LETO XLIV, ŠT. 20
Ptuj, 23. maja 1991
CENA 15 DINARJEV
Ukinjena proizvodnja v elektrolizi A
Med zgodovinskimi mejniki
TGA Kidričevo bo odslej zapisan
tudi ponedeljek, 20. maja 1991,
saj so tega dne za vedno ugasnile
še zadnje peči v tehnološko zasta-
reli elektrolizi A. Ob tem je di-
rektor TGA Danilo Toplek za
javnost dal tole izjavo:
»Aluminijska industrija v Slo-
veniji je v krizi, ki je posledica iz-
redno poslabšanih domačih go-
spodarskih razmer in že dalj časa
trajajoče nizke cene na svetov-
nem tržišču.
V takih razmerah je izredno
težko izpolnjevati zastavljeno
poslovno politiko polne proiz-
vodnje v primarni in predeloval-
ni fazi s ciljem obdržati oziroma
še povečati izvozne učinke.
Razmere v TGA Kidričevo so
še dodatno otežene zaradi izvaja-
nja zadnjih faz projekta moder-
nizacije, ki se je pričel leta 1985.
V letošnjem letu je bilo predvide-
no postopno prenehanje proiz-
vodnje v obratu elektrolize A in
v tovarni glinice.
Ker se srečuje z omenjenimi
težavami in stalnimi grožnjami
elektrogospodastva, da bo preki-
nilo oziroma omejilo dobavo
TGA KIDRIČEVO
električne energije, je vodstvo
aluminijske proizvodnje v dogo-
voru s predsednikom IS Republi-
ke Slovenije dr. Ocvirkom skle-
nilo, da takoj in dokončno pre-
neha proizvodnjo v elektrolizi A.
V tem obratu je proizvodnja alu-
minija tekla od leta 19.54, polna
letna zmogljivost pa je bila
20.000 ton.
S tako odločitvijo je sloven-
skemu gospodarstvu vrnjena
zmogljivost 40 MW, kar odgo-
varja po moči dvema manjšima,
po količini energije pa trem
predvidenim elektrarnam na Sa-
vi.
Aluminijska industrija meni,
da bo na tej osnovi prišlo do
ustreznih narodnogospodarskih
odločitev, pomembnih za proiz-
vodnjo v ekološko in ekonomsko
nespornih elektrolizah B in C z
letno zmogljivostjo 75.000 ton
aluminija.
Z odločitvijo o takojšnjem in
dokončnem prenehanju proiz-
vodnje v elektrolizi A so v celoti
doseženi dejanski učinki pre-
strukturiranja iz ožjega in širšega
ekološkega vidika in iz vidika ra-
cionalne porabe energije pri pro-
izvodnji aluminija. To je bil eden
pomembnih ciljev projekta mo-
dernizacije, zaradi katerega je bi-
lo obilo razprav in kritičnega pi-
sanja brez objektivne presoje
razmer za njegovo realizacijo, ki
so v veliki meri bili vezani tudi
na proizvodnjo metalurške glini-
ce.
Prenehanje proizvodnje meta-
lurške glinice je naslednja zahte-
vna faza, ki bo realizirana v le-
tošnji jeseni. Poleg tega pa seve-
da obstaja še veliko nalog in
med njimi posebno zahtevna rea-
lizacija socialnega programa. Za
izvedbo omenjenega in za uspo-
sobitev aluminijske industrije za
normalno konkurenčno poslova-
nje z normalnim izpolnjevanjem
obveznosti do vseh partnerjev je
izredno pomemben čimprejšnji
proces privatizacije, saj menimo,
da so dobre rešitve možne pred-
vsem z uporabo tujega kapitala,
ki kaže dovolj velik interes.«
(Foto: M. Ozmec)
^ UVODNIK--------------N
Strah v svobodi
že lep čas oh večerih napeto čakamo, kaj bodo povedali pri
drugem Tv dnevniku, če smo zamudili prvega, oh petih. Stisne nas
pri srcu, ko slišimo poročilo, da je hil ta dan na nacionalno meša-
nem kriznem območju v sosednji Hrvaški sicer miren, vendar so po-
noči slišali eksplozije. Pomirjujoče je, ko dodajo, da človeških žrtev
ni bilo. Vidno si potem oddahneš, ker ti je žal vsakega človeka, ki
po neumnostih, mednacionalnih mržnjah, ki so prišle že do vrelišča,
izgubi svoje največje bogastvo — življenje. Potem razpredaš dalje:
vsi ti umrli imajo svojce, ki za njimi žalujejo. Pa se v mislih preseliš
na drugo, kninsko območje, kjer so Kijevljani že lep čas odrezani
od sveta. S kakšnim strahom ležejo zvečer v posteljo, ne vedo pa,
kaj ho z njimi že jutri, kaj bo z njihovimi otroki, ki kljub veseli in
razigrani mladosti že čutijo v.w težo nesmiselne politike odraslih.
V Beogradu pa vlada ponovno čudno vzdmje. Srbom in njihovi
koaliciji očitno kot novi državni šef ni všeč miren in preudaren S ti-
pe Mesič, ker je Hrvat. Jasno so pokazali, da hočejo na »lep«, pa-
meten. diplomatski in tudi drugi način, z grožnjo in silo tudi oh po-
moči vojske, zagospodariti drugim delom Jugoslavije. Za vse očitno
najdejo »pravi« vzrok.
Strah te postane ob novici, da so v Sloveniji četniki, ki v spo-
minu ljudi niso zapisani z velikimi črkami.
Strah te je za slovenske fante, ki služijo vojsko v JLA, pred-
vsem za vse tiste na nacionalno mešanem kriznem območju, saj
smrt Saše Geševskega še ni preteklost.
Strah te je za državico, ki nastaja na sončni strani Alp, za lju-
di. ki živijo tod. za prihodnost vseh. predvsem mladih, ki že sedaj
čutijo vso težo sedanjih razmer, oh katerih nehote dobiš kurjo polt.
Vida Topolovec
Kulturni križemkražem
FFUJ • Včeraj je bila redna
letna seja Zbora delegatov zveze
kulturnih organizacij Ptuj. Na
njej so pregledali delo zadnjega
leta in sprejeli program za na-
slednje.
KOPER • V petek in soboto
bo v tamkajšnjem gledališču sre-
čanje slovenskih gledališčnikov
iz Ljubljane, z Raven na Koro-
škem, iz Postojne, Kopra % Ma-
ribora. Podelili bodo tudi Lin-
hartova priznanja in zlate znač-
ke.
IZOLA • vCeraj in da-
NES SE PREDSTAVLJAJO
slovenski lutkarji iz Se-
žane, Kranja, Gornjega Senika,
Pirnič, Šmihela in Ljubljane,
zbrani na 21. sklepnem-isrečanju
slovenskih lutkarjev.
PTUJ # Pokrajinski muzej va-
bi na ogled galerije, ki je bila ne-
kaj časa zaprta za obiskovalce.
Na ogled so slike in plastike iz
gotike in baroka. V dominikan-
skem stamostanu pa je v zbirki
drobnega arheološkega gradiva
na ogled razstava Narodnega
muzeja Prazgodovinska hiša.
PTUJSKA GORA • Ljubi-
teljska slikarka Veronika Rakuša
vabi v svojo galerijo Paleta na
razstavo del Erne Ferjančič-Fric
iz Rogaške Slatine. Otvoritev bo
v petek, 24. maja, ob 17. uri.
KOPER • Na jutrišnjem sre-
čanju gledališčnikov Slovenije
bo Marija Vaupotič iz Grajene
prejela Linhartovo listino za dol-
goletno in uspešno delo na po-
dročju gledališke ustvarjalnosti.
slovenska bistrica •
V	viteški dvorani slovenjebistri-
škega gradu bo jutri zvečer ob
20. uri celovečerni koncert APZ
Toneta Tomšiča iz Ljubljane.
slovenska bistrica •
V	soboto, 25. maja, bo v domu
kulture ob 20. url SLOMŠKOV
VECER, ki ga pripravljata ZKO
in SKD Slovenske Bistrice. Pro-
gram slavnostnega večera bo ob-
segal izbrane odlomke iz raznih
Slomškovih del. Sodelovali bodo
znani amaterski igralci in recita-
torji.
slovenska bistrica •
V	nedeljo, 26. maja, bo od 13.
ure dalje ljudski shod ob odkri-
tju Slomškovega spomenika pred
župno cerkvijo v Slovenski Bi-
strici. Kratko razmišljanje o
Slomšku in kulturi tega časa pri-
pravlja prof. dr. Janko Čar, sode-
lujejo recitatorji in Študentski
pevski zbor Jurija Vodovnika;
spomenika bo odkril s kratkim
posvetilom mariborski škof dr.
Franc Kramberger.
OBREŽ • V petek, 24. maja,
ob 20. uri mladi tega kraja pri-
pravljajo oddajo »Pokaži, kaj
znaš«. Nastopili bodo mladi
pevci, recitatorji, glasbeniki in
plesalci.
PTUJ • V ponedeljek, 27. ma-
ja, ob 18. uri bo v Srednješol-
skem centru predaval priznani
zgodovinar profesor dr. Janko
Pleterski O SLOVENSKIH NA-
RODNIH ODLOČITVAH. Pre-
davanje je namenjeno učiteljem
zgodovine na osnovnih in sred-
njih šolah in drugim, ki jih tema-
tika zanima.
PTUJ • V sredo, 29. maja, ob
20. uri bo v dvorani Narodnega
doma v Ptuju koncert mladinske-
ga pevskega zbora osnovne šole
Olge Meglič, Komornega moške-
ga pevskega zbora iz Ptuja in or-
kestra Glasbene šole Karola Pa-
horja.
Neuspel referendum
za samoprispevek
v nizu neuspelih referendumov je pogorel tudi ormoški občinski. Minulo
nedeljo seje na 65 glasovalnih mestih 11200 občanov (87,9 odstotkov od 13.304
vpisanih v volilni imenik) odločalo ZA ali PROTI uvedbi občinskega samopri-
spevka, tretjega po vrsti.
Če bi uspel, bi z zbranimi sredstvi, oplemenitenimi še z dodatnimi viri, tudi
tistimi, ki bi jih občina Ormož dobila za razvoj demografsko ogroženih območij
Slovenije, v naslednjih petih letih zgradili večnamenski prostor na Kogu, šolski
prostor v Podgorcih, prizidek k osnovni šoli Tomaž, telovadnico pri osnovni šo-
li Ormož, modernizirali 12 in pol km lokalnih cest in usposobili nov vodni vir.
ZA nadaljevanje občinskega samoprispevka je glasovalo 4242 občanov ali
33,1 odstotek, PROTI pa 6875 občanov ali 53,6 odstotkov, Neveljavnih glasov-
nic je bilo za 1,2 odstotka.
Najbolje so se odrezali v krajevni skupnosti Kog, kjer je ZA samoprispevek
glasovalo 6^2 odstotka krajanov, najslabše so se odrezali v krajevni skupnosti
Središče ob Dravi, kjer je ZA glasovalo 22,9 odstotkov občanov. Sledijo krajevne
skupnosti Velika Nedelja (44,6 odstotkov), Tomaž (40,3 odstotki), Ormož (37,1
odstotek), Podgorci (33,7 odstotkov), Miklavž (33,4 odstotka) in Ivanjkovci (31,7
odstotkov).
Pozitivno so se za samoprispevek odločili na enajstih glasovalnih mestih: V
Zasavcih (70 odstotkov), Vitanju (65,5 odstotkov), na Kogu — Lača ves (62,7 od-
stotkov), na Kogu — v sejni sobi (62 odstotkov), Trgovišču (60,1 odstotka), na Leš-
niškem V rhu (55,6 odstotkov), v Stanovnem — Strezetini (54,6 odstotkov), Veliča-
nah (54,5 odstotkov). Strmcu (54,3 odstotka) in Gornjih Ključarovcih — Seniku
(52,7 odstotkov).
V Žerovincih je ZA samoprispevek glasovalo samo 5,2 odstotka krajanov, v
Šalovcih 9,5 in Rucmancih 12 odstotkov.
Težko bi nekaj dni po neizglasovanem samoprispevku lahko rekli, kaj je
vzrok kljub dobremu programu in primerni obveščenosti občanov. Nekaj resni-
ce je že na tem, da so pač sedaj težki in dokaj negotovi časi, nekaj pa je tudi
egoizma in neenotnosti mnenj v posameznih krajevnih skupnostih.
Vida Topolovec
2 — DOMA IN PO SVETU
23. maj 1991 - TEDNIK
Center za socialno
delo v Ormožu
Težave, na kutere nismo pnpra\ljeni
Tako, kot y tsej Sloieniji, se tudi ► Ormožu slabša socialni položaj
prebivalcev, je med drugim povedala na seji ormoškega i/vršnega sveta
ob obravnavi poročila direktorica Centra /a socialno delo Marjeta
^tampar, kjer tudi najbolj občutijo nihanja standarda ljudi.
V	ormoški občini, kjer je 3813
zaposlenih, prejema 2698 obča-
nov razne oblike socialnovar-
stvenih pomoči, kar je dovolj
zgovorna priča o socialni varno-
sti občanov, oziroma o standar-
du delavcev v občini. Ce bi v ta
postopek vključevali tudi opro-
stitve participacije zdravstvenih
storitev za socialno ogrožene ob-
čane, otroke in posebne kategori-
je obolenj, potem bi bila ta šte-
vilka neprimerno višja. Presenet-
ljiv je podatek o povečanem šte-
vilu upravičencev do denarne
pomoči otrokom po mesecu ma-
ju 1990. Ob opravljenem preiz-
kusu upravičenosti do družbene
pomoči otrokom, ko se je število
povečalo za 225, kar je tudi
odraz ekonomskega položaja v
družini.
V	primerjavi z letom 1989, ko
je bilo novih vlog za razne oblike
socialnih pomoči 94, jih je bilo v
letu 1990 241. Do prvega maja
letošnjega leta je bilo samo za
otroški dodatek 128 novih vlog.
Pri drugih oblikah pomoči ni bi-
stvenih sprememb. Ko bodo ob
koncu maja ponovno opravili re-
vizijo upravičenosti, bo število
vlog za materialno pomoč otro-
kom brez dvoma naraslo.
V poročilu C entra za socialno
delo v Ormožu so zapisane šte-
vilke, ki zgovorno govore, da
starši resnično nimajo več denar-
ja, da bi poskrbeli za tiste, naj-
bolj osnovne potrebe, od kritja
stroškov oblačil, šole v naravi pa
tudi do stroškov za šolske po-
trebščine.
»Zaposleni v Centru ob vse
večjih problemih, ki jih ne more-
mo reševati tako, kot bi jih želeli
ali morali, ne moremo ostati ne-
prizadeti. Gre za nove oblike te-
žav, stresov, na katere nismo pri-
pravljeni, ker se v takšni širini do
sedaj niso pojavljale. Gre pred-
vsem za mlade ljudi, ki ne dobijo
zaposlitve. To so resnično velike
človeške in življenjske stiske.
Ljudje prihajajo k nam s svojimi
težavami, da bi jih skupno rešili.
S takšnimi ljudmi se je potrebno
prijazno pogovoriti, pravilno
svetovati, kolikor sploh lahko
svetujemo in spraviti življenje v
določene normalne okvire, koli-
kor so v tej situaciji sploh lahko
normalne,« je sklenila razmišlja-
nja o nič kaj vzpodbudnem soci-
alnem stanju, predvsem med
mladimi, Marjeta Štampar.
Vida Topolovec
Gostinci so še bolj
ali manj zaprti
Letošnje vreme jo je zagodlo tudi gostinskim in turističnim de-
lavcem. Zaradi slabega vremena ne morejo prav začeti z zunanjo po-
nudbo, ki v glavnem poteka na poletnih terasah in vrtovih. Pričakova-
ti pa je, da bodo letos ptujski gostinski in turistični delavci pokazali
več kot v prejšnjih letih. »Na roko« jim gredo tudi politične razmere,
saj je pričakovati, da bo mesto in okolico obiskalo več turistov kot si-
cer. Mnogi bodo letos morje zamenjali za kontinent.
Vili Cerovič, direktor ptujskega Gostinstva in turizma v okviru
podjetja Kmetijski kombinat Ptuj, je povedal, da imajo v ognju več
projektov. Najpomembnejši je gradnja meščanskih vil v Toplicah.
Načrtujejo pa še gradnjo nove fizioterapije, obnovo starega dela,
gradnjo hotela in nočnega lokala. Pri gradnji hotela v Zdravilišču zelo
resno računajo na italijanskega partnerja. Ta je od vseh doslej, s kate-
rimi so se pogovarjali, pokazal največji interes. Za naselje vil so po-
godbo že podpisali, gradili pa jih bodo za trg.
Nekaj lokalov bodo do sezone olepšali. Drugih posegov zaenkrat
v mestne lokale ne predvidevajo. Zaradi denacionalizacije so trenut-
no »zamrznili« projekta za obnovo pivnice in kavarne. Pri restavraciji
Ribič bo imela svoj pristan ladja, ki bo vozila na relaciji Ribič—To-
plice in obratno. V ta namen morajo urediti pomola v parku in pri To-
plicah.
Na gradu letos Večno zelenih plesov ne bo, delal pa bo disco s
ponudbo na višji ravni.
S toplicami vred ima Gostinstvo in turizem trenutno 10 obratov,
od tega tri restavracije, dva bifeja, drugo so gostilne. Trimesečna bi-
lanca je pokazala, da se je izguba, ki je še konec prejšnjega leta znaša-
la 15 milijonov dinarjev zmanjšala: Ob koncu marca letos je znašala
le še 1,3 milijona dinarjev. V tem znesku pa je tisoč dinarjev, ki so jih
porabili za delavce, ki so jih upokojili, za dokup let, sicer bi bila izgu-
ba še manjša.
Kot poudarja Vili Cerovič, gostinstvo po dolgih letih kolikor toli-
ko znosno posluje. Močno pa poslovanje grenijo prometni davki. Ce
je verjeti zagotovilu republiškega ministra za turizem in gostinstvo In-
ga Paša, bodo prometni davki kmalu nižji. S cenami ne pretiravajo —
v primerjavi z drugimi gostinci imajo nižje.
»Mi živimo od Ptuja, od Ptuja pa se slabo živi. Ne vemo, kako bi
izgubo še zmanjšali. Trudili se bomo. Za svoje načrte imamo podporo
v republiškem in občinskem ministrstvu za turizem,« je še povedal Vi-
li Cerovič.
