Dopisi. Iz Ptujskega okraja. (Vesel večer.) Veaelica na belo nedeljo, katero nam je priredila Ptujska čitalnica v Narodnem domu, ae je vrlo dobro obnesla Privabila si je mnogo izbornega občinstva iz Ptuja, zaatopnikov iz domačega okraja in drugih nam prijaznih meat in trgov. Slavna vojaška godba c. kr. 47. pešpolka je z izvrstnim avojim sviranjem zaeela navdušenje poslušalcev, ki je trajalo od prve do zadnje točke. Vsa alava našim east. pevkam in pevcem! Zopet so pokazali, da je alovenaka peaem mogocna in globoko v srce segajoča. Samospevi, mešani in moški zbori, vsi so bili dobro vajeni in hvalevredno prednašani. Živahen plea po koncertu je trajal prav dolgo. Slava in hvala izvršiteljem in prirediteljem te veselice! Vec poaluaalcev. Od sv. Ane v Slov. goricah. (Nabira. Proanja.) Za B. Raičev apomenik so nadalje darovali ti-le čč. gg.: Jak. Hanžič, žnpnik v Apačab. 2 fl., g. dr. J. Leščnik, odvetnik pri sv. Lenartu 2 fl., Karol Wenger, c. kr. okr. sodnik pri sv. Lenartu 1 fl. 50 kr. Po 1 fl. so darovali: Jož. Flek, dekan v Jarenini, Ciper, Mat. Klobasa, žup. pri Negovi. Marko Stuhec, kaplan v Jarenini, Marko Niedorfer, kaplan v Apačah., Alfona Šket, trg. v Dramljah. Neimenovan pri Negovi 55 kr., Ant. Fišer, žup. pri sv. Jakobu 50 kr. Po 20 kr.: Rad. Kurnik, organist pri av. Lenartu, Joaip Jagrič Drvanjski. Po 10 kr.: Al. Poš, orgljavec pri sv. Ani, Fr. Kurnik, kmetaki ain v Gaateraji. Skupaj 13 fl. 15 kr., popred že 10 fl. 90 kr. Vse skupaj 24 fl. 5 kr. — Pri tej priliki prosim vae one, ki ae še bodo naročili na mojo knjigo: ,,Jvjgoalovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu" (naročnina ae pošilja k sv. Ani v Slov. gorice, pošta Mureck, cena 50 kr.), naj priložijo kak mili darček tudi za apomenik dike slovenake B. Raiea, kakor ao to že nekateri storili. Potem potu upam še mnogo milih doneskov; za vaak vinar vam, ljubi Slovenci, bodemo hvaležni. Vsem doaedanjim darovateljem pa se v imenu odbora prav iz dua srca zahvaljujem za obilne doneske. Bog Vam povrni enkrat nad — zvezdami! V. Vakaj. Od sv. Petra pri Radgoni. (M a r s i k a j.) Z veseljem moram poročati, da ae je tukaj pri nas prva kop po goricah uže do Jurjevega povsodi izgotovila, in to zarad tega z veseljem, ker ae nobeno leto, kar pomnim, niamo imeli skozi prvo kop tako ugoduega vremena, letos pa, hvala Bogu! ni niti jedno uro dež, ali kaka druga vremenaka nezgoda kopačev mudila. Sicer amo se nekoliko bali, in ai govorili, kedaj bomo akopali, ko je začelo dne 13. aušca snežiti. Snežilo je celi teden zmirom naprej ter amo že več, kakor obilo snega imeli. Upalj smo sicer, da bode kmalu prišel gorak jug in nam sneg v vodo apremenil. toda temu ni bilo tako. Jug ni priael in tako je moral sneg od solnca še drugi tjeden kopneti. predno se nam je spravil izpred oči. Torej amo še le dne 28. aušca kopati začeli, in zdaj je delo alo zavoljo lepega vremena, kakor sem že omenil, urno izpod rok. Posebno hitro ao še pa oni vinicarji akopali, kateri ao imeli iz Prekmurskega najete kopače. Le-teh revežev je, kakor vaako leto, tako tudi letos v prav obilnem številu došlo v Radgono na trg, kjer so na delo oakali. Tje gredo tedaj viničarji in si jih izberejo, kolikor je kateremu drago, ta deaet, drugi petnajst, tretji apet več ali manj, iu hajdi ž njimi domov. Bral sem slučajno v graški ,,tageapošti", da je dopianik iz Radgone imenoval to izberanje kopačev na trgu ,,aejeni s aužnji". No, to bi mu akorej poresničil, kajti reveži od jutra do poznega večera v težko delo vpreženi, in še pri tako slabem živežu, so akorej le rea pravi sužnjiki. Da bi se nekoliko okrepčali za težko delo, dobivajo na dan po dvakrat one narejene žganjice, katera ima tukaj pri naa razna imena, kakor n. pr. bukovica. kožuhovica in Bog si ga vedi, kako se še vae drugače imenuje, toliko je pa gotovo, da ai ubogo ljudstvo s tem atrupom zdravje spodkopuje. Ne amein pa reči, da bi povsod to čmigo dobivali kopači, o kaj še, so še tudi izjeme, kjer delavci dobodo prave naravne pijače, da ai ouemogle ude pokrepčajo. Torej doati tega, drugokrat se bodem pa apet oglasil, gospod urednik, ako vam bo ljubo. Za zdaj nimam več; da bi kaj o letini piaal, to še zdaj ni inogoče, ker še zarad auše vse nekako dremlje, nič