ponudek Din 486 052*54 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. 1456 Okrajno sodiiie v Marlborb odd. X., dne 12. maja 1930. StranS Poiskusite naše nove pekarske špeciialitete kakor: Stole a la cokoaetta, sijajne v okusu lo trajne Samostanske rogljlike Iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen flastelnskl prepolenec v vaoh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski pnpaim«, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orakovi rogljički, poiunjski upognJanci*1 n vinske palCica, venCasti kolači Itd Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! gARtBdjj- MEINEI f HEPUDLOjft ■^mmeviBgaei mr~pr >N». Zlate, srebrne in nikljaste ure za dame in gospode prodajamo po čudovito nizkih cenah. Za vsako uro garancija! Najugodnejša priložnost za nakup RJL6ER-JEV81N MARIBOR Oglejte si cene v izložbi! Prodaja tudi na obroke! M. JLGER-*' SIN urar 1463 MARIBOR, Gosposka 15 PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 33, telefon 2121 Razlagova ul. 22, telefon 2280 Gramofoni od Din 298•— dalje Mandoline , , 136— . Violine „ , 95’— „ Oltare . „ 207•— . Trombe , „ 505’— „ 8*61 Batni larmoniU „ „ 85-— . PRODAJALNA! TRG SVOBODE Nova Scherbaamova sgradba dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni nreidal 80. 1352 Umetna svila, foalard svila, 1133 pralni delein v veliki izbiri Sreiko Pihlar Maribor, Gasposka ul. 5. Nepremočljive pristnobarvne tkanine za šolnine plahte najboljše kvalitete NaisigurneJša vožnja na DUNLOP Mada inEngland 'MADIOCID y) KSf ^; tKLAOISCA IN ZAtTOPtTVA: MARIBOR, „3ugu‘‘ družba z o. z. BEOGRAD. F. Melamerf, Stra- BANJALUKA, Stričevid I Co.; hini