POSLOVNA ENOTA Ptuj	J
Vaš svetovalec
_v denarnih zadevah_
OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVENIJE 1. EMISIJE — NAJBOLJ
DONOSNA NALOŽBA
V	LB-Kreditni banki Maribor, d.d., so še naprodaj obveznice
Republike Slovenije 1. emisije.
Obveznice Republike Slovenije 1. emisije vam zagotavljajo:
•	naložbo dinarjev, izraženo v vrednosti deviz,
•	fiksno obrestno mero, ki je višja kot pri navadnem deviznem
varčevanju,
•	možnost, da jih podarite, zastavite ali z njimi koga nagradite
•	oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, če-
sar drugo varčevanje ne nudi
Možnost vnovčitve v naši banki kupljenih obveznic vam za-
gotavlja izključno naša banka.
Naložba vaših prihrankov v obveznice je najbolj varna nalo-
žba, saj za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slo-
venija. Občani in obrtniki lahko kupite obveznice Republike Slo-
venije 1. emisije v naslednjih enotah LB-Kreditne banke Maribor,
d.d.: v oddelku likvidature centrale, Vita Kraigherja 4, v ekspozitu-
rah Mestna hranilnica. Gosposka, Tabor, Cesta zmage, Pobrežje,
Lenart, Ormož, v PE Ptuj in PE Slovenska Bistrica, kjer vam bodo
z veseljem pojasnili vse, kar vas bo o obveznicah še zanimalo.
PA ŠE TO:
V	LB-Kreditni banki Maribor, d.d., nudimo podjetnikom in
drugim pravnim osebam izjemno ugodno ponudbo obveznic Re-
publike Slovenije 1. emisije na osnovi sklenitve terminskega po-
sla.
Podrobnejše informacije v poslovni enoti Ptuj, oddelek zdru-
ževanja in usmerjanja sredstev, Titov trg 5, I. nadstropje, ali po te-
lefonu 772-631.
SEMINARJI ZA PODJETNIKE IN VODILNE KADRE V GOSPODARSTVU
Vodenje podjetij v tržnem gospodarstvu
Sredi prejšnjega tedna so Tr-
govinska zbornica Štajerske, In-
štitut za razvoj gospodarstva iz
Gradca in Območna gospodar-
ska zbornica za Podravje pred-
stavili novinarjem seminar za vo-
denje podjetij v tržnem gospo-
darstvu, ki so ga imeli avstrijski
strokovnjaki za naše. Namen se-
minarja je bil pripraviti naša
podjetja na konkurenco, ki jih
čaka v Evropi.
Seminarja se je udeležilo 137
vodilnih in strokovnih delavcev
iz podravske regije. Ekonomske
fakultete, Obrtne zbornice in ma-
riborskega združenja ter člani
upravnega odbora Območne go-
spodarske zbornice. Večina ude-
ležencev je bila iz industrije ~
skoraj polovica, četrtina iz trgo-
vine in drugi iz storitvenih dejav-
nosti, pretežno iz turizma in go-
stinstva. Žal pa je bila skromna
udeležba zasebnih podjetij, ver-
jetno tudi zaradi cene posamez-
nega seminarja. Kotizacija je bi-
la od 230 do 680 DEM, čeprav
so avstrijski predavatelji preda-
vali zastonj, l^oleg udeležencev
so seminar financirali še graška
zbornica. Sekretariat za delo Re-
publike Slovenije, del pa Obmo-
čna gospodarska zbornica za Po-
dravje.
Takšne seminarje Avstrijci iz-
vajajo tudi na Madžarskem, jese-
ni pa bodo pričeli še na Hrva-
škem. Njihov namen je usposo-
biti naše gospodarstvo za sodelo-
vanje, ki je že danes na obmejnih
področjih precej razvito, izobra-
ziti enakovrednega partnerja, ki
bi govoril isti gospodarski jezik.
Gre za ustvarjanje razmer za ži-
vahnejše gospodarsko sodelova-
nje, saj je Slovenija za Avstrijce
zanimiv trg in obratno, vendar
bo potrebno prej spremeniti tudi
zakonodajo, ki bo omogočila
večjo udeležbo tujega kapitala.
Inštitut za razvoj.gospodarstva
iz Gradca pa omogoča tak semi-
nar tudi Slovencem v začetku ju-
nija v Avstriji po polovični ceni.
Dosedanje izkušnje kažejo na-
mreč, daje problem sodelovanja,
da se v Sloveniji ne držimo ro-
kov in tudi kakovost je sporna.
Zato je namen pomoči Avstrij-
cev, da skozi izobraževanje naših
podjetnikov izboljšajo in dvigne-
jo sodelovanje na višji nivo.
NaV
Seminar o finančnem managementu
Društvo računovodskih in finančnih delavcev
Ptuj —Ormož je, v sodelovanju s Centrom za uspo-
sabljanje vodilnih delavcev iz Brda pri Kranju, or-
ganiziralo trodnevni seminar pod naslovom FI-
NANČNI MANAGEMENT. Seminar je bil v
dneh 13., 14. in 15. maja na Gorci pri Podlehniku
v izvedbi avstrijske zvezne gospodarske zbornice,
ki nam gaje preko Centra Brdo podarila, saj ni bi-
lo treba plačati predavatelja. Vodja seminarja je
bil mag. Roman Hofmeister iz Linza, ki je sicer
priznan gospodarski svetovalec in strokovnjak s
področja računovodstva in financ. Seminarja seje
udeležilo 28 slušateljev iz ptujske občine, večino-
ma finančnih in računovodskih delavcev, bilo pa
je tudi nekaj poslovodnih delavcev. Na voljo je bi-
lo ustrezno gradivo, zagotovljen pa tudi simultani
prevod tako, da je bilo možno dobro spremljanje
in dojemanje predavanj.
Tema finančni maganement je bila okvir, v kate-
rem so udeleženci lahko izvedeli veliko novih so-
dobnih dognanj s področja controllinga, to je
sprotnega spremljanja in analiziranja vseh doga-
janj v podjetju z namenom takojšnega ukrepanja
in odpravljanja odklonov od načrtovanih in priča-
kovanih rezultatov.
Za učinkovito spremljanje poslovanja je potreb-
no v podjetju izgraditi ustrezni informacijski si-
stem, ki se prične s sistemom sprotnega načrtova-
nja in ki mora biti prilagojen specifiki vsakega
podjetja in dejavnosti. Pri tem je bilo slišati nekaj
zanimivih ugotovitev v zvezi z informacijami,
kreatorji in uporabniki informacij:
—	vsako odvečno funkcijo je treba odpraviti,
kar sicer povzroča samo stroške
—	stroški za ukrepanje morajo biti nižji kot ko-
risti posamezni informaciji
—	vsak prizadeti mora prejeti podatke v njemu
pregledni in razumljivi obliki
~ tisti, ki informacijo daje se mora prilagoditi
prejemniku informacij
—	podatkom je treba verjeti oz. želeti verjeti
—	informacija je toliko vredna, kot uporabnik
informacij
—	manager mora vedeti katere informacije po-
trebuje
—	podjetje je slabo, če ne zna uporabiti infor-
macij o stroških
— informacijski sistem mora pokazati, kje v
podjetju je treba ukrepati
Bistvene informacije so informacije o gibanju
stroškov, tako z vidika stroškovnih nosilcev, kot
stroškovnih mest. Učinkovitost spremljanja stro-
škov je seveda odvisno od pravilnega in natančne-
ga načrtovanja, saj podjetje mora predvidevati vse
stroške in tudi prihodke. V tej povezavi je izredne-
ga pomena planiranje finančnega toka in planira-
nje likvidnosti. Oboje je seveda odvisno od vrste
činiteljev tako v podjetju samem kot tudi v zuna-
njih dejavnikih, ki vplivajo in opredeljujejo finan-
čno stanje podjetja ter njegovo plačilno sposob-
nost in so zelo različni, odvisni pa so od strukture
kapitalskih virov, proizvodnega in poslovnega
procesa, tržnih pogojev in seveda od stroškov s ka-
terimi podjetje posluje. Kontinuirano načrtovanje
in kontrola sta seveda nujno potrebni dejavnosti,
ki lahko izredno veliko pripomoreta k doseganju
optimalnih poslovnih in finančnih rezultatov.
V naših gospodarskih razmerah velikokrat ni
mogoče izvajati mnogo dognanj sodobne znanosti
na področju planiranja in controllinga saj so od-
kloni od realne ekonomije preveliki. Posebej je bi-
la skupna ugotovitev vseh udeležencev seminarja,
da je ravno načrtovanje likvidnosti najtežje izved-
ljivo, pa ne zaradi zahtevnosti postopka, ki je sam
po sebi dovolj enostaven, temveč zaradi popolno-
ma negotovih elementov na strani priliva denarja
iz naslova plačil za terjatve. Naše ekonomske raz-
mere nam ne omogočajo še vrste drugih operacij, s
katerimi bi lahko prispevali k učinkovitejšemu go-
spodarjenju.
Po drugi strani pa je bilo enotno mnenje vseh,
da nam je seminar izpolnil pričakovanja ter da
smo na novo ali pa ponovno spoznali mnoge res-
nice in ekonomske rešitve, ki bi jih lahko koristno
uporabili v podjetjih pri vsakdanjem delu, kar bo
tudi nujno potrebno, če hočemo premagati vsaj ti-
sti del problemov, ki izvirajo iz podjetja samega.
Zato bi s podobno obliko izobraževanja kazalo
nadaljevati in eno izmed bodočih tem, ki jo ima-
mo na voljo je področje marketinga.
Omeniti še velja, da so udeleženci prispevali za
pokritje stroškov skupaj z literaturo 5.000,00 din,
medtem ko je cena za podobne seminarje na Brdu
pri Kranju 500 DEM dnevno.	Franc Lašič
ZA PRIVLAČNI HALOŠKI TURIZEM
Vinotoči ali pušišanki
Po vinorodnih Halozah in Slovenskih goricah se že vije nekaj lepih
asfaltnih cest in sedaj še preredki turisti si »pasejo« oči na lepotah vino-
rodnih gričev. Žal je to skorajda vse, kar imajo turisti od obiska Haloz.
Res, da bi delali krivico redkim gostilnam in kmečkim gostiščem, toda
za obsežno hribovito območje ptujske občine je to daleč premalo.
Obmejni deli Avstrije, ki jih
prav tako krasijo lepi vinogradi
in tam tudi urejene ceste, so pol-
ni vinotočev (Buschenshank).
Tudi pri nas je bilo menda pred
vojno precej vinotočev, dejav-
nost pa je pozneje zamrla. Sekre-
tariat za turizem, gostinstvo in tr-
govino pri skupščini občine Ptuj
sedaj vinogradnikom znova pri-
poroča ustanovitev vinotočev.
Gre za posebno obliko kmečke-
ga turizma, ki ga občina urejuje z
Odlokom in nekaj pravilniki. Vi-
notoč sodi v del turistične po-
nudbe, ki spada v vinogradniški
deželi v njena vinogradniška ob-
močja. Vinotočev si torej nikakor
ne moremo zamisliti in privoščiti
izven teh območij, pri nas Haloz
in Slovenskih goric.
Vinotoč je lahko le kot dopol-
nilna dejavnost, dovoljenje zanj
izda sekretariat za obrt in podje-
tništvo občine Ptuj.
Trenutno sta na našem območ-
ju le dva vinotoča, kar je za tako
obsežno območje, ki ima poleg
tega še idealne pogoje, zelo ma-
lo. Morda doslej ni bilo dovolj
vzpodbud pa tudi ne interesa. V
prihodnje pa bo zelo pomemben
vsak dopolnilni vir zaslužka, za-
to naj vsi, ki imajo možnosti in
pogoje, o tem razmislijo. Z mini-
malrlirfi Vlaganjem lahkč vino-
gradniki in zasebni kletarji svoje
vino, pa tudi druge proizvode na
kmetiji prodajo končnemu po-
trošniku ter se tako izognejo dra-
gemu posredništvu.
Omenimo samo najpomemb-
nejše pogoje za ustanovitev vino-
toča:
—	kot že omenjeno je lahko
vinotoč izključno na vinogradni-
škem območju kot dopolnilna
dejavnost,
—	zgradba bodočega vinotoča
mora biti v čisti okolici, imeti
mora elektriko, vodovod in ka-
nalizacijo.
—	Prostori za goste morajo bi-
ti svetli in zračni, v zimskem času
ogrevani.
—	Zgradbe morajo po zuna-
njosti in notranji ureditvi izražati
pristnost kmečkega okolja, saj
ljudje zelo cenijo domačnost.
—	Prostori morajo biti brez
elementov gostinskega lokala.
Vino se v vinotoču streže nepo-
sredno iz kleti.
—	Vinotoč mora imeti straniš-
ča, ločena po spolu in z vodo za
izplakovanje.
—	Vino, ki ga strežejo gostom
mora imeti veljavno spričevalo o
kakovosti, pregledano mora biti
dvakrat letno. Vinska klet mora
biti samo za vino, imeti mora pri-
merno temperaturo in zračnost,
tud" posoda mora biti primerno
negovana.
— Lastnik vinotoča mora vo-
diti evidenco o prodaji, za usta-
novitev pa mora izpolnjevati še
pogoje izobrazbe: imeti mora
ustrezno srednjo šolo, tečaj, ki ga
organizira obrtno združenje ali
tečaj za gospodinje ki ga organi-
zira pospeševalna služba pri Ob-
dravskem zavodu za veterinar-
stvo in živinorejo v Ptuju.
Pogoji so navidezno zahtevni,
vendar jih je lahko z malo vlaga-
nja izpolniti. Kar se pa tiče kako-
vosti vina in čistoče kleti ter oko-
lice, so to že tako vrline sleherne-
ga dobrega kletarja oziroma vi-
nogradnika.
Naj dodamo, da je mogoče v
vinotoču poleg vina prodajati tu-
di sadjevec, sokove, domače žga-
nje, pa kruh, zaseko, ocvirke,
hladne narezke in še kako dobro-
to iz kmečke kuhinje.
Za ureditev vinotočev je mo-
žno pridobiti tudi sredstva na os-
novi zakona o demografsko
ogroženih območjih. Interesenti
lahko dobijo podrobnejše infor-
macije na sekretariatu za turizem
in gostinstvo (Peter Vesenjak), o
vsebini dejavnosti pri pospeše-
valni službi Obdravskega zavoda
za veterinarstvo in živinorejo
(Meško Terezija in Slavica Stre-
lec), ki nudita tudi pomoč pri iz-
delavi programa za tovrstno de-
javnost. Projekte za pridobitev
sredstev pa zbirajo na upravi ob-
čine F*tuj na Srbskem trgu (Franc
Predikaka).
J. Bračič
IRAK: V petek je eno največ-
jih begunskih taborišč za Kurde.
v Turčiji zapustilo še zadnjih ti-
soč beguncev. Skupno se jih je iz
tega taborišča na varnostno ob-
močje v severnem Iraku vrnilo
sto tisoč.
Od skupno 470 tisoč beguncev
se jih je doslej v Irak vrnilo 260
tisoč, ostali naj bi se vrnili do 1 I.
junija. Voditelj kurdskih uporni-
kov Masud Barzami je izjavil, da
so pri pogajanjih z iraško vlado
odstranili nekaj bistvenih nespo-
razumov, a sporazuma o avtono-
miji Kurdov še niso dosegli.
• • •
NEMČIJA - ZDA: Nemški
kancler KohI je prvič, odkar sta
se Nemčiji združili obiskal ZDA:
— skupaj z zunanjim ministrom
Genscherjem sta v prvi vrsti sku-
šala odgnati sume Američanov o
vse bolj samostojni evropski
obrambni politiki. Pogovarjali so
se tudi o razmerah v vzhodni Ev-
ropi in Jugoslaviji. Američani si-
cer pripisujejo združeni Nemčiji
osrednji položaj v evropskem
Natu, a jim gre tudi za to, da bi v
odnosu do Sovjetske zveze na-
stopili enotno in predvsem v prid
vlogi Mihaila Gorbačova pri rav-
notežju v njej.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA — V
prenapetem političnem ozračju
pred volitvami predsednika Ru-
ske federacije je, kot kaže, našel
svoje zatočišče tudi politični te-
rorizem. Na sedežu bloka politi-
čnih strank Demokratična Rusija
so teroristi podstavili peklenski
stroj. Domnevno naj bi s tem,
politični nasprotnik Borisa Jelci-
na, uničili podpise, ki jih potre-
buje za kandidaturo za predsed-
nika. Ni povsem jasno, kako je
pristašem Jelcina uspelo pravo-
časno umakniti podpise na var-
no. Predvidevajo, da jih je nekdo
anonimno obvestil. Jelcinov pro-
tikandidat na volitvah bo kandi-
dat Komunistične partije Niko-
laj Rižkov. Poznavalci ugotavlja-
jo zanimivo stališče Mihaila
Gorbačova. Ta se vse bolj nagiba
v prid Jelcinu, saj ortodoksni ko-
munisti zagovarjajo tezo »Niti
Jelcin niti Gorbačov.«
• • •
SOMALIJA: Separatistične
sile, pod vodstvom somalskega
državnega gibanja, so prek radia
razglasile neodvisnost severne
Somalije in razglasile novo vla-
do. Neodvisna država naj bi se
imenovala Republika Similand.
• • •
PRAGA: Novi češkoslovaški
zakon o potovanju v tujino je od-
pravil še zadnje omejitve za po-
tovanje Čehov in Slovakov v tuji-
no. Iz zakona so izginila tudi do-
ločila o individualnih dovolje-
njih, zavrnitvi izdaje potnega li-
sta »v interesu države« in o dru-
gih »čudnih« razlogih.
• • •
TUNIS - Iz tamkajšnjih virov
prihajajo informacije o morebit-
nem oktoberskem strmoglavlje-
nju vlade Ben Alija. Fundamen-
talistično gibanje Nahda namreč
z nasiljem in terorizmom skuša
spodkopati sedanjo oblast in
spremeniti politično ureditev.
• • •
L.OS ANGELES: Center Si-
mona Wiesenthala, znan po boju
proti nacističnim zločincem, je
ponudil 25 tisoč dolarjev tiste-
mu, ki bo posredoval podatke,
na osnovi katerih bi lahko areti-
rali založnika videoiger z nacisti-
čno vsebino in proti njemu uved-
li sodni proces. Take videoigre
namreč prodajajo v Nemčiji, za-
to omenjeni center od nemških
oblasti zahteva, naj založništvo
in prodajo teh kaset prepove.