ne more prav kaj zeleneti. Tudi trta po vinogradih se jako počasi giblje. Uzrok temu bo vendar pae to, da je trta po zimi pa le nekoliko pozebla. Dal Bog, da bi ji le ne škodovalo veliko! Iv. D. Od Št. Jurja ob juž žel. (Občni zbor ,,C e a a r j e v i č R u d o 1 f o v e g a sadjerejakega društva za Spod. Štajar".) [Dalje.J Dalje obravnava, kako je drevesca saditi: kam jih aaditi, koliko metrov narazen naj jih sadimo. Govornik tu omenja, da ae dostikrat zaaadi aadovnik pregoato in priporoča jablane, hruške, crešnje po 10 metrov narazen; orehe, kostanje pa 15 metrov narazen aaditi; čeaplje pa se smejo nekoliko bolj skupaj saditi. Sadi pa naj se kakor prostor dopušča ali v podobi štirjaka (kvadrata) ali pa v podobi enakostranskega trikotnika. Kako se proator za aajenje zmeri, nam je govornik pokazal z vrvico na aolski tabli prav razločno. Drevje. katero je zasajeno pregoato, rodi slabši aad, ker eno drevo jemlje redilne tvarine iz obližnje zemlje dru zega, pa tudi zrak in solnce ne moreta do poaameznih na pregosto naaajenem drevju. Jame je dobro kopati vsaj 3 mesece prej, predno se aadi in aicer navadno po 1 met. globoke in l1/., metra široke, če pa je zemlja alaba, naj se koplje še globeje in širje. Jama naj ae potem do 3/4 zaauje z mešanim gnojem (kompostom), potem se še le drevo gori poaadi, a predno pridejo drevesa v jame, naj se potaknejo po jamah koli, katere je dobro na v zemljo aegajočem koncu nekoiiko ožgati, da ne gnjijejo tako hitro, ali pa s terom namazati. Ker ae tu in tam nahajajo brezveatniki, ki razven drugih reči ae celo kole od dreveaec kradejo, priporoea govornik, kjer bi to potrebno bilo, da ae na apičaatem koncu, ki seeja v zemljo, povprek pribije deaeica, ki se potem v jamo zasuje ter brani kol izdreti iz zemlje. Govornik na dalje obravnava: Kedaj naj se drevesca aade? Drevje naj se aadi in preaaja takrat, ko drevo poiuva, ko se ne preteka sok po njem. Kakšua dreveaa naj aadimo ? Drevo, katero mislimo vaaditi, naj bode zdravo in dobro koreninasto. V auhem poletju naj se dreveaom priliva, a ne prav pogosto in po malem; bolje je dreveau dobro priliti in ga potem nekaj čaaa zopet pri miru pustiti. Drevo naj se h kolu priveže najbolj s slamo in aicer pod krono, pri tleli ia na sredi; če je pa dreveace vetru razpostavljeno, ga je pa dobro tudi v kroni privezati, da ga veter ne zlomi in aicer naj ae priveže v podobi ležeče osmice. Da jib. zajec ne ogloda ali jim mrčea ne dela kvare naj se drevo ovije s slamo ali namaže z apnom. Ko je govornik še preračunil vrednoat sadnega drevesa, aklepa svoj spodbndljiv in podvtčljiv govor z iskreno željo, naj bi ae Spodnje-Štajarci v obiloati oklenili ,,Ceaarjevič Rudolfovega društva", katero ai je tako plemenito nalogo naložilo; po marljivern delovanju bode postala naša ,,zelena" Štajaraka res pravi aadunoani vrt v blagor in veselje njenih marljivih prebivalcev. G. predseduik Ipavic, ki je med tem čaaom nazaj prišel in predaedništvo aam prevzel, se je g. govorniku toplo zahvalil. kar je z gromovitim odobravanjem med navzočniki odmevalo. (Konec prih.) Od sv. Lenarta v Slov. gor. (Poaojilnica.) Na povabilo deželnega poslanca dr. Radaja se je lanako jesen mnogo rodoljubov Št. Lenartskega okraja pri sv. Lenartu izbralo, kateri so aklenili, za Št. Lenartski okraj poaojilnico z neomejenim poroštvom osnovati. Pri tistem zboru so ae navadne pravila aprejela, tudi odbor je zvoljen bil. Ta odbor obatoji iz ravnatelja in iz sedem udov. Tačaani udje so: ravnatelj Matija Polič, poaeatnik pri av. Lenartu, odborniki: Peter Mesarec, poseataik pri av. Jurju ia predsednik okrajnega zaatopa, Jan. Krautič, posestnik pri av. Jurju. Janez Strah, župnik pri av. Rupertu, Anton Vogrin, poaeatnik iz Porčiea. Za računskega pregledovalca je izvoljen dr. Anton Suhač, župnik pri sv. Ani, inzanjegoveganamestnikaFrancaJešofnika, poseatnika iz apodnjega Porčiča. Ta zadruga je z dovoljenjem c. kr. okrožne kot trgovinske aodnije v Celju od J5. aprila 1887 štv. 1759 v zadružni zapianik vbelježena, in bode avojo delovanje v petek 6. maja v hramu ravnatelja Matija Polič-a pri sv. Lenartu začela. Povabijo ae tedaj vsi rodoljubi, to posojilnico podpirati, da bo kmalu na trdue noge vstopila. Bog daj dober uspeh! R.