Pripravila: d. 1.
TEDNIK - '"»j ^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Z USTANOVNEGA ZBORA OBČINSKEGA ODBORA STRANKE SIVIH PANTERJEV PTUJ
»Kako dolgo vas bodo še strigli... ?«
Ustanovni zbor občinskega odbora stranke Sivih panterjev je bil prejšnji četrtek. Udeležilo
se ga je okrog štirideset članov oziroma simpatizerjev. Ptujski Sivi panterji imajo trenutno okrog
sto članov, zato seje prvega kongresa Stranke upokojencev Slovenije, kije bil 21. maja, udeležilo
deset Ptujčanov.
Stranka Sivih panterjev se bori za zaščito
interesov in pravic upokojencev. Dragan
Cernetič, predsednik Stranke upokojencev
Slovenije, sicer pravi, da je nenormalno, da
morajo imeti upokojenci dve stranke — po-
leg Sivih partnerjev še Demokratično stranko
upokojencev — saj so njihove pravice zapisa-
ne že v ustavi. Prepričan je, da bo vlada nare-
dila svoje, torej dosegla, da bodo pokojnine
znašale le še 60 odstotkov povprečnega oseb-
nega dohodka zaposlenih, če se upokojenci
ne bodo združili in organizirali. V novem
parlamentu morajo imeti vsaj dvanajst po-
slanskih mest. Upokojenci se morajo tudi za-
vedati, da se stranke, ki se borijo za oblast,
zanje ne bodo borile. Da mora vlada nanje
resnično računati, je zaznati tudi iz sporazu-
ma o usklajevanju dela na področjih, ki so
pomembna za vse slovenske upokojence.
Sklenili so ga z Zvezo društev upokojencev,
koordinacijskim odborom klubov in aktivov
upokojencev v podjetjih. Zvezo združenj bor-
cev NOV in z Zvezo društev invalidov. V
sporazumu so zajeta vprašanja s področja in-
validskega, pokojninskega in zdravstvenega
zavarovanja, zdravstvenega varstva ter stano-
vanjske in davčne zakonodaje.
Magister Dragan Cernetič je bil v Ptuju ze-
lo kritičen do oblasti in še posebej do novega
pokojninskega zakona. Ta ne prinaša ničesar
dobrega ne upokojencem ne bodočim rodo-
vom. Zato pa se upokojenci morajo organizi-
rati. »Dokler se boste pustili voditi in striči
kot ovce, boste ovce. Pridružite se upokojen-
cem, ki so že organizirani,« je svoj nastopni
govor v Ptuju končal Dragan Cernetič.
Namen 1. Kongresa slovenskih sivih pan-
terjev je bil utrditev stranke, prikazati dejan-
ski položaj upokojencev in sprejem stališč do
bodoče pokojninske zakonodaje in drugega,
kar zadeva upokojence. Poleg tega se je kon-
gres izrekel do izstopa stranke iz koalicije
Demosa.
Ptujski upokojenci, ki se želijo včlaniti v
stranko Sivih panterjev, lahko to storijo pri
Štefaniji Skaza, Kajuhova 16, Ptuj. ]yjQ
Iz kapitulacije
v upor
Med ljudmi so se širile govori-
ce samo o desetinah transportov
in tisočih izseljencev, za druge
podrobnosti se ni vedelo. Poseb-
no pretresljiva pa so bila pričeva-
nja očividcev prizorov, ko so se
izseljenci poslavljali od znancev
in rodne zemlje. Na vsem zase-
denem ozemlju je ljudi zajel nov
val strahu, saj nihče ni vedel,
kdaj in kje se bo izseljevanje
končalo. Tisti, ki jim je uspelo
pobegniti in se tako izogniti izse-
litvi, so odšli v Ljubljansko po-
krajino, pa tudi v gozdove, kjer
so se pridružili prvim partiza-
nom.
Vse to so zaznavali tudi oku-
patorski oblastniki in svojim na-
cističnim veljakom pošiljali po-
ročila, da »izgoni in drugi ostri
ukrepi prebivalstvo močno vzne-
mirjajo in da se zaradi izgonov
tudi vključujejo v odporniško gi-
banje.« To je navedlo celo same-
ga Himmlerja, da je z odlokom z
dne 19. 8. 1941 »ustavil in do
konca vojne odložil vse deporta-
cije«. Toda na pritisk zagretih
germanizatorjev pri nas, je bil ta
odlok že čez nekaj dni preklican
in z območja Štajerske so z izse-
ljevanjem nadaljevali.
Posebno množično v jeseni
1941, ko so začeli uresničevati
»tretji val izseljevanja«, ki je za-
jel prebivalstvo Posavja in Obso-
telja, da bi tam naselili Kočevar-
je in folksdojčerje iz drugih kra-
jev. V zvezi s tem je Himmler s
posebnim nalogom št. 53 z dne
18. 10. 1941 med drugim naro-
čal:
»Da bi izpraznili obsavsko-ob-
sotelski pas in brežiški trikotnik
na Spodnjem Štajerskem, je tre-
ba tamkaj živeče Slovence oziro-
ma vindišarje takoj izseliti in
prepeljati v stari rajh. O izselitvi
tamkaj živečih Hrvatov bo izšlo
posebno povelje. Spodnještajer-
sko prebivalstvo bo ponemčeno,
kolikor bo ugotovljeno, da je za
to primerno. Pridružujem si pra-
vico, da bom v danem času odlo-
čil o njegovi ponovni naselitvi,
glede na njegovo vedenje in spo-
sobnost, ob upoštevanju njego-
vega dosedanjega posestniškega
stanja. Glede na to, da gre pri ve-
čini prebivalstva, ki ga je potreb-
no izseliti, za ljudi, ki niso po-
sebno sovražno razpoloženi do
Nemcev in ki so sorodniki tistih
ljudi na Spodnjem Štajerskem, ki
jih je treba ponemčiti, je treba z
njimi lepo ravnati...«. (Vir: Nič
več strogo zaupno II, stran 106.)
Toliko o nasilnem izseljevanju
Slovencev v letu 1941, kar je mo-
čno vplivalo na ljudi, zlasti še v
obmejnih predelih in tudi na
oborožen odpor.
UDAREC PO KOMUNISTIH
- V PRAZNO
Napad na Sovjetsko zvezo je
nacistična Nemčija pripravljala v
največji tajnosti. Zato je tudi ra-
zumljivo, da je bila v glavnem
uradu SIPO (varnostne policije),
ki jo je vodil Heydrich, šele 18.
6. 1941 pripravljena in v 152 iz-
vodih razmnožena okrožnica,
označena za državno skrivnost.
Podpisal jo je vodja gestapa
Miiller in so jo prejele tudi izpo-
stave KDS(poveljstva varnostne
policije in varnostne službe) v
Mariboru, Ptuju, Brežicah, Ce-
lju, Ljutomeru in Trbovljah. V
tej okrožnici je bilo med drugim
zapisano:
»Zunanjepolitična dogajanja
zahtevajo poostreno zasledova-
nje in uničevanje komunistične-
ga gibanja. Računati moramo s
tem, da bodo komunistični krogi
na že običajen način v večji meri
poskušali izkoristiti vse okolišči-
ne za razbijaško propagando.
Razen tega bo tudi Sovjetska
zveza brez dvoma poskušala
opravljati protinemSko propa-
gando s pozivi k protidržavni de-
javnosti v Rajhu z vsemi sred-
stvi ...«
Sledili so podrobnejši opisi
možnih oblik propagande, sabo-
tažnih dejanj, opozorila na teža-
ve pri odkrivanju take dejavnosti
in podobno. Ob koncu pa je bilo
zapisano:
»Na podlagi izkušenj za sedaj
ni treba začeti akcije po kartote-
ki (spiskih komunistov, ki jih je
gestapo imel, na našem območju
tudi dobil od jugoslovanske žan-
darmerije — op. avt.). Poizved-
be, ki so v teku, je treba zaključi-
ti, če proti temu ne govorijo po-
sebni razlogi. Akcijo za aretacijo
je treba v vsakem primeru pri-
praviti. da jo boste lahko sprožili
v trenutku, ko bomo od tu po te-
leprinterju poslali geslo Interna-
tionale«.
Ta okrožnica je bila napisana
18. junija, v noči z 21. na 22. ju-
nij 1941 pa so tisto geslo iz Berli-
na že poslali...
Žandarji in gestapovci so ta-
koj pohiteli na domove komuni-
stov. Le tu in tam so koga našli
in še to večinoma take, ki so po
okupaciji nasedli nacistični soci-
alni demagogiji. Vsi drugi komu-
nisti so resno vzeli opozorilo in
se pravočasno umaknili v ilega-
lo. Večinoma so iz mest in podje-
tij odšli na podeželje, kjer so bili
politični propagandisti ali pa kot
prvi partizani začeli ustanavljati
enote. V enem od poročil povelj-
niku varnostne službe za Spod-
nje Štajersko je bilo zapisano:
»Ugotavljamo, daje večji del ko-
munistov pred 22. 6. 1941 pobe-
gnil in jih zato nismo mogli pri-
jeti. Ti se klatijo sedaj po gozdo-
vih in hribih tukajšnje okolice in
s propagandno dejavnostjo vpli-
vajo na sedanji položaj ...«
K P Slovenije je do napada na-
cistov na Sovjetsko zvezo imela
že vse pripravljeno. Na dan na-
pada, 22. junija 1941, je C K KPS
pozval na oborožen boj, ustano-
vil glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih čet in začel mobili-
zacijo komunistov v partizanske
enote. V mariborskem okrožju,
kamor je spadala tudi Slovenska
Bistrica, je bilo tedaj 61 članov
KP v 14 celicah. Ptujsko okrožje
je zajemalo tudi celotno območje
Slovenskih goric in je v njem te-
daj delovalo 38 članov KP.
GESTAPO SPLETA MREŽE
ZAUPNIKOV
Kot sem zapisal že v enem
prejšnjih poglavij, so se komuni-
sti na Slovenskem skraja usmeri-
li predvsem na ustanavljanje po-
stojank OP. Te postojanke so se-
stavljali domoljubni ljudje ne
glede na prejšnjo strankarsko
pripadnost. S tem se je OF vsi-
drala med ljudmi. To je bilo za
nemško policijsko varnostno
službo nekaj novega, do tedaj
neznanega, in nekaj časa je traja-
lo, da so vsa ta dogajanja dou-
meli. če so želeli biti uspešni v
boju proti OF, so morali najti
nove oblike boja.
V skladu s tem se je tudi gesta-
po hotel »vsidrati med ljudmi«,
zato so začeli pospešeno pridobi-
vati posameznike za tako imeno-
vane »častne sodelavce«. Dejan-
sko so to bili gestapovski zaupni-
ki in ovaduhi. Sodelavce so pri-
dobivali predvsem med tistimi,
ki so verjeli nacistični demagogi-
ji, ki so že prej simpatizirali z na-
cizmom, pozneje pa so pridobi-
vali izdajalce zlasti z grožnjami
in mučenjem. Vsak tak zaupnik
je moral pred pričami (pripadni-
ki varnostne službe) podpisati
posebno izjavo. V navodilih za
njihovo delo pa je bilo med dru-
gim zapisano:
»SD informator — opazovalec
je sodelavec vodje izpostave za
določeno občino in določen me-
stni predel. Njegovo sodelovanje
z varnostno službo je častna na-
loga, ki služi ljudstvu in gibanju,
prav tako kot delo političnega
borca v posameznih organizaci-
jah za nacionalsocialistično giba-
nje. On poroča le vodji izposta-
ve, v izjemnih primerih, ko gre
za nevarnost, se obrača nepo-
sredno h krajevnemu vodstvu
stranke ali k izvršni oblasti, kas-
neje pa obvesti izpostavo. Za
opravljanje svojih nalog si sam
splete mrežo zaupnikov in dosta-
vljačev, tako da s svojo dejav-
nostjo dejansko pokrije celotno
področje, ki mu je zaupano. Za-
upniki naj po možnosti izhajajo
iz različnih okolij javnega življe-
nja. Zaupniki se pisno obvežejo
za sodelovanje z SD in imajo
svoje osebne spise. Dostavljači
pa so lahko samo osebni znanci
sodelavcev SD ali glavnih zaup-
nikov. Oni ne podpisujejo nika-
kršnih izjav in tudi ne vedo, da
dajejo inforamcije za varnostno
službo.«
Na Štajerskem so bili zaupniki
v glavnem funkcionarji Štajerske
domovinske zveze in uradniki
okupacijske uprave. Vsi ti so mo-
rali delati predvsem za utrjeva-
nje n-emške oblasti in pospeševa-
ti ponemčevanje. Niso bili redki
primeri, da so v svojih poročilih
predvsem spodbujali k še ostrej-
šim ukrepom proti Slovencem in
kritizirali počasnost ponemčeva-
nja, pozneje pa zahtevali bruta-
len obračun s tistimi, ki so kakor-
koli podpirali »banditizem«.
NAJEMNINE
Enim gor,
drugim dol
Obrtniki in drugi uporabniki
poslovnih prostorov, s katerimi
razpolaga ptujska občina, so v
tem mesecu prejeli obračunske li-
ste z izračuni nove najemnine od
prvega januarja letos. Takrat je
tudi začel veljati Sklep o obliko-
vanju najemnin za poslovne pro-
store, ki upošteva vlaganje posa-
meznikov v poslovni prostor. Maj-
ska položnica za najemnino je to-
rej takšna, kakršno so uporabniki
pričakovali že dalj časa.
Kaj je pokazal izračun najem-
nin po novem?Jaako Bohak, vod-
ja odseka stanovanjske dejavno-
sti v sekretariatu za stanovanj-
sko, komunalno in cestno gospo-
darstvo občine Ptuj, je povedal,
da se je z novim izračunom me-
sečna najemnina v masi zmanjša-
la v povprečju za 8,57 odstotka.
Ta odstotek je tudi upoštevan v
poračunu doslej plačane najem-
nine. Upoštevana so vsa vlaganja
v poslovne prostore v zadnjih
treh letih. Pri tem pa velja še po-
sebej poudariti, da veljajo samo
tista v aganja, ki so v Sekretaria-
tu tudi evidentirana. Odstotki
znižanja najemnin so različni,
odvisno pač od lokacije prosto-
ra, dejavnosti... Pri nekaterih se
ni bistveno znižala, ponekod pa
zelo malo. Najemnina se po no-
vem izraža v točkah. Vrednost
točke, ki jo je določil izvršni svet,
je bila v začetku leta 19,72 dinar-
ja. Nova vrednost, ki velja od pr-
vega junija, je 24,59; s sklepom
izvršnega sveta se je povečala za
24,71 odstotka. Na osnovi ome-
njenega povečanja najemnin
znaša povprečni letni dvig 14,41
odstotka.
Kot je povedal Janko Bohak, v
Sekretariatu ne predvidevajo no-
vih zviševanj najemnin, razen če
bo treba pokriti inflacijo. Sicer
pa že z zdajšnjim povečanjem ne
pokrivajo dviga cen v gradbeni-
štvu, ki so v prvih štirih mesecih
letos večje za 24 odstotkov. Tru-
dili pa se bodo, da bi kljub temu
načrte uresničili.
Oddaja poslovnih lokalov bo v
bodoče potekala po natečajih.
Komisija za poslovne prostore,
ki jo prav tako vodi Janko Bo-
hak, bo v kratkem z licitacijo od-
dala dva poslovna prostora. Prvi
je v Jadranski 17 (bivši tiskarni)
in meri 536 m\ drugi je v Can-
karjevi 9 in ima 40 m' (nekdanje
Hriberškovo stanovanje). Zanju
so tudi naročili ureditveni načrt.
Lokala bodo oddali najugodnej-
šim ponudnikom, tistim, ki so
pripravljeni največ vložiti v ure-
ditev prostorov. Jadranska 17 je
primerna za trgovinsko dejav-
nost, bančništvo in gostinstvo,
nekdanje Hriberškovo stanova-
nje, ki je na območju kareja 9, pa
je primerno za trgovino.
V	Sekretariatu imajo »na zalo-
gi« okrog sto prošenj za poslo-
vne prostore. Tudi v bodoče jih
bodo še evidentirali, kar pa glede
na nov način »pridobivanja« lo-
kalov ne bo imelo pravega pome-
na. Janko Bohak je povedal, da
bodo vse prosilce seznanili z no-
vimi pravili ter jih pozvali, naj se
udeležujejo natečajev.
V	tem trenutku je zelo malo
denarja za urejanje lokalov, tudi
zaradi nižjih najemnin. Tudi pri-
mernih prostorov ni veliko, saj je
glavni problem preseliti stano-
valce in najti nadomestna stano-
vanja. V Sekretariatu zato dajejo
prednost izdelavi ureditvenih
programov. Za to pa porabljajo
denar stanarin in najemnin. Si-
cer pa mora imeti mesto tudi ja-
sno politiko glede poslovnih pro-
storov. Za te namene bo kmalu
pripravljen tudi kompleks na
Slovenskem trgu I.
MG
Uspel prvi festival Mladih
liberalnih demokratov
Kljub slabemu in neprijetnemu vremenu so po treh dneh govornega in zabavnega druženja mladi liberalni
demokrati iz raznih krajev Slovenije odšli na svoje domove s prijetnim občutkom. Kajti čeprav je politična si-
tuacija precej kritična in čeprav ni čas za govorjenje, ampak za delo, se je včasih tudi potrebno ustaviti, zajeti
zrak, sesti skupaj, razčistiti dileme in se pozabavati. Potem mladi ne bodo čutili, da jih je družba docela spoli-
tizirala in da jim jemlje mladostno vedrino.
Naš stari F*tuj je bil od petka,
17., do nedelje, 19. maja, prizo-
rišče I. festivala mladih liberal-
nih demokratov Slovenije. Festi-
val so pripravili po vzoru nekda-
njih mladinskih festivalov. Okoli
sto udeležencev se je zbralo na
otvoritveni svečanosti v petek
zvečer v dvorani Narodnega do-
ma. Tam so jih pozdravili Jožef
Školč — predsednik LDS, Ro-
man Jakič — predsednik MLD
Slovenije, Janez Škulj — pred-
sednik mladinskega sveta Slove-
nije, Zorislav Lukič v imenu mla-
dih hrvaških socialdemokratov,
Aleš Valtrič v imenu Slovenske
kulturno-gospodarske zveze ter
Vojteh Rajher, ptujski župan. Fe-
stival je odprl predsednik ptuj-
ske podružnice Mladih liberal-
nih demokratov Uroš Vidovič.
Še isti večer so se udeleženci fe-
stivala zavrteli ob zvokih skupi-
ne Pohorje ekspres iz Maribora
in ptujskih Rockerjev.
Že naslednji dan so se mladi
ukvarjali z nadvse resno temo. V
avli srednješolskega centra so na
okrogli mizi najprej govorili o
šolski politiki, popoldne pa o
mladih in kulturi. V nedeljo do-
polne so razčlenili še slovensko
mirovno politiko. Sicer pa pre-
pustimo oceno vsebinskega dela
festivala Romanu Jakiču, pred-
sedniku Mladih liberalnih demo-
kratov Slovenije:
»Zagotovo je naš prvi festival
zelo dobro uspel, brez kakršnih-
koli pretiravanj. Dolžan sem
iskreno zahvalo vsem gostom, ki
so sodelovali na okroglih mizah,
kot tudi vsem Ptujčanom, ki so
festival dobro organizirali in pri-
pravili.
Vse tri okrogle mize so bile po
svoje zanimive in mlademu rodu
privlačne. Tako je bila sobotna
okrogla miza o šolski politiki v
bistvu po politični moči najbolje
zastopana, saj sta na njej sodelo-
vala dr. Vencelj in dr. Zakrajšek.
Mislim, da je v razpravi prišlo do
konkretnih in neposrednih izme-
njav mnenj dveh nasprotnih stra-
ni o izredno aktualnih zaključnih
izpitih srednješolcev, za katere ti
zahtevajo moratorij. Naše stališ-
če o tem je znano, dodam naj le
še to, da smo razpravo želeli raz-
širiti tudi na druge probleme šol-
stva, predvsem na slabe profe-
sorske plače in odnose znotraj
hramov učenosti. Ampak tako je
pač naneslo.
Tudi na popoldanski okrogli
mizi o mladih in kulturi je bilo
zanimivo. Profesor Andrej Fi-
štravec, ki predava na maribor-
ski univerzi, je znani socialog, ki
se ukvarja s problematiko mla-
dih, in moram reči, da je prišlo
do zelo spontanih izmenjav sta-
lišč in mnenj o nekaterih subkul-
turnih dogajanjih pri nas.
Zagotovo pa je bila tudi ne-
deljska okrogla miza o mirovni
politiki za vse udeležence aktual-
na. V njej sta sodelovala kar dva
republiška poslanca: polkovnik
Aksentijevič (oficir JLA) in go-
spa Mencin. Janez Sodržnik je
bil v svojstvu LDS, v bistvu pa
sekretar mesta Ljubljane za ljud-
sko obrambo. Poanta razprav je
bila jasna: več za delo, manj za
orožje. Različna stališča do de-
militari?acije so zagotovo vzpod-
budila mlade udeležence k še
bolj kritičnemu in poglobljene-
mu razmišljanju. To so pokazala
tudi nadvse zanimiva vprašanja
in reakcije. Skratka naš prvi fe-
stival, ki je potekal v Ptuju, je
svoj namen zagotovo dosegel.«
M. Ozmec
Z okrogle mize o mirovni politiki Slovencev, kjer je sodeloval tudi pol-
kovnik JLA Milan Aksentijevič.
Jožef Školč, predsednik Liberal-
nodemokratske stranke Slovenije,
med pozdravnim nagovorom festi-
valskim udeležencem.
(Foto: M. Ozmec)
Predsednik MLD Roman Jakič (stoji) Je vsebinski del festivala v Ptuju
zelo ugodno ocenil.
Zeleni Ptuja
Štuki 1/a
62250 Ptuj
RAZPIS
ekološkega raziskovalnega tabora
DRAVA '91
Tabor bo od 1. do 15. julija 1991 v Cirkovcah.
TEME:
1.	Ornitologija. — preučevanje ptic
2.	Onesnaževanje voda
3.	Pedologija — preučevanje sestave prsti
4.	Kataster divjih odlagališč smeti
5.	Botanika
6.	Sociološka raziskava
ROK PRIJAVE: 15. junij 1991
INFORMACIJE: Stanko Žunec, tel. 773-816.
OGLASITE SE LAHKO TUDI V ČASU URADNIH UR ZELE-
NIH PTUJA - VSAK PONEDELJEK IN PETEK OD 14-17.
ure.
4 - MORDA VAS ZANIMA
23. maj 1991 - TEDNIK
Dober deti, vsoki den in še vsoko noč fcoj! Zavolo časovne sliske,
ker niislin iti v lepem vremeni na ilužheno potovanje v gorice in na njive,
gnes pa dež lije in man zadosti cajta. vam pisen toda pismo že v petek 17.
majnika. Med dežon sneg naletovle, mrzlo pa je sredi majnika tak, ke se
moja Micika v skrbi za mene že dere: »Lujs, obleči si duge gate . . .!« Ve-
na se moja droga ženkica hoji, da mi nebi še tisto zmrznilo kaj mi je še
ostalo od ntlodih let.. .
Zdi se mi, da se toto majniško vreme ohnoša glih tak kak gospodar-
stvo in politika na balkanski oziroma jugoslovanski način. Pa saj je tudi
v vsokodnevni molitvi zapisano: »Kak ne nebu, lak na zemlji. . .!« Meni
se le zdi, da nas je poleg zemeljske oblasti tudi nebeška oblast zapisiila.
Saj vele. kak je negda bilo, da je bija držovni predsednik Bog in balina,
zaj pa nam je samo še balina osiola. Resen je.prav uboga držova. ki si
niti več svojega predsednika nemre zvalili. Dugo smo pisali in gučali o
odmiraji držove, zaj pa se mi le le zdi, da jo je čisla do kraja vrag vzeja,
in je seveda zaj resen la provi cajl, da se Slovenci odločimo za svojo pot.
Pa naj ho zadosli vremena in politike. To ovi den .sen bija v mesti
Pluju in vida, da je lan še vejkša kriza kak na deželi. Ženske, še posebno
tiste ta mlajše, nosijo čisla krotke jenkice, visoko gor nad koleni, saj ve-
na revice uboge nemajo dnara, da bi si več blaga kupile. . . Saj rečen,
kriza na krizo. Saj sle vena že čuli, kak je šla ena gospodična s krotko
jenkico po ulici in jo je en tovariš — gospod vproša: »Kon pa lote lepe
nogice grejo?« »V kino, če nede prel kaj vmes prišlo,« mu je povedala in
se mu nesmejola kak Eva v raji Adami.
Te pa srečno. Vas pozdrovla vaš Adamov LUJZEK z Evo M ICO.
Ko za mizo smo zbrani. . .
Za lažjo odločitev, kaj in kako
skuhati, vam danes ponujam tale
meni:
POROVA JUHA S KROM-
PIRJEM
TI LI CJA JHTR{ A Z VIN-
SKO PF.NO
KROMPIRJEVI POLJUBČ-
KI
ZEl.I NJAVA NA MASLU
NARASTI K IZ PIŠKOTNIH
DROBTINIC
Porova juha s krompirjem
Na maslu prepražimo na
majhne kocke narezano čebulo,
krompir in na rezance narezan
por. Zalijemo z vinom, prevremo
in prilijemo juho.
Solimo, popramo, dodamo
muškatni orešek in kuhamo, da
se krompir zmehča.
Preden juho ponudimo, jo po-
tresemo z drobno narezanim
drobnjakom.
Za pripravo smo porabili:
20 da^ mladega krompirja, 12 dag
pora, 8 dag mlade čebule, 4 dag
masla, H cl suhega belega vina,
sol, poprt, muškatni orešek, en li-
ter goveje juhe in šopek drobnja-
ka.
Telečja jetrca z vinsko peno
Najprej jetra dobro operemo
in jim odstranimo žilice ter koži-
co. Jetra (celo, ne narezana) po-
pramo; solimo jih ne, drugače
postanejo trda.
Na maslu sotiramo (izraz soti-
rati pomeni na maščobi hitro
opeči) nasekljano čebulo, timijan
in jetra. Vse skupaj damo v peči-
co in pečemo pri temperaturi 160
stopinj 10 do 15 minut.
Medtem pripravimo vinsko
peno. Vino segrejemo, dodamo
rumenjaka in penasto umešamo.
Peno solimo, popramo, po potre-
bi zalijemo in izboljšamo okus z
mesno omako (vzamemo lahko
omako v kocki knor).
Pravilno pečena jetrca so so-
čna, v sredini pa morajo imeti le-
po roza-rdečo barvo.
Jetra narežemo na centimeter
debele rezine, solimo, popramo
in dekorativno naložimo na
krožnik z vinsko peno ter obloži-
mo s kuhano mlado zelenjavo,
sotirano na maslu, in krompirje-
vimi poljubčki.
Za pripravo potrebujemo:
60 dag telečjih jetrc (na la način
lahko pripravimo tudi svinjska je-
trca ...), 2 1/2 dl suhega belega
vina, 2 jajci, 10 dag čebule, 4 dag
masla, sol, poper in timijan.
Kr(»mpirjevi poljubčki
Še toplemu pretlačenemu
krompirju primešamo rumenja-
ke, margarino in nariban sir. So-
limo, popramo, dodamo nariban
muškatni orešek in premešamo.
Pekač tanko namažemo z maš-
čobo. / brizgo nabrizgamo majh-
ne kupčke. (Krompirjeve po-
ljubčke lahko oblikujete tudi z
žlico. Žlico pomakamo v hladno
vodo. da maso lažje oblikujemo.)
V vroči pečici jih gratiniramo
kratek čas pečemo, da dobijo
lepo zlatorumeno barvo.
Naredili smo jih iz: 50 dag
pretlačenega krompirja, 2 rume-
njakov, 2 dag naribanega parme-
zana, 2 dag margarine, soli, po-
pra, muškatnega oreška in mašč<»-
be /a pekač.
Narastek i/, piškotnih drobtinic
Maslo, rumenjake in sladkor v
prahu penasto umešamo. Iz be-
ljakov in sladkorja stepemo trd
sneg.
Masi skupaj rahlo premešamo.
Mlete piškote in mandeljne na-
močimo v ne prevroče mleko,
odcedimo in primešamo masi.
Modelčke namažemo z ma-
slom in potresemo s sladkorjem.
Maso napolnimo v modelčke in
pokrite počasi kuhamo v vodni
kopeli 35 do 40 minut.
Ponudimo z različnimi prelivi,
npr.: vanilijevo ali čokoladno
kremo, s toplo čokolado, z razni-
mi sadnimi prelivi in podobno.
Naredili smo ga iz: 32 dag mle-
tih piškotov, 1 1/2 dl mleka,
16 dag masla, 8 jajc, 12 dag slad-
korja v prahu, 20 dag sladkorja
(kristal), 12 dag mletih mandelj-
nov in masla za mazanje.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in vznemirljivih trenu-
tkov s kuhanjem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata —
turizem in gostinstvo Ptuj
Nedeljsko kosilo
Nasadi balkonskih in okenskih korit
Sedaj, ko je čas, da poskrbimo
za svoje okolje, nasajamo tudi
korita, ki krasijo naša okna in
balkone. Hladno vreme je poskr-
belo, da ta dela opravljamo z ne-
kajtedensko zamudo. Sadike so
zato že malo večje, čeprav jo je
vreme ponagajalo tudi vrtnar-
jem.
Korita smo do letos večinoma
nasajali samo s pelargonjami in
PETUNIJAMI (Slovenkami), tu
in tam pa si videl v senčnih legah
na okenskih policah tudi FUK-
SIJE in IMPATIE (vodenke).
Letos pa prihajajo v modo pisani
okenski nasadi.
Za sončno lego je kot dodatek
pelargonijam in petunijam še
PLEKTRANTUS z belo zeleni-
mi listki na dolgih poganjkih, ta-
getes v rumeni, oranžni in rde-
čerjavi barvi, CALCEOLARIA
(čeveljčki) z rumenimi, SALVIA
z rdečimi cvetovi, sivo srebrna
CINERARIA, vijolična LOBE-
NA in HELIOTROPIUM, pa tu-
di pri nas že cenjene VERBENE
v roza, lila in rdečih odtenkih.
Kjer pa je sonca malo ali sko-
raj nič, so zelo lepi nasadi s pre-
vešajočimi FUKSIJAMI in
PLEKTRANTUSOM, sivim
drobnolistnim LOTUSOM, ki
ima lepe rdeče cvetove, in seveda
sivo cinerario. Če pa hočete ne
preveč prevešajoče nasade, je ze-
lo uporabna IMPATIENS (vo-
denka) z LOBENO, AGERATU-
MUM, COLEUSOM (pisana ko-
priva) in za večjo pestrost nasada
seveda tudi SALVIA in TAGE-
TES. Gomoljaste BEGONIE,
prevešajoče in pokončne, lepo
uspevajo v sončnih in senčnih
nasadih, le dovolj vlage morajo
imeti.
Muhe so velika nadloga, in če
je malo več prostora na balkonu,
je sadika paradižnika, ki z vo-
njem odganja mrčes in zraven
obrodi v grozdih drobne, okusne
paradižnike, zelo priporočljiva.
Naši nasadi v okenskih in bal-
konskih koritih povedo, kako ču-
timo in smo povezani z naravo.
Za pse in muce
v prejšnji rubriki sem se posvetila psom, zato bi današnjo namenila predvsem mucam. Veliko lastnikov
muc mi je namreč potožilo, da imajo muce, če jih morda ne prečešejo vsak dan, dlako sprijeto in zavozlano. Ti
vozli postanejo iz dneva v dan večji, predvsem po trebuhu, vratu, za ušesi. Lastnik muce se potem ne znajde več,
ko pa poskuša vozle odstraniti, se mu muca upira, saj je to zanjo zelo boleče. Veliko muc je potem prišlo k me-
ni v salon že s popolnoma sprijeto dlako, še oosebei če io je lastnik skopal in jo je pusti! kar tako mokro, da bi
se posušila sama. Taki muci sem potem morala dlako postriči, ker v resnici ne preostane drugega. Prav zato pa
bi lastnike muc »podučila«, kakšna je pravilna nega muce in kakšen pribor potrebujemo za nego dlake.
Za nego srednje- in dolgodla-
ke pasme muc potrebujemo ko-
vinski glavnik z dolgimi zobmi.
Plastičnih glavnikov vam ne pri-
poročam, saj se dokaj hitro polo-
mijo. Kovinski glavniki se med
seboj razlikujejo tudi po gostoti
zob, kajti nekatere uporabljamo
za trup, druge za okrog oči. Po-
trebujemo še krtačo, in sicer je
najboljša s kovinskimi zobmi.
Muco moramo prečesati vsak
dan, saj s tem kožo prezračimo,
odstranimo prah in umazanijo
ter zajedavce, obenem pa prav z
rednim česanjem razpletemo vo-
zličke. Na tak način dlako dobro
»prezračimo« in omogočimo
zdravo rast nove dlake. Ce dva
ali tri dni opustimo nego ali pre-
česavanje, bomo takoj videli, ka-
ko hitro bo naša muca videti za-
nemarjena.
Večina muc, ki so že od male-
ga navajene na česanje in nego,
se tega postopka ravno ne veseli,
pač pa je voljna sodelovati. Zato
vam svetujem, da s česanjem pri-
čnete že zelo zgodaj, tako da se
vaša muca tega postopka »nava-
di«.
In kako temeljito prečešemo
muco?
Muco postavimo na mizo, če
jo navadimo, lahko tudi na tleh.
Na hitro jo prečešemo z glavni-
kom ali krtačo od gobčka navz-
dol po predprsnem delu. Potem
se preselimo na hrbet oziroma na
bočne strani trupa tako, da pre-
češemo dlake, ki so nam bližje,
dlake na drugi strani pa držimo.
Glavnik vlečemo do vrha hrbta
počasi, mehko skozi dlako. Spr-
va nam nerad drsi, ko pa pote-
gnemo večkrat, teče bolj gladko.
Ko smo tako uredili obe bočni
strani in hrbet, začnemo urejati
predel medeničnega obroča in
stegen ter zadnjo stran trupa.
Prav tako večkrat počasi pote-
gnemo skozi dlako, vse dokler
glavnik ne teče gladko. Ostal
nam je rep; prečešemo ga s po-
časnimi potegi od korena repa
proti vrhu.
Ostala nam je še dlaka na vra-
tu in glavi. To počešemo s krta-
čo. Posebej pazimo za ušesi, da
resnično odstranimo vse vozlič-
ke. Muco potem obrnemo na hr-
bet in začnemo česati dlake na
prsnem košu in trebuhu, ki so ve-
činoma nekoliko redkejše kot na
hrbtu. Še zlasti pazljivo in skrb-
no moramo ravnati v pazduhah
in dimljah zaradi vozličkov. Po-
tegi okrog spolovila naj bodo ne-
žni. Ob tem lahko tudi vidimo, v
kateri fazi ciklusa gonitve je sa-
mica.
In zdaj še nekaj nasvetov v
zvezi s kopanjem. Muco pred ko-
panjem temeljito prečešimo. Za
kopanje uporabimo šampone, ki
ne bodo dražili kože, in take, ki
vsebujejo NARAVNE INSEK-
TICIDE. Obvezno uporabimo
tudi mehčalec za dlako, ker ko
muco pozneje prečešemo, je dla-
ka rnehkejša, se bolj sveti in lep-
še pade po telesu. Po kopanju
pazimo, da muci z brisačo preveč
ne zamešamo dlake, raje z brisa-
čo dlako samo »popivnamo«.
Nato začnemo muco sušiti s su-
šilnikom, kar pa je največji pro-
blem. Ponavadi pri tem postop-
ku potrebujemo tudi pomočnika,
ki nam muco tudi drži. Sušilnik
držimo v oddaljenosti od 15 do
30 cm in skozi dlako vlečemo ko-
vinski glavnik z ne pregostimi
zobmi. Ko smo muco dodobra
posušili, jo ponovno prečešemo.
Tako približno je videti kopa-
nje in sušenje muce. Upam, da
sem bila z opisom nege natančna
in da vam bo vse to resnično po-
magalo.
Branka
Kozenburger,
dipl. veterinarka
31. maja sejem pred Blagovnico
Turistično in Folklorno društvo Ptuj pripravljata cvetlični sejem,
na katerem bo poleg cvetlic in sadik mogoče kupiti tudi druge izdelke.
Sejem naj bi s svojo ponudbo spodbudil Ptujčane in druge, da bi čim-
bolj ocvetličili svoje okolje. Zasebni in družbeni cvetličarji naj bi jim
31. maja in 1. junija cvetlice in sadike ponudili po ugodnejših cenah.
Za gostinsko ponudbo bodo skrbeli v Mercatorju in Perutnini, za
duhovno pa nastopi folklornih skupin. Kot je povedal Franc Kodrič iz
ptujskega Folklornega društva, načrtujejo nastop folklornih skupin iz
Markovec. Cirkovc in Dolene. Z novimi skladbami naj bi se predstavila
dva ansambla.
31. maja in 1. junija bo torej pred Mercatorjevo blagovnico pravi
semanji dan s pestro in izbrano ponudbo pod ugodnimi pogoji. Prijave
za udeležbo na sejmu sprejemata Turistično in Folklorno društvo.
MG
Nov uspeh Tinčka Ivanuša
v Vršcu je bil od 17. do 19. maja 3. jugoslo-
vanski festival videofilmov. Sodelovalo je 43
avtorjev iz cele Jugoslavije, ki so predstavili
80 filmov. Ptujčan Tinček Ivanuša je tudi le-
tos slavil. Za videofilm Koko - svetovni
smučarski prvak je prejel zlato plaketo. Prejel
pa je tudi pr\o nagrado za najboljši scenarij
in prvo nagrado za najboljšo kamero za avto-
biografski film Moj kolaček. Tekst za ta film
je napisal novinar Franc Milošič.
Tinčka Ivanušo dosedanji uspehi niso
uspavali. Pripra\lja se na snemanje novih fil'
mov. Koko bo v tretji petelinji zgodbi šolar.
MG
V vrtu
v SADNEM in OKRASNEM vrtu vse premalo
pozornosti posvečamo gojitvi bezga. Bezeg je po-
membna rastlina trajnica in ga zaradi koristnosti
plodov uvrščamo med sadne rastline, zaradi zdra-
vilne vrednosti njegovih organov med zdravilne in
ne nazadnje zaradi njegovega žlahtnega cvetja
med okrasne rastline. Bezeg je kot sadna, zdravil-
na in okrasna rastlina že iz najstarejših časov člo-
vekov sopotnik, zato ga je tudi sadil ob svojem bi-
vališču.
Vsi deli rastline so zdravilni. Plodovi vsebujejo
veliko vitaminov, listi in cveti so dobri za čaj, pa
tudi prevrelka iz bezgovih listov za odganjanje
škodljivcev dobiva iz dneva v dan večji pomen.
Plodove lahko v prehrani uporabim.o za izdelavo
specialnih sadnih želejev, sirupov, marmelade,
kompotov, bezgovega vina in žganja. Nekatere
sorte so toliko intenzivne barve, da njihov sok v ži-
vilski predelovalni industriji uporabljajo kot nara-
vno barvilo namesto sintetičnih. Bezeg služi za pri-
dobivanje raznih čajev: s skorjo zdravijo bolezni
ledvic, srca in jeter, iz listja in mladih vejic pa se
pridobiva pruska kislina. Izvlečki bezgovih cvetov
vsebuje;jo droge, čaji iz cvetov pa pomagajo pri
odpravi katarja.
Bezeg ni zahtevna sadna vrsta. Bolje uspeva v
vlažnih tleh in peščeni ilovici, ki naj bo humozna
in založena s hranili. Sadimo ga v jeseni. Vzgaja-
mo ga na nizkem deblu. Čeprav rodi le na enolet-
nem lesu, zaradi tega ne zahteva posebne vzgoje in
rezi. Srednje razvito drevo da letno do. 25 kg pri-
delka, v rodnost pa preide že v drugem letu po sa-
jenju.
Bezeg je tudi ena izmed redkih sadnih vrst, ki ga
ne ogroža nobena pomembnejša rastlinska bole-
zen, od škodljivcev pa je občutljiv le na listne uši.
Sadike plemenitih sort bezga so na voljo v vsaki
večji sadni ali parkovni drevesnici za jesensko ali
pomladansko sajenje.
• • •
Ledeni možje in dolgotrajno hladno ter deževno
vreme je mimo. Temu mora slediti sončno in toplo
obdobje, tako značilno za pomlad in mesec maj, to
pa je tudi pravi čas, da v ZELENJAVNEM VRTU
sejemo in sadimo na prosto vrtnine, ki so sicer ob-
čutljivejše na hladno vreme. Med takšne sodijo
kumare in jedilne buče.
Kumare so po svojem izvoru tropska rastlina,
kar pove, da za svojo rast in razvoj potrebujejo
sončno in pred vetrom zavarovano lego. Najbolje
bo posevek uspel, če bomo gredo pripravili že v je-
seni z obilnim kompostom, organskim gnojem in
zastirko. Če pa zemlje za setev kumar nismo pri-
pravili jeseni, jo pripravimo šele v drugi polovici
maja. V sredi grede izkopljemo jarek in ga napol-
nimo s svežim konjskim ali govejim gnojem, da bi
s toploto, ki jo ustvarja, pospešili kalitev in začet-
no rast posevka. Izkopano zemljo zmešano s hu-
musom, biopostom ali drugim tovarniško izdela-
nim organskim gnojilom in zmečemo nazaj na
gnoj, da nastane po gredi griček. Na hrbtu pribli-
žno 30 cm širokega nasipa potisnemo v razdalji
IO cm seme v prst. Še bolje pa je, da na vsakih
20 cm položimo po 3 do 4 semena — da sejemo v
kupčkih.
Ko se pojavi tretji do peti list, jih oplevemo,
preredčimo na razdaljo 30 do 40 cm in odščipne-
mo za petim listom vršiček, da nastanejo številni
rodovitni stranski poganjki. Ker kumare za svojo
rast in razvoj poleg toplote potrebujejo tudi obili-
co vlage, jih zalivamo s prestano toplo vodo. Naj-
bolje je, da v sod ujamemo deževnico. Dva ali tri-
krat med glavno rastno dobo kumare gnojimo z
razredčeno koprivno prevleko. Kumare bodo bo-
lje uspevale in tudi obilnejši pridelek bomo dose-
gli, če jim bomo dali ogrodje za vzpenjanje. Na
voljo je posebej pletena mreža iz plastične vrvice z
luknjami 10 x 10 cm. Če pa te ne dobimo, nam
bo odlično služila kovinska mreža, ki jo v stavbar-
stvu uporabljajo za armirani beton. Trenutno tak-
šna mreža pomeni nekoliko večji izdatek, je pa
trajna in nam vsako leto ponovno služi kot opora
za pridelovanje kumaric.
• • •
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, ki jih pridelujemo za list, 19., 27. in 30.
maja, za nadzemne plodove od 20. do 24., 28., 29.
in 30. maja, za korenino ali gomolje od 22. do 25.
in 28. maja ter rastline, ki jih pridelujemo in goji-
mo zaradi cvetja, od 25. do 27. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 23- maj 1991
NEKOČ IN DANES — 5
Medicinske sestre, 12. maj je bil
PREJELI SMO
Bili so drugačni časi. Veliko
jim imamo očitati, mnogokrat pa
niti ne vemo. Toda vsa leta se je
tudi na Ptuju ob mednarodnem
dnevu medicinskih sester 12. ma-
ja dogajalo vsaj nekaj. Pripra-
vljena je bila običajno skromna
prireditev. Ib je bilo strokovno
srečanje, namenjeno dvigu stro-
kovnega nivoja ali strokovna ek-
skurzija v lastni režiji. Veliko se
nas je vedno zbralo na takih sre-
čanjih in imele smo se o čem po-
govarjati. Najpogosteje je tekla
leseda o poklicu samem in vseh
razsežnostih, ki jih poklic medi-
cinske sestre-zdravstvenega teh-
nika ima.
Letos je vse drugače!
Na 12. maj, ki ga medicinske
sestre praznujejo povsod po sve-
tu, se je spomnilo verjetno veliko
kolegic tiho in skromno ob svo-
jem trdem in napornem delu. Ve-
liko razmišljanj je verjetno skle-
nilo da z umiranjem simbolike
umira tudi prava vsebina, pomen
in morala poklica.
Kaj je lepšega kot stati ob stra-
ni rojevanju novega življenja, ga
spremljati in vzgajati za življe-
nje, ga varovati in mu pomagati
ohranjati zdravje.
Toda žal zdravje pogosto od-
pove, in to v vseh življenjskih ob-
dobjih. Takrat se marsikdo znaj-
de ob medicinski sestri ali zdrav-
stvenem tehniku in se s sodelo-
vanjem bori za čimprejšnjo povr-
nitev zdravja ali olajšanje mno-
gokrat vse tanjše in načete nitke
življenja. Ko močno zbolimo, se
šele tega zavedamo, saj dokler se
lahko sami umivamo, počešemo,
najemo, odidemo do stranišča ali
na sprehod (četudi le po bolni-
škem oddelku), nam pomoč ne
pomeni veliko in o tem niti ne
razmišljamo.
Velikokrat se nam očita ne-
vljudnost in neprijaznost. Ne iz-
govarjamo se, vendar nihče ni-
kjer nima pravice biti tak!
Ozreti se je torej treba v sebe,
prav pa je, da hodimo po svetu z
odprtimi očmi.
Naporno je naše delo. Razpe-
to je med bolnikom, ki »zahte-
va« in smo mu dolžni vso pozor-
nost, in med mnogimi sodelavci
različnih poklicev z enostransko
izredno različnimi tim.skimi zah-
tevami.
Vsepovsod torej same zahteve,
ki se nadaljujejo se v domačem
krogu. Tu nas čaka družinsko
življenje z vsemi značilnostnii
povprečne družine, če seveda ne
opravljamo še nočnega oz. iz-
menskega dela.
Verjamem, da bo delo medi-
cinskih sester ostalo. Morda ga
bodo kdaj morali biti deležni tu-
di tisti, ki danes vsestransko kro-
jijo zdravstveno in druge politike
in s svojo samozadostnostjo ali
nevednostjo škodujejo poklicu
niciiicinske sestre in s tem velike-
mu številu zdravstvenih delav-
cev.
Veliko kamenčkov z mnogimi
dobrimi lastnostmi sestavlja mo-
zaik poklica, toda ti kamenčki
vztrajno izpadajo, krha pa se tu-
di že tisto malo jedra (motivacije
in veselja do poklica), ki je še
ostalo pri opravljanju dela naj-
bolj upornih medicinskih sester,
ki nimajo le pridnih rok!
Predstavila sem nekaj drobnih
razmišljanj ob minulem 12. ma-
ju. Nanj ne pozabim in želim, da
nobena medicinska sestra ali
zdravstveni tehnik ne bi, saj ve-
lja, da še za tako črnimi oblaki
postije sonce!
Verica Turk
Bomo divja odlagališča
očistili z javnimi deli?
Javna dela — oblika aktivne politike zaposlovanja # Ptujska občina konkurira
s štirimi projekti 0 Javna dela lahko trajajo največ eno leto in se lahko ponovi-
jo # Denar /z republike in občine # Delavce za javna dela izbira Zavod za za-
poslovanje
Ptujska občina je na razpis re-
publiškega sekretariata za delo
prijavila štiri projekte javnih del.
Javna dela so ena od oblik akti-
vne politike zaposlovanja, saj se
vanje vključujejo brezposelni; so
neprofitna, nekonkurenčna in
družbeno koristna dela. Lahko
trajajo največ leto dni, lahko se
ponovijo, delavce za javna dela
pa izbira Zavod za zaposlovanje.
Program javnih del v ptujski
občini predstavlja sekretarka za
zdravstvo in socialno varstvo Sil-
va Cerček: »Prijavili smo štiri
projekte javnih del: gospodinj-
ska pomoč na domu, izobraževa-
nje, vzdrževanje objektov in čiš-
čenje divjih odlagališč, nabrežin.
Temu slednjemu, področju eko-
logije, smo v izvršnem svetu na-
menili še posebno pozornost.
Imeli smo več idejnih projektov
javnih del, vendar smo se glede
na sistem financiranja odločili za
navedene štiri.
O vrednosti teh del je v tem
trenutku težko govoriti. Javna
dela se financirajo iz več virov.
Večji delež pokriva republiški se-
kretariat za delo — v okviru tega
so zdravniški pregledi, prevozi
na delo, prehrana delavcev. Dru-
gi vir je proračun občine in tretji,
je denar, ki ga namenja za ta de-
la izvajalec, pri katerem se ta ja-
vna dela izvajajo. Cena javnih
del je odvisna od tega, kakšna
kvalifikacijska struktura je po-
trebna za določena dela, ali dela
zahtevajo dodatne materialne
stroške. V izvršnem svetu smo se
odločili, da podpremo projekte
tako, da bomo zagotavljali sti-
mulativni del za brezposelne, to-
rej naj bi dobili tisti, ki so vklju-
čeni v javna dela, poleg denarne-
ga nadomestila za čas brezposel-
nosti še tako imenovani stimula-
tivni del. Ta stimulativni del bo
različen glede na kvalifikacijsko
strukturo, zahtevnost nalog in se-
veda glede na denar v proraču-
nu. Koliko ga bo za kakšen pro-
jekt, je v tem trenutku nemogoče
reči, saj ne vemo, ali bo republi-
ka podprla vse projekte. Vsi
brezposelni, ki se bodo vključe-
vali v javna dela, bodo imeli več-
je možnosti pri izbiri nadaljnje
zaposlitve.«
Za projekt gospodinjska po-
moč na domu je nosilec javnih
del ptujski Center za socialno
delo, ki že ima tovrstne izkušnje,
saj že nekaj časa vodi in usposa-
blja nezaposlene ženske za tak-
šna dela. Na področju izobraže-
vanja^ kjer gre za delo z nadarje-
nimi m manj nadarjenimi učenci,
bo nosilec sekretariat za izobra-
ževanje. Pri vzdrževanju objek-
tov — gre za objekte družbenih
dejavnosti — bo nosilec gradbe-
no podjetje, pri čiščenju divjih
odlagališč, nabrežin in podobne-
ga bosta nosilca javnih del Ko-
munalno podjetje in Vodno go-
spodarstvu Ptuj. Del stroškov, ki
bodo nastali z javnimi deji, bodo
krili tudi sami kot nosilci javnih
del.
Z javnimi deli bi v ptujski ob-
čini zaposlili 52 brezposelnih.
Kako se bodo odzvali brezposel-
ni na vabilo Zavoda za zaposlo-
vanje, je v tem trenutku težko re-
či. Denarno nadomestilo, ki ga
prejemajo za čas brezposelnosti,
je njihova pravica iz dela. Napo-
vedujejo, d^a bodo imeli prednost
pri iskanju stalne zaposlitve tisti,
ki se bodo udeležili javnih del,
poleg tega pa bodo ti prejemali
še nekaj več kot zgolj denarno
nadomestilo ali pomoč, zato je
pričakovati, da ne bo problema
najti dovolj ljudi za javna dela,
čeprav nas izkušnje pri sezon-
skih kmečkih delih učijo druga-
če.	NaV
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
in Zakon o davkih občanov
(1. nadaljevanje)
Kdo ne plača davka na dediščine in darila
Tega davka ne plača:
1. dedič ali obdarjenec prvega dednega re-
da. Po Zakonu o dedovanju spadajo v prvi
dedni red zakonec in otroci. Po Zakonu o
davkih občanov pa so pri plačevanju tega
davka izenačeni z davčnimi zavezanci prvega
dednega reda še: zeti, snahe, pastorki in de-
dič, ki je z zapustnikom živel v dalj časa tra-
podedovanega ali podarjenega zemljišča ali
kmetije odtujiti pred potekom petih let ali v
tem roku prenehati z osebnim delom ukvar-
jati se s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdelo-
vati zemljišč v skladu z Zakonom o kmetij-
skih zemljiščih, sicer se mu, če to stori, davek
naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril,
če ob prejemu dediščine oz. darila ne bi iz-
polnjeval pogojev za oprostitev. Mnenje o
tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z Za-
konom o kmetijskih zemljiščih, izda za kme-
tijske zadeve pristojni občinski upravni or-
gan.
Omejitev odtujitve oz. njene posledice pa
ne veljajo, če so odtujitve na podlagi sporazu-
ma o izročitvi in razdelitvi premoženja po
Zakonu o dedovanju (glej čl. 106—116 cit.
zakona) in oddaje po Zakonu o preživnin-
skem varstvu kmetov (glej cit. zakon v Ur. li-
stu SRS, št. 1/79)
6. zavezanec ne plača davka od podedova-
nega ali podarjenega premoženja, ki ga brez
povračila odstopi družbenopolitični skupno-
sti (občini itd.), samoupravni skupnosti (kra-
jevni skupnosti itd.) ali humanitarnim dru-
štvom oz. njihovim zvezam (Rdečemu križu
itd.). Davek, plačan pred odstopom dedišči-
ne ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen
v šestih mesecih po sprejetju zapuščine.
H.
Davek od premoženja
Po 14. čl. ZDO je zavezanec davka od pre-
jajoči življenjski skupnosti v smislu Zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1.
SRS, št. 15/76)
2.	dedič katerega koli dednega reda, ki po-
deduje stanovanje, če nima drugega stanova-
nja in je ob smrti zapustnika živel z njim v
skupnem gospodinjstvu
3.	dedič ali obdarjenec, ki se po določbah
Zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kme-
ta (glej 4. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih
moženja lastnik oziroma uživalec, ki posedu-
je:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže
(zakon v nadaljevanju uporablja skupen iz-
raz stavbe)
2.	prostore za počitek oziroma rekreacijo
3.	plovne objekte dolžine najmanj 8 m
pod pogojem, da plovnih objektov ne upora-
blja za opravljanje dejavnosti.
Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik
oziroma uživalec uporablja premoženje sam
ali ga daje v najem. Med stavbe oziroma dele
stavb šteje ZDO tudi poslovne prostore, kar
sledi iz 2. odst. 17. čl., ki določa, da so stop-
nje davka za prostore, ki jih lastnik oziroma
uživalec ne uporablja za opravljanje gospo-
darske oz. poklicne dejavnosti in jih tudi ne
oddaja v najem za navedene namene, višje, in
iz 19. čl., kjer je določeno, da se davejc od
premoženja ne plača od poslovnih prostorov,
ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za
opravljanje gospodarske oz. poklicne dejav-
nosti.
Ptujski odlok pa med premoženje, od kate-
rega občani plačujejo davek, našteva:
1.	stanovanjske stavbe, stanovanja, garaže
2.	prostore za počitek oz. rekreacijo
3.	poslovne prostore
4.	plovne objekte najmanj 8 metrov
Kaj je osnova za davek od v ptujskem odloku
naštetega premoženja
Po ZDO je to vrednost omenjenega premože-
- Ur. list SRS, št. 1/79), če podeduje oziro-
ma dobi v dar kmetijsko ali gozdno zemljišče
4. dedič ali obdarjenec prevzemnik kmeč-
kega gospodarstva, ki se po Zakonu o dedo-
vanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospo-
darstev (Ur. list SRS, št. 17/86) šteje za kme-
tijo
5. dedič ali obdarjenec kmet, ki podeduje
ali dobi v dar celo kmetijo
Potrebno je navesti, da dedič ali obdarje-
nec, omenjen pod točkami 3, 4 in 5, ne sme
nja, ugotovljena po merilih republiškega
upravnega organa, pristojnega za stanovanj-
ske zadeve, in na način, ki ga določi občinska
skupščina. Ptujska občina je to storila in leta
1973 izdala še sedaj veljavni Odlok o ugoto-
vitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/73
in 2/79). V tem odloku so za ugotovitev vred-
nosti stanovanjskih hiš in stanovanj določena
tale merila:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe
—	funkcionalnost stanovanja
—	opremljenost stanovanja
—	položaj stanovanja v zgradbi
—	starost in obrabljenost zgradbe
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporab-
no vrednost stanovanja
Ob uporabi omenjenih meril se ugotovi
vrednost stanovanja na podlagi točkovanja,
ki se opravi na podlagi tabel za ugotavljanje
vrednosti stanovanj in v skladu s pojasnili k
tem tabelam, ki so sestavni del cit. odloka.
Vrednost stanovanjske hiše se po cit. odloku
ugotovi tako, da se seštejejo po navedenih
merilih ugotovljene vrednosti stanovanj, ki
so v zgradbi. Ce so v isti zgradbi tudi poslo-
vni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugota-
vlja njihova vrednost po enakih merilih in na
isti način, kakor je določen za najemna sta-
novanja. Vrednost ene točke poslovnega pro-
stora je enaka vrednosti ene točke za stano-
vanje, povečane za 30 %.
Nadaljevanje prihodnjič
Akcija zbiranja oblačil, obutve,
posteljnine in pohištva
Rdeči križ Slovenije organizira že dvaindvajseto akcijo zbi-
ranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, ki bo potekala
hkrati po vsej Sloveniji. Z njo želimo ustvariti nove možnosti za
sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni
pomoči.
Akcija bo v četrtek, 30. maja, in bo izvedena v vseh KS Ptu-
ja, KORKS Rogoznica in KORKS Hajdina. Zaradi racionaliza-
cije prevozov bomo letos centralno organizirali zbirna mesta: na
Občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj, Natašina pot I/a (ga-
silski dom), od 7. do 18. ure; tja lahko občani sami pripeljejo
uporabna oblačila. Ce nameravate oddati pohištvo, vas prosimo,
da to sporočite na našo telefonsko štev. 771-542.
Druga zbirna mesta so od 15. do 17. ure:
za KS Jožeta Potrča — pri telefonski govorilnici pred bolnišnico
za KS Dušana Kvedra — pri osnovni šoli Olge Meglič Ptuj
za KS Toneta Žnidariča, Budina-Brstje, Spuhlja — pri trgovini
Kekec na Ormoški cesti
za KS Franca Osojnika — pri osnovni šoli Franca Osojnika
za KS Olge Meglič — pri trgovini Panorama
za KS bratov Reš — pri trgovini »Vinko Reš«
za KS Turnišče — pri Domu krajanov Turnišče
za KS Ivana Spolenaka — pri osnovni šoli Ivan Spolenak
za KS Hajdina — pri osnovni šoli Hajdina
za KS Borisa Ziherla — pred Srednješolskim centrom.
Vabimo vas, da tudi letos sodelujete po svojih najboljših
močeh. Denarne prispevke lahko darujete na žiro račun: Rdeči
križ Ptuj, 52400-678-80261 — »za humanitarno dejavnost«.
Hvala!
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIŽA PTUJ
IP^m PROF. MARJAN GOJKOVIC
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PfUJ
Vendarle pa je gimnazija za
mesto Ptuj imela velik kulturni
in gospodarski pomen, zato je
želja za višjo gimnazijo tlela v
Ptujčanih vsa 80. leta prejšnjega
stoletja in leta 1890 so znova za-
čeli akcijo za prehod nižje gim-
nazije v višjo, s tem da so tudi
priskrbeli letno subvencijo v viši-
ni 2000 goldinarjev. Zahteva pa
je bila tudi takrat zavrnjena.
Leta 1892 je Ptuj dobil oblju-
bo, da bo mogoče ptujsko gim-
nazijo izpopolniti, ko bo država
prevzela deželno gimnazijo v Le-
obnu. In ko je biio leta 1896 zna-
no, da bo prevzem gimnazije v
Leobnu leta 1898/99, je tedanji
ptujski župan in deželni posla-
nec Josip Ornig začel pogajanja
o pripravah za razširitev gimna-
zije. Ta so se ugodno iztekla, ta-
ko da je štajerski deželni zbor
sprejel na seji 22/2-1898 pred-
log, da se izpopolni nižja gimna-
zija v Ptuju postopoma v osem-
razredno gimnazijo. Tako je s
šolskim letom 1898/99 po 30 le-
tih nižje gimnazije le-ta odprla
peti razred.
V teh 30 letih je ptujska gim-
nazija bila realna, kakršne so ta-
krat eksperimentalno ustanavlja-
li. Dijaki so imeli pravico, da se
odločijo v tretjem razredu za gr-
ški ali francoski jezik, vendar se
je v 70. letih začela večina odlo-
čati za grščino in je gimnazija
prerasla v humanistično, zato so
jo leta 1878 spremenili iz realne
v čisto nižjo gimnazijo. Imela je
latinski in grški jezik.
Učenci so bili doma iz mesta
Ptuja, iz ptujskega okolja, pa tu-
di iz sosednjih krajev do Ljuto-
mera in Radgone. Takrat je prev-
ladovala po mestih in trgih nem-
ščina, kmečko prebivalstvo pa je
bilo slovensko. To seje odražalo
tudi na dijakih; drugih narodno-
sti je bilo zelo malo.
Število dijakov po narodnosti:
Iz razpredelnice vidimo, da je
bilo prvo leto število slovenskih
in nemških učencev enako, dru-
go, tretje in četrto leto je bilo ne-
koliko več nemških učencev, za-
tem pa je bilo število slovenskih
učencev vedno večje, razen dveh
šolskih let (1890/91 in 1891/92).
Življenje med slovenskimi in
nemškimi dijaki je bilo tovariško
ter brez narodne napetosti in ne-
strpnosti.
Podobno razmerje glede na-
rodnosti je bilo pri učiteljih. Prvi
ravnatelj je bil Anton Fichna,
Čeh po rojstvu, ki je prišel s celj-
ske gimnazije in ostal v Ptuju do
1881. Ko je odšel iz Ptuja za rav-
natelja v Leoben, je tudi ime
spremenil v Fichten.
Za učitelja sta prišla prvo leto
Peter Končnik, ki je poučeval
slovenščino, in Rudi Gaupmann
za risanje. V prihodnjih 30 letih
so učili na gimnaziji naslednji
slovenski učitelji: Jožef Žitek,
Luka Kunstek, Kari Glaser, An-
ton Derganc, Anton Fras, Julij
Glowacki, Franc Hubad, Ferdi-
nand Majcen, Martin Cilenšek
in Franc Železinger.
Ko je odšel ravnatelj Fichna
leta 1881, je vodil Zavod Franc
Hubad kot provizorni vodja na-
slednja 3 leta. Za ravnatelja ni
bil imenovan zaradi tega, ker je
bil Slovenec (pozneje je bil rav-
natelj v Ljubljani in šolski nad-
zornik na Kranjskem). Za ravna-
telja je bil imenovan Nemec
Hans Tschanet, ki ni razumel niti
besede slovensko. Slovenski po-
slanci so se zaradi tega leta 1885
v deželnem zboru pritožili in je
prišlo do ostre razprave v ptujski
gimnaziji. Slovenski poslanci so
zahtevali, naj bo ptujska gimna-
zija tudi za slovenske dijake,
nemški poslanci pa so poudarja-
li, da stoji ptujska gimnazija na
nemških tleh, zato je in ostane
nemška. Ker je bila večina dija-
kov slovenske narodnosti, so ho-
teli ustanoviti na zavodu poseb-
no učiteljsko mesto za verouk in
slovenski jezik in bi bili pripra-
vljeni ustanoviti posebno pri-
pravnico, v kateri bi se slovenski
učenci naučili toliko nemščine,
da bi mogli vstopiti v prvi razred.
Učiteljsko mesto za verouk in
slovenščino je dobil Ferdinand
Majcen, vendar do ustanovitve
pripravnice tistikrat ni prišlo.
Razmere se za ptujsko gimna-
zijo niso ugodno razvijale. V so-
sednjem Mariboru so s šol. le-
tom 1889/90 razširili za 4 nižje
razrede dvojezične vzporednice,
v katerih so poleg slovenščine
poučevali slovenski še verouk,
latinski jezik in matematiko. Tu-
di v Celju so dobili 1895. sloven-
ske vzporednice. Zato ni čuda,
da je trpela ptujska gimnazija.
Mnogi slovenski dijaki so rajši
odšli v Maribor, kjer je bil vsaj
delno slovenski pouk in jim ni
bilo treba menjavati zavoda po
dokončanih nižjih razredih. Za-
radi tega so tudi premožni Ptuj-
čani pošiljali svoje sinove v Gra-
dec. Število dijakov se je začelo
krčiti; leta 1887/88 se je skrčilo
na 92, prihodnje šolsko leto celo
na 85 in je do 1898 le trikrat za
nekoliko prekoračilo število 100.
Za mesto Ptuj je imela gimna-
zija velik kulturni in gospodarski
pomen. Zato je občinski svet v
90. letih zopet začel akcijo za vi-
šjo gimnazijo. Prvo peticijo so
poslali novembra 1890, zatem
1892, ko so dobili obljubo, da bo
to mogoče, ko bo gimnazijo v Le-
obnu prevzela država. In ko se je
zvedelo, da bo to v šolskem letu
1898/99, se je tedanji župan in
poslanec v deželnem zboru Josip
Ornig začel takoj pogajati z vla-
do o razširitvi gimnazije. Tako je
dosegel, daje deželni zbor 22. fe-
bruarja 1898 sprejel predlog, da
se nižja gimnazija v Ruju posto-
poma, s šolskim letom 1898/99,
spremeni v višjo gimnazijo. Ven-
dar je oblast trdno vztrajala pri
tem, da ostane gimnazija nemška
in da čuva in širi nemštvo na Sp.
Štajerskem. Tako so po odhodu
ali smrti slovenskih profesorjev
nastavljali nemške naslednike.
Leta 1875 je bilo npr. med 8 uči-
telji 5 Slovencev, leta 1885 med 8
učit-lji 4 Slovenci, leta 1895 med
8 učitelji 3 Slovenci, leta 1905 pa
od 14 učiteljev le še 2 — profesor
za verouk in slovenščino.
Nadaljevanje prihodnjič
6 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
23. maj 1991 - TBPNIK
Hotel Ormož dobitnik
srebrne plakete
Na nedavnem gostinsko-turističnem zboru v Portorožu je hotel
Ormož za doseženo kvaliteto gostinskih storitev v letu 1990 prejel od
Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije priznanje in sre-
brno plaketo. To jim bo brez dvoma velika vzpodbuda pri njihovem
delu v času, ko se morajo s posebno in kvalitetno ponudbo boriti za
goste.	Vida Topolovec
(Foto: Š. Hozyan)
Še o podgorškem
prazniku vina
Na letošnje petnajsto ocenjevanje domačega vina v Podgorcih so
vinogradniki prinesli tudi izjemno veliko vzorcev poznih trgatev, ja-
godnih izborov in posebnih vin, kar je bila prejšnja leta neke vrste do-
mena vinogradnika Stanka Čurina. Člani ocenjevalne komisije so po-
zdravili »korajžo« posameznih vinogradnikov in kletarjev, ki grozdje
pridelujejo na manjših površinah in ga del namenjajo za posebne vr-
ste vina.
Bila je resnično prava paleta posebnih vin — od rulandca, laške-
ga rizlinga, belega pinota, chardonnayja, rumenega muškata in sauvi-
gnona do vseh tistih posebnih vinskih dobrot, s katerimi sta se letos
obilno predstavila vinogradnika Čurin — Prapotnik.
V ocenitev so vinogradniki prinesli kar pet vzorcev laškega rizlin-
ga pozna trgatev letnik 1990. Najvišjo oceno so prisodili vzorcu, ki ga
je prinesel Matej Janžekovič iz Markovcev (18,51). Med sedmimi vzor-
ci renskega rizlinga pozne trgatve letnika 1990 so ocenjevalci prisodili
najvišjo oceno 19,18 vzorcu, ki ga je prinesel Simon Toplok iz Jurši-
nec. Najboljši sauvignon pozne trgatve letnik 1990 sta pridelala vino-
gradnika Čurin — Prapotnik (18,67). Druge vzorce poznih trgatev, ja-
godnih izborov in drugega so prinesli: Janko Cof (rulandec — izbor,
letnik 1990 — ocena 18,70), vinogradnika Čurin — Prapotnik sta pri-
nesla še rulandec — jagodni izbor letnik 1989 (19,40), beli pino — po-
zna trgatev, letnik 1990 (18,75), ranino — pozna trgatev, letnik 1990
(18,72), šipon — jagodni izbor, letnik 1990 (18,69), modri burgundec —
jagodni izbor, letnik 1990 (19,02), rulandec —■ jagodni izbor, letnik
1990 (19,31), traminec — jagodni izbor, letnik 1990 (19,40), laški ri-
zling — posebna trgatev, letnik 1990 (18,27), šipon — jagodni izbor, le-
tnik 1989 (19,56) in laški rizling — jagodni izbor, letnik 1989 (19,62).
Kerner — jagodni izbor, letnik 1990 (19,08) je prinesel Aleksander
Štampar iz Kajžarja, sauvipnon — jagodni izbor, letnik 1990 (18,79) pa
Milan Hlebec s Koga, Jože Slavinec iz Mihalovec laški rizling — ja-
godni izbor, letnik 1990 (19,10), Milan Židov iz Železne Gore je prine-
sel rumeni muškat, pozno trgatev, letnik 1990 (18,63), Milan Hlebec s
Koga chardonnay — pozna trgatev, letnik 1990 (18,74).
Prihodnje leto brez dvoma pričakujejo v Podgorcih še večje števi-
lo vseh teh posebnih vin, ki lepo zaokrožujejo vmsko ponudbo Slo-
venskih goric in Haloz.	Vida Topolovec
Gasilci urejajo
poligon
že vas leta je bil za gasilce iz Nove vasi pri Markovcih problem,
kje vaditi in se usposabljati. Do sedaj so vaje potekale na cestišču, ki
pelje mimo doma, to pa je zaradi prometa postajalo vse bolj nevarno,
uničevali pa so tudi drago opremo.
Ob reki Dravi so končno našli ustrezen prostor in ga s prostovolj-
nim delom članov, zlasti mladincev in pionirjev, že delno usposobili
za svoje potrebe. S pomočjo vaščanov, ki so priskočili na pomoč s
traktorji, so navozili zemljo in uredili okolico. Prostor bo tudi za dru-
. ge namene, npr. igrišče, ki ga mladi nimajo, in za razne prireditve.
(Foto: Laura)
Listina s priznanjem ob vrhunskih ormoških vinih.
45 let Lovske družine Velika Nedelja
»\e, ne, ljubi moji, niti z vsemi svojimi vrtci, šolami in z univerza-
mi ljudje še dolgo, dolgo ne bodo prišli do tiste modrosti, ki jo ima nara-
va v sebi, > svojem bistvu,« je zapisano > uvodu kronike Lovske družine
Velika Sedelja, ki so jo izdali ob 45-letnici.
Sa 144 straneh je objavljenih več kot MM) najrazličnejših fotogra-
fij, faksimilov rokopisov, ki so pomembni za nastajanje družine. Kroni-
ko, ki jo je uredil tajnik društva Anton Kace, lahko dobijo vsi, ki jo želi-
jo, tudi po povzetju.
Del prireditev ob jubileju se je
z razstavo lovskih trofej in dru-
gih zanimivosti s tega področja
pričel že konec minulega tedna.
Opravili so že družinsko in med-
družinsko tekmovanje v strelja-
nju na glinaste golobe. Drugi del
prireditev -- od nogometnega
srečanja sosednjih lovskih dru-
žin Velike Nedelje in Ormoža pa
do osrednje proslave ob 45-letni-
ci družine - pa bo koneg tedna.
Zanimivo je prebirati kroniko
velikonedeljske lovske družine,
ki ob bogatem slikovnem mate-
.rialu popelje bralca ne samo 45
let v polpreteklo krajevno zgodo-
vino, temveč tudi v čas pred dru-
go vojno, ko Lovska družina Ve-
lika Nedelja sicer še ni obstajala,
bili pa so že zametki nastajanja
zelene bratovščine, pa jih je pre-
kinila druga vojna.
V rokopisu je zapisano, da je
bila 18. maja 1939 v Otoku pri
Veliki Nedelji »blagoslovljena in
odprta lovska koča«; ob tej pri-
ložnosti so na ražnju pekli dva
mlada kozlička. Lovski koči v
čast je celo okrajni gozdar napi-
sal pesmico. V kroniki piše, da so
12. aprila 1940 pričeli pogozdova-
nje v Otoku. »Vreme je bilo lepo.
bolj hladno kot toplo. Moški ko-
pljejo jame, ženske sadijo in se
med seboj pogovarjajo, največ o
ženitvah. Cvetko iz Cvetkovc
obrezuje korenike sadik in se pri
tem prav modro drži, njegov po-
močnik Tomaž Bombek, po po-
klicu zidar, pa sanja o zidarski
sezoni v Mariboru.«
Lovska družina, ki je bila usta-
novljena 1946. leta, praznuje le-
tos 45-letni jubilej, Velika Nede-
lja pa 755-letnico obstoja.
Lovišče velikonedeljske lovske
družine se razprostira deloma na
območju velikonedeljske, delo-
ma pa ormoške krajevne skupno-
sti. Kot varuhi narave se dobro
zavedajo pravilnosti reka Ber-
tranda Russella: »Pravi ljubitelj
narave ve, da to ni dar očetov,
temveč dediščina, ki jo zapuščamo
potomcem.« Divjad je naravna
dediščina, intenzivno poseganje
v življenjski prostor gozdov in
travnikov ogroža obstoj številnih
živalskih vrst, med njimi tudi
divjadi. Zato je osnovna naloga
lovstva, ne glede na to kdo to
opravlja, ohranitev naravnega
ravnovesja v naravi. Tej nalogi
morajo biti podrejeni vsi, tudi
komercialni interesi.
Prav velikonedeljski lovci so v
minulih letih še posebej občutili,
kaj pomeni neodgovorno intenzi-
vno gospodarsko poseganje v na-
ravo. Samo starejši lovci in doma-
čini še vedo, kaj so bili nekoč
Otok, Lešniška in Sejanska doli-
na. To je bil raj za lovce in ribiče,
kmete in vse domačine, ki so živeli
z naravo in bili od nje tudi odvi-
sni. Mnogi sedaj že pokojni lovci
bi se menda danes čudili, kaj vse
se je zgodilo s temi nekoč najbo-
gatejšimi predeli lovišč in po
mnenju ribičev enem najbogatej-
ših drstišč rib v Evropi na sotoč-
ju Drave in Pesnice.
Lovska družina Velika Nede-
lja je ob ustanovitvi štela 20, po
45 letih pa 40 članov. V minulih
letih so zelo dobro gospodarili z
lovišči, v svoje vrste so vključe-
vali vedno nove člane, ljubitelje
narave in zelene bratovščine,
mnogi starejši člani pa so zaradi
teže let ali bolezni odhajali. Kar
19 jih je v teh petinštiridesetih le-
tih umrlo. Omenili bi Mirka Ir-
goliča, Lovrenca Kuharica st.,
Stanka Zmazka in Franca Cajn-
ka, ki so bili med ustanovitelji
lovske družine.
Med največje uspehe ob števil-
nih lovskih trofejah, ki so jih
uplenili lovci domače družine ali
pa številni gosti, je sprejetje skle-
pa na občnem zboru 1974., da se
avgusta tega leta prične gradnja
lovskega doma. Takrat so tudi
sklenili, da bo vsak član lovske
družine za gradnjo prispeval 200
prostovoljnih delovnih ur. Eden
izmed obvezujočih sklepov je bil
tudi ta, da bo član, ki ne bo po-
ravnal svojih obveznosti do grad-
nje, izključen iz družine. Čez dve
leti so na občnem zboru ugotovi-
li, da je bila disciplina v loviščih
zadovoljiva, drugače pa je bilo z
gradnjo doma, zato so podaljšali
celotnemu gradbenemu odboru
mandat še za leto dni. 1977. leta
so se na občnem zboru v glav-
nem pogovarjali o končanju del
pri gradnji njihovega doma, ki so
ga svečano odprli 3. julija. Naj-
več zaslug pri gradnji je imel
predsednik gradbenega odbora
Franc Cvetko, v gradnjo pa je bi-
lo med drugim vloženih 9000
prostovoljnih ur. Dom ni služil
samo lovcem, temveč tudi kraju
in občini. Zadnja leta so ga »po-
sodili« tudi raznim mladim razi-
skovalcem, ki so bili lovski dru-
žini za udobno zavetje še posebej
hvaležni.
Letošnji občni zbor so opravili
že v februarju. Opravili so sicer
volitve, vendar do spremembe v
vodstvu ni prišlo. Tako vodijo
družino ob jubileju starešina Du-
šan Cvetko, tajnik Anton Kace,
blagajnik Ivo Štuh^c, gospodar
Avgust Petek, določili pa so tudi
datum proslave obletnice.
Ob njihovem jubileju — pro-
slava bo v nedeljo, 26. maja —
bodo podelili tudi 10 zlatih, 14
srebrnih in 15 bronastih društve-
nih plaket.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Starešina Dušan Cvetko ...
... in tajnik Anton Kace
Lovski dom Velika Nedelja služi lovcem in kraju
Zaključek Kurenta 91 pri Maratonu
Da bodo tržne razmere pose-
gle tudi na športno področje, so
se dobro zavedali člani Šahov-
skega društva Ptuj, ko so leta
1987 organizirali prvi mednarod-
ni turnir na Ptuju. Posamezni vo-
dilni delavci kot tudi zasebniki
so takrat dokaj rezervirano pri-
stali na sodelovanje, saj jim ni
bila poznana usoda teh turnirjev.
Organizatorji pa so kljub teža-
vam vztrajali in leta 1989 izvedli
2. turnir (1. velemojstrski) »KU-
RENT 89«. Ob turnirjih jim je
uspelo pritegniti več kot 90 de-
lovnih organizacij ter 48 zasebni-
kov iz občine, s svojo »blagovno
znamko« KURENTOM pa so
posegli širom po Sloveniji, zunaj
meja Slovenije pa tudi Jugoslavi-
je. Razveseljivo ob tem je, da so
posamezne delovne organizacije
in zasebniki prisotni že od vsega
začetka. Žal so ob zadnjem tur-
nirju ugotovili, da so številne
DO, ki so sodelovale na prejš-
njih turnirjih, tokrat že v stečaju.
Ob KURENTU 91 je bilo moč
čutiti prodor zasebništva, saj jim
je uspelo pritegniti le 11 DO in
13 zasebnikov. Med slednjimi je
bil tudi znani ptujski olimpijec
maratonec Mirko VINDIŠ, ki je
v svojem bistroju »MARATON«
ob zaključku KURENTA 91 po-
gostil organizatorje tega turnirja
skupaj s sodniki ter drugim teh-
ničnim osebjem. Ob tej priliki se
je predsednica organizacijskega
odbora zahvalila lastnikoma
Mirku in Vesni Vindiš, prisotni
pa so se dogovorili že za nadalj-
nje sodelovanje. Tako se bodo
ob družabnem srečanju šahistov
junija, ko bodo za kratek čas
končali bogato polletno šahov-
sko aktivnost, medsebojno po-
merili v nekaterih »nešahov-
skih« disciplinah. Predsednica
organizacijskega odbora si je za
pokrovitelja svoje ekipe izbrala
bistro »MARATON«, »naspro-
tniki« pa RENT-a CAR »CAIS-
SA« Danila Polajžerja (slednji je
prisoten že od začetka medna-
rodnih turnirjev).
Na ta način si bodo nabrali
novih moči pred enako bogatim
nadaljevanjem v drugi polovici
leta. V začetku julija jih čaka or-
ganizacija 17. republiškega pr-
venstva mladink, konec avgusta
43. republiško prvenstvo članic
(morda že prvih »državnih«?),
oktobra pa še 1. mednarodni ša-
hovski turnir za ženske.
Lahko bi rekli — leto ženske-
ga šaha. To pa ni nič nenavadne-
ga, saj imajo v svojih vrstah dve
najperspektivnejši slovenski mla-
di šahistki: FM Narciso Mihevc
in M K Anito Ličina. Na ta način
jima želijo omogočiti napredova-
nje. Ni pa zato tudi naključje, da
so bili ob KURENTU 91 gostite-
lji zmagovalk zadnjih dveh olim-
piad, sester POLGAR.
Glede na do sedaj povedano
pa organizatorji tudi tokrat pri-
čakujejo sodelovanje širše skup-
nosti, s tem da imajo nekatere
sponzorje že zagotovljene.
Silva Razlag
(Foto: Langerholc.)
JAVNA DELA V ORMOŽU
Delo za okoli štirideset ljudi
IS a republiški razpis za javna dela, ki je veljal do 15. maja, se je
prijavila tudi občina Ormož s štirimi programi: pomoč in nega starejših
občanov na domu, varstvo otrok na domu, urejanje arhivov in čiščenje
divjih odlagališč, kar so pripravili skupaj z Zavodom za zaposlovanje. Iz
analize poklicne strukture 90S brezposelnih v občini Ormož je razvidno,
da postaja vse -bolj pereč problem brezposelnih delavcev v zdravstvenih,
pedagoških in humanističnih poklicih. Koncept javnih del v občini teme-
lji predvsem na angažiranju mladih, zlasti strokovnih kadrov, katerih
delež je med brezposelnimi relativno največji, možnosti za zaposlitve pa
minimalne.
Center za socialno delo v Or-
možu že dalj časa ugotavlja po-
trebe po gospodinjski pomoči in
negi na domu, ki so je potrebni
predvsem upokojenci. Zaradi
starosti, delno pa tudi zaradi bo-
lezni so manj sposobni opravljati
nekatera dela. Pri tem pa so še
osamljeni. V Centru tega dela ob
redni dejavnosti ne zmorejo, za-
to je pomoč največkrat vezana le
na dobrososedske odnose ali pa
pomoč, ki jo prizadetemu nudijo
člani najožjega sorodstva. Izvaja-
nje del ni priporočljivo samo z
ekonomskega vidika, temveč tu-
di z vidika humanih medseboj-
nih odnosov, saj najpogosteje
ostajajo na kmetijah osamljeni
stari ljudje, medtem ko so mladi
odšli. V ta namen so v Ormožu
opravili usposabljanje 18 nego-
valk ali pomočnic.
Ormoški Center za socialno
delo pa je sodeloval še pri pro-
jektu varstva otrok na domu.
Sprva so mislili predvsem na
otroke, ki zaradi svojih motenj v
razvoju niso vključeni v redne
oblike otroškega varstva, kasneje
pa so razširili na varstvo predšol-
skih otrok v celoti. Do konca
maja bodo v celoti izdelali potre-
be in-začeli pri tem projektu akti-
vno delati. Delo bi naj dobile
osebe, ki so končale ustrezno šo-
lo, ki imajo dober odnos do
otrok z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju in ki bi se že-
lele še dodatno uspodobiti za to
delo.
Nosilec dela pri urejanju arhi-
vov bo Pokrajinski arhiv iz Ptuja.
V delo bi vključili pet ustrezno
usposobljenih oseb, ki naj bi ure-
dile arhive podjetjem in drugim,
saj jih imajo v večini primerov še
vedno neurejene.
Nosilec dela pri čiščenju div-
jih odlagališč naj bi bilo Komu-
nalno podjetje Ormož. Usmerja-
lo bo aktivnosti, zagotovilo vozni
park in delo strokovno nadzira-
lo.
Vida Topolovec
TEDNIK - 23- maj 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
Lokalna skupnost - občina (III.)
Upravno-teritorialni razvoj
Pri oblikovanju občine v našem prostoru lahko ugotovimo, da sta se v I9i) letih izoblikovala dva tipa ob-
čine. Po marčni revoluciji 1948 seje v dobrih dvajsetih letih izoblikovala občina, kije v osnovnih oblikah »ži-
vela« do 1941 oziroma do 1945. Po osvoboditvi je današnji tip občine spet nastajal 20 let, saj se je današnja
občina Ptuj oblikovala do leta 1965.
Osnova za nastanek KLO (krajevnih ljudskih
odborov) so bili terenski odbori OF in katastrske
občine. Zakon o upravni razdelitvi Federalne Slo-
venije je na območju današnje občine Ptuj obliko-
val okoli 100 NOO (narodnoosvobodilnih odbo-
rov), ki so se preoblikovali v KLO-je. Zaradi izred-
no hitrih upravno-teritorialnih sprememb iz obsto-
ječega arhivskega gradiva ne moremo ugotoviti,
koliko in kako so dejansko funkcionirali. V letu
1946 je prišlo do poskusa zmanjšanja števila KLO
na 32, vendar je bil ta zakon hitro preklican, kajti
»s prostorskim povečanjem krajevnih ljudskih od-
borov so se zmanjšale možnosti neposrednega
množičnega sodelovanja ljudi pri reševanju žgočih
problemov obnove in utrjevanja ljudske oblasti.«
Vloga KLO-jev je bila dejansko v izvajanju
odredb višjih oblastnih organov. Skrbeli so za pla-
niranje, izvajali razrez obvezne prodaje pridelkov,
dajali podatke za garantirano preskrbo in drugo.
Samoupravna funkcija stare občine se je v glav-
nem izgubila. Da KLO-ji niso bili idealne oblike,
nam dokazujejo stalne spremembe vse do leta
1952, ko so bili ukinjeni. Tega leta je bil sprejet
Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na
mesto, okraje in občine. Kot najnižja teritorialno-
upravna enota se ponovno pojavi občina. V obrav-
navanem prostoru je nastalo 19 občin. Nove obči-
ne so po mnenju zakonodajalca primerno funkcio-
nalno zaokrožene, povezujejo pa jih družbene
funkcije. Sedeži novih občin so v krajih, ki omogo-
čajo najosnovnejše potrebe prebivalcev: šola, po-
šta, župna cerkev, preskrba in podobno. Povpre-
čno je bilo v posameznih občinah po štetju prebi-
valstva iz 1951. leta 3256 prebivalcev, povpre.čni
obseg je bil 3472 ha z 246 gospodarstvi.
Po teoriji razvoja samoupravnega sistema, da
naj občina postane temeljna družbenopolitična
skupnost, sposobna zagotoviti občanu vse osno-
vne možnosti bivanja in razvoja, seje pričel proces
združevanja. Tako je bilo leta 1955 oblikovanih 8
občin, imenovanih tudi komune. Takšna razmeji-
tev je popolnoma zanemarila naravne danosti, v
stoletjih nastale družbene, ekonomske in druge
elemente, ki so ustvarili trdne socialne skupnosti.
Nove občine so postale le podaljšana roka drža-
vne uprave, ki pa zaradi nastalih problemov ni
mogla zaživeti.
V letu 1957 je bil po več kot sto letih ukinjen
okraj Ptuj in priključen Mariboru, iz prejšnjih os-
novnih komun so nastale tri. Težnja po formiranju
velike občine kot paradržavne institucije je bila
udejanjena naslednje leto, ko je nastala občina
Ptuj, taka kot je še danes. Zaživela naj bi kot »te-
meljrva družbenopolitična skupnost«. Pri uvelja-
vljenih lokalnih središčih je organiziralo matične
urade, v občinski skupščini pa so občane zastopali
odborniki. Neposredno soodločanje občanov je
bilo zreducirano na zbore volilcev. Ker taka orga-
niziranost ni zadostila težnjam samoupravne so-
cialistične demokracije po neposrednem odloča-
nju o vseh aktualnih problemih svojega okolja, je
bila občina leta 1965 razdeljena na krajevne skup-
nosti. Če odmislimo mestne krajevne skupnosti,
jih je bilo v občini 25. Teritorialno so bile v glav-
nem organizirane na istem teritoriju kot starojugo-
slovanske komasirane občine (1935), ki so, kot
smo že ugotovili temeljile na občinah cesarske Av-
strije, oziroma na farni organizaciji, ki je bila v
glavnem končana že z jožefinskimi reformami leta
1790.
Občina v novi slovenski ustavi
Osnutek nove ustave Republike Slovenije v V.
poglavju govori o lokalni samoupravi. Opredelje-
na je bočina kot samoupravna lokalna skupnost.
Težnja nove ustave je zagotoviti garancijo do lo-
kalne samouprave kot kvalitete političnega siste-
ma. Najpomembnejša vprašanja za kvaliteto sa-
mouprave in demokratične ureditve so:
—	ljudem mora biti v naseljih, kjer živijo, zago-
tovljeno, da imajo svojo občino kot demokratični
javnopravni instrument s statusom samouprave,
kar jim omogoča reševanje njihovih problemov;
—	občini morajo biti zagotovljene naloge, ki jih
rešuje.v svoji pristojnosti in pod svojo odgovor-
nostjo;
—	v smislu lokalne samouprave mora biti opre-
deljen odnos med državo in občino;
—	občina mora imeti lastne dohodke, s kateri-
mi lahko opravlja svoje naloge.
Pri tem je treba opozoriti še na problem odnosa
med občino in državo. Ali naj bo ta povezava di-
rektna ali posredna? En del odgovora je v predvi-
deni dvojnosti občin: mestne in »navadne« obči-
ne. Dejstvo je namreč, da bo država izvajanje dela
svojih pristojnosti morala nujno prenesti na nižje
upravne enote, to je na mestne občine, ki bodo v
njenem imenu opravljale določene funkcije (na
primer: kataster, davkarija ...).
Pomembno vprašanje pa je zagotoviti obstoj lo-
kalne samouprave. Na neki način bo potrebno
odločiti o tem, ali naj bo v sistemu lokalne samou-
prave poleg občine še kakšna druga lokalna samo-
upravna skupnost, ki bo opravljala lokalne zadeve
širšega pomena, torej tiste, ki presegajo svoje obči-
ne. Tu je bistveno vprašanje. Teritorialni obseg
občine je namreč bistveni element kvalitete občin-
ske samouprave, po ustavni določbi pa se občina
teritorialno oblikuje po volji prebivalcev na
ustreznem področju (referendum ali drugi način
ugotavljanja volje prebivalcev). Kakor hitro pride-
mo do dvo- ali več stopenjske samouprave, se pri-
marno odločanje v lokalni skupnosti kot bivalni in
življenjski celoti začenja pokrivati oziroma izgu-
bljati na višji stopnji odločanja, pa četudi gre za
vprašanje lokalnih zadev širšega pomena.
Vprašanje razmejitve zadev in pristojnosti med
samoupravno skupnostjo in državo je potemtakem
bistvenega pomena. Pri uveljavljanju lokalne samo-
uprave bo po mojem mnenju najtrši oreh zagotovitev
občinam lastnino, kajti iz tega bodo pridobivale la-
sten vir prihodkov, ki bo občanom zagotavljal izvir-
no samoupravo, na katero država ne bo imela nobe-
nega vpliva.
Ivan LOVRENČIČ
Bo potrebna nova setev?
Kljub temu da so nekateri kmetovalci sejali koruzo že pred tedni,
že ni vzklila. Vzrok je seveda prehladno vreme. V takih hladnih in vlaž-
nih razmerah je običajno, da začne seme koruze v zemlji propadati. Po-
sebej zato, ker je seme pri nas še vedno dokaj slabe kakovosti. Proizva-
jalci se kljub številnim intervencijam še ne držijo osnovnih pravil za ka-
kovost semena in prodajo vse, kar trg sprejme. Pri tem pa pogrešamo
učinkovitejšo inšpekcijsko kontrolo.
Če torej koruza tudi po seda-
njem toplem vremenu ne bo
vzklila, je edina rešitev v novi se-
tvi. V tem primeru potrebujemo
seme enega od ranih hibridov
(BC-191). Za prihodnja leta pa
bodimo pri nabavi semena pre-
vidnejši. Paziti moramo na ener-
gijo kaljenja, ki naj bi bila nad
85 (tako določajo predpisi), še
bolje pa je, če je ta energija nad
90. Analiza o tem sicer zakonsko
ni predpisana, nekateri proizva-
jalci semena pa dajo tudi te po-
datke.
Nega pšeničnih posevkov
Pšenica je letos dobro prezimila.
Toplo vreme pa sedaj omogoča
razvoj epelaste plesni. Na neka-
terih sortah se je že pojavila v
precejšnjem obsegu. Tudi za hi-
ter razvoj plesni je vzrok v seme-
nu, ki je bilo premalo razkuženo.
V Kmetijskem kombinatu so
ugotovili, da se na posevkih, kjer
so posejali svoje seme, seveda iz-
datno razkuženo, plesen ni poja-
vila, se je pa že pojavila na po-
sevkih, kjer so posejali kupljeno
seme. Ker gre za isto sorto pšeni-
ce, je več kot očitno, da je vzrok
v razkuževanju semena.
Posevke je potrebno pregleda-
ti, in Če so okuženi, jih škropimo
s TILT-om; potrebujemo ga pol
litra na hektar. Ker je pšenica že
pričela klasiti, je bolj priporoč-
ljiv TILT-CB, ki preprečuje še
razvoj nekaterih drugih bolezni
na klasu. Zadnji čas za škroplje-
nje je konec maja. Začetek žetve
pričakujemo med desetim in pet-
najstim julijem, od zadnjega
škropljenja pa mora preteči vsaj
35 do 42 dni.
Zatiranje ščavja na pašnikih in
travnikih
Travniki in pašniki so vse bolj
zapleveljeni s ščavjem. Z razvite-
ga Zahoda prihajajo tudi k nam
nova sredstva, ki zatirajo to vrsto
plevela. Sicer pri nas še nimajo
uporabnega dovoljenja, na tržiš-
ču pa jih že mogoče dobiti. Iz-
kušnje v drugih državah pa kaže-
jo, da jih lahko uporabljamo tu-
di na travnikih in pašnikih. Prvo
tako sredstvo je harmony, ki je si-
cer primeren za zatiranje široko-
iistnih plevelov v koruzi, drugi
pa je starane, ki ga lahko upora-
bljamo za zatiranje smolenca v
pšenici. V obeh primerih je ka-
renca 28 dni — toliko časa po
uporabi enega od omenjenih
herbicfdov ne smemo na teh po-
vršinah pasti ali kositi.
Svetuje:
Damjan Finžgar, dipl. ing. agr.
(pripravil JB)
Veliko otroških plesnih skupin
Minulo soboto se je v ptujskem gledališču
predstavilo šest plesnih skupin iz Maribora, Pe-
ker, Ormoža in Ptuja. Selektorka Liljana Šantič-
Ujčič je ocenila Plesno delavnico Osnovne šole
Toneta Žnidariča kot najboljšo otroško skupino.
Mentorica Nevenka Samobor je skozi improvi-
zacijo odlično prikazala, kako nastajajo odnosi
plesalec—plesalec, plesalec—skupina. Se poseb-
ne pozornosti pa je vredno, da je mentorica gra-
dila na tehnični sposobnosti otrok.
Sicer pa so nastopile v glavnem plesne delav-
nice razen Plesnega studia Maribor, ki je prika-
zal že prave koreografije na temo jazza. Izredno
je presenetila plesna skupina Srednje gostinske
šole iz Maribora. Skupina iz Peker je nastopila z
disco show programom, in to zelo dobro, žal pa
na naši televiziji gledamo le skupine Mojce Hor-
vat, čeprav mnoge druge ne zaostajajo za njimi.
Izredno zanimiv je bil nastop najmlajših iz
plesne šole Ormož; gre za predšolske in otroke
prvega razreda. Mentor Tomaž Bolcar je prika-
zal metodo dela z najmlajšimi, ki je zanimiva in
posnemanja vredna.
Ptujski plesni studio tokrat ni nastopil, ker s
plesnimi delavnicami ne nastopajo, starejše ple-
salke pa so končale srednjo šolo v Ptuju in sku-
pine tako rekoč ni več. Imamo pa veliko pod-
mladka Udeleženci območnega srečanja so po-
hvalili organizacijo srečanja — organizatorica je
bila Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj —
saj mnogokje pomanjkanje denarja za kulturo že
povsem blokira organizacijo tovrstnih srečanj.
NaV
Tradicionalni
turnir
v Jurovskem
Dolu
v prvem tednu no prvomaj-
skih praznikih, predvsem pa 11.
in 12. maja .so v Jurovskem Dolu
potekale že tradicionalne šport-
ne aktivnosti oziroma srečanja
za pokal KS ob krajevnem praz-
niku, 27. aprilu. Že vrsto let po-
tekajo v tej KS občine Lenart
športni turnirji v prazničnem ted;
nu ob I. maju, letos so bili zaradi
slabega vremena prestavljeni.
Pokrovitelj je KS, organizator pa
N(^ometni klub Jurovski Dol.
Osem ekip (iz vseh zaselkov
KS) se je pomerilo v šahu, stre-
ljanju z zračno puško, vleki vrvi
in malem nogometu.
v šahu, tekmovanje je vodil g.
Marčič, je zmagala ekipa Sp.
Partinja, druga je bila Malna in
tretja Novo naselje.
Tekmovanje v streljanju z zračno
puško je vodil Iztok Hudales;
zmagala pa je ekipa Jurovskega
Dola, dri^a je bila osnovna šola,
treni pa Zgornji Gasteraj.
Pri vleki vrvi so bili najboljši iz
ekipe Zgornjega Partinia, drugi
Veterani in tretji Jurovski Dol.
.Mali nogomet je prinesel zma-
go spet Jurovskemu Dolu, drugi
je bil Zg. Gasteraj in tretji Vete-
rani.
Spomin na tekmovanje ostaja
v ooliki sproščenih popoldne-
vov, smeha, pokalov, tudi pre-
hodnega skupnega, ki ga vsako
leto podelijo najboljši ekipi —
letos je bil to Jurovski Dol.
Ob tej priložnosti nam je orga-
nizator večine priprav, Valentin
Majer, povedal še več o športni
dejavnosti v tem kraju.
1. maja so odigrali prijateljsko
nogometno tekmo z NK Drasko-
.vec iz Hrvatske; tudi to bo ostalo
tradicionalno srečanje, kakor tu-
di srečanje z avstrijskim klubom
iz Gradca.
Ali to pomeni, da je Nogome-
tni klub zelo aktiven?
»Imamo težave, predvsem
manjka ljudi, ki bi pomagali pri
organizaciji, večkrat ostanem
sam, pa denarja ni, šport pa na
žalost tudi veliko stane. Preži-
vljamo se samo s svojo iznajdlji-
vostjo, organizacijp veselic, kak-
šno stojnico ali kaj podobnega.
Največ denarja potrebujemo
za plačilo sodnikov na nogome-
tnih tekmah (na tekmi odštejemo
sodniku 1.500,00 dinj. po-
ravnamo stroške košnje igrišča,
apna, prevoza na tekme, opreme
(pri dresih nam pomagajo spon-
zorji).«
Kaj pa prostori?
»Nasi prostori so kletni (pod
pošto), brez vode, slačilnic. Sami
smo si jjh uredili, da imamo vsaj
nekaj. Ž ostalimi dejavnostmi pa
gostujemo v šoli, kjer smo imeli
pozimi trening in smo uporabo
telovadnice tudi plačali. Z obči-
ne dobimo 1.000,(30 din za vse le-
to, pa bi morali biti zadovoljni.«
Takšni so občutki tistih, ki ve-
liko prostega časa žrtvujejo za
delo v kakšnem društvu. Saj je
tudi veliko napak, spodrsljajev.
Ampak jim lahko očitamo? Se
vedno so to ljudje, ki pa naših
vaseh organizirajo delo v dru-
štvih, da se včasih krajani poza-
bavajo, da imajo možnost v špor-
tnih aktivnostih, kulturi, da o ga-
silcih in drugih ne govorimo.
Prevečkrat pozabimo, da je tak-
šna ljubiteljska dejavnost neiz-
merno veliko vredna, da je prav-.,
zaprav ne bi mogli poplačati z
nooenim denarjem. A prav pri
denarju se vse konča!
Marija Sauperl
Ekipa NK Jurovski Dol na svojem igrišču.
Agata je prodana
Vprašanja, ki so se pojavlja-
la na dnevnih redih različnih se-
stankov občanov Lenarta, od KS
do skupščinskih zasedanj, pa ne-
nazadnje tudi vsakodnevni ra-
zgovori po številnih slovenjegori-
ških gostilnah so končno dobili
odgovore. Kaj bo s hotelom
AGATA? Kdo ga bo kupil takš-
nega? Ali bo to domačin ali tu-
jec?
Sedaj je jasno: AGATO je
odkupilo Gradbeno podjetje Gro-
suplje kot izvajalec del in kredito-
jemalec pri gradnji hotela AGA-
TA.
Tudi rs SO Lenart meni, da
je to ustrezna rešitev!? Sredstva,
ki jih je vložil Agro Lenart, odo-
brena s sklepom Republiškega
sekretariata za planiranje Repu-
blike Slovenije, pa se naj vrnejo
kmetijstvu, od koder so bila pre-
mostitveno tudi porabljena.
Agro Lenart je v ta namen,
da je lahko spremljal gradnjo.
najel kredit pri Kmetijski banki
Ljubljana. Tej bo po sklepu odo-
brena sredstva tudi vrnil oziroma
opravil refundacijo (ali bo to
AGRU Lenart lažje uspelo po
sprejetem sklepu IS SO Lenart
18/4-1991, da se odloži plačilo
dolga Agro Lenart v višini
1.913.600,00 din do 15/6-1991?).
J. K.
AGATA JE PRODANA — ali je to rešitev za hotel AGATA ali za
AGRO LENART?
Bodo odgovori izvršnega sveta
pomorili krajane Voličine?
Konec prejšnjega meseca je Odbor proti smetišču v KS Voličina
in KS Korena poslal odprto pismo pristojnim v občini Maribor, Le-
nart, Pesnica, Ruše, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož. Od vseh ome-
njenih, predvsem pa od IS SO Maribor in IS SO Lenart so pričakova-
li odgovore do 8. maja.
Člani IS SO Lenart so imeli 8. maja sejo ter glede spornega regij-
skega odlagališča zavzeli stališča.
V občini Lenart niso doslej storili ničesar, da bi se navedeno ob-
močje določilo v planskih aktih za deponijo komunalnih odpadkov. Zbo-
ri Skupščine občine Lenart so na seji 20/4-1991 sprejeli sklep, iz katere-
ga nedvoumno izhaja, da Skupščina občine Lenart nasprotuje kakršni-
koli izgradnji deponije komunalnih odpadkov na območju »HUMA« ta-
ko v lenarški kakor tudi v mariborski občini. Razlogi, ki so bili upošte-
vani pri obravnavanem sklepu, se nanašajo predvsem na pomen območja
za turizem, nevarnost onesnaževanja potokov in podtalnice, na prometne
razloge, naravovarstvene vidike in na kmetijsko pomembno območje. Na
druga vprašanja Izvršni svet Skupščine občine Lenart ne more odgovori-
ti, ker aktivnosti tečejo v Mariboru. Izvršni svet Skupščine občine Le-
nart se zavzema za strokovno in ekonomsko utemeljeno izgradnjo so-
dobne deponije komunalnih odpadkov in glede na materialne možnosti
in izkušnje v svetu meni, da je v Podravju utemeljena gradnja regionalne
deponije komunalnih odpadkov.
Zbori Skupščine občine Lenart so sicer sprejeli stališče, da naj bi
se ponovno začele aktivnosti za občinsko odlagališče odpadkov, vendar
Izvršni svet Skupščine občine Lenart meni, da bi vodili aktivnosti tudi še
za regijsko odlagališče oziroma da bi se regijski projekt pripravljal va-
riantno skupaj z občino Ptuj. Po grobi oceni bi namreč izgradnja občin-
ske deponije stala več kot 20.000.000,00 din. Takšnih sredstev pa v obči-
ni glede na obstoječe vire ne moremo sami zagotoviti. Izvršni svet Skup-
ščine občine Lenart hkrati meni, da naj bi lokacijo za deponijo komu-
nalnih odpadkov določili na takšnem območju, kjer ne bi bilo v bližini
naseljenih hiš oziroma kmetij.
Vprašanje je, ali bodo ta stališča pomirila krajane Voličine, saj
Odbor proti deponiji med drugim v odprtem pismu sporoča oziroma
opozarja na ogorčenost prizadetih občanov, ki so za svojo zemljo pri-
pravljeni žrtvovati veliko več, kot si to kdo domišlja.	j. k.
Ponovni zagon
»Domačih novic«
Po »dogovoru« s člani IS
občine Lenart Je izdajanje
glasila DOMAČ^E NOVICE
1991 prevzelo podjetje Grafi-
čno oblikovanje ŠTRAKL,
d.o.o., iz Gradišča.
Prejšnji teden so izdali že
drugo letošnjo številko, v le-
tošnjem letu pa jih namerava-
jo oblikovati še osem. Posel
teče kar dobro, saj so člani IS
SO Lenart na svoji 25. seji 8.
maja odobrili račun za izde-
lavo 1. številke v višini
40.000,00 din.
Gre samo za nekaj pomanj-
kljivosti:
—	ustanovitelj glasila DO-
MAČE NOVICE je Skupšči-
na občine Lenart, ta pa na
svojih zborih še ni obravna-
vala zamenjave izdajatelja
—	uradno še vedno obstaja
začasni uredniški odbor gla-
sila DOMAČE NOVICE, ki
so ga poslanci potrdili v lan-
skem letu,
—	trenutno ureja glasilo
DOMAČE NOVICE uredni-
ški odbor, ki ni od nikogar
potrjen.
PA NAJ SE NEKDO RE-
ČE, DA PRI NAS NI SVO-
BODE TISKA?!
Janez Karo
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23. maj 1991 - TEDNIK
Več kot 700 let stara vaška cerkev je bila potrebna popravila. Ko bodo
odstranili odre, pravijo v kraju, pa bo prava sklepna prireditev v počasti-
tev obletnic. (Foto VT)
740 let Venčeslja
Krajani podpohorske vasi
Zgornja Ložnica so pred nedav-
nim praznovali pomembne oble-
tnice svoje krajevne zgodovine.
Letos mineva 740 let od prve
omembe kraja v pisanih virih. Iz
latinsko pisane listine oglejskega
patriarha iz leta 1251 izvemo, da
je iz konjiške pražupnije izločil
cerkvi v Poljčanah in Laporju ter
ju priključil slivniški pražupniji,
konjiška pa je v zameno dobila
cerkvi na Tinju in Venčeslju —
Zgornji Ložnici. V tej listini lah-
ko prvič razberemo, da je bila
cerkev na Zgornji Ložnici posve-
čena češkemu svetniku sv. Vacla-
vu ali Venčeslavu. V tem času so
podpohorski predniki ustvarili
lepo domače ime Venčeselj.
Minevala so stoletja in v osem-
desetih letih 18. stoletja je glede
na navodila notranje avstrijske
vlade bilo potebno tudi na ozem-
lju tinjske cerkve ustanoviti na
Zgornji Ložnici samostojno »du-
šepastirsko postojanko«. Tako je
1785 postala samostojna kuracija
za okoli 1100 duš, 1. aprila 1891
pa je postala prava župnija. Letos
mineva tudi 110 let od ustanovi-
tve venčeseljske državne ljudske
šole, zasebno pa je upokojeni uči-
telj Primož Felicijan Brolich za-
čel že okoli leta 1848.
Kraja se je dotaknila tudi či-
talniška doba. Nedaleč vstran, na
Visolah, je živel znani narodni
buditelj, zdravnik in pisatelj dr.
Josip Vošnjak. Z njegovo pomoč-
jo je mlinar Lovro Stepišnik usta-
novil v Zidarskem mlinu na
Zgornji Ložnici »Bralno društvo
pod Pohorjem«. To je bila prva
potujoča knjižnica.
V spomin na obletnice svoje
krajevne zgodovine so pripravili
učenci zgornjeložniške šole, mo-
ški pevski zbor Prosvetnega dru-
štva Lojze Avžner iz Zgornje
Ložnice in venčeseljske Ljudske
pevke prisrčen kulturni program.
Ker pa kraj razen šolskih prosto-
rov ne zmore večje dvorane, je
bila prireditev v farni cerkvi, ki
jo v tem času obnavljajo.
Obletnice svoje krajevne zgo-
dovine so počastili tudi s slove-
sno mašo, ki jo je vodil maribor-
ski škof. dr. Franc Kramberger.
Vida Topolovec
Pregled doseženih rezultatov kmetic ptujske
občine na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
I. MESNI IZDELKI
Zlato priznanje
1.	Terezija PUNGRAČIČ, Drenovec 7,
Zavrč
meso iz tunke
2.	Marta TOPLAK, Juršinci 21, Juršinci
—	meso iz tunke
Srebrno priznanje
1. Angela MUNDA, Prerad 7, Polenšak
—	meso iz tunke
Bronasto priznanje
1.	Angela MUNDA, Prerad 7, Polenšak
~ domača klobasa
2.	Anton in Bernarda KOLAR, Dobrina
16, Žetale
—	sušena vratina
3.	Angela MUNDA, Prerad 7, Polenšak
—	meso iz tunke
4.	Marija ZELENIK, Levanjci 11,
Destrnik
—	salama
H. MLEČNI IZDELKI
Srebrno priznanje
1.	Genovefa ARNEČIČ, Gradišča 116,
Cirkulane
—	za širni namaz
2.	Marija ZELENIK, Levanjci 11,
Destrnik
—	za kozji sir
3.	Silva ŽAMPA, Levanjci 10, Destrnik
—	za beli majski sir
III. KRUŠNI IZDELKI IN PECIVA
Ekstra kakovost
1. ROZALIJA SAGADIN, Dragonja vas
20, Cirkovce
~ za pšenični kruh
Zlato priznanje
1.	Kristina ZAVEC, Mala Vranica 13, Zg.
Leskovec
—	za kruh
2.	Terezija SAGADIN, Setrže 24,
Majšperk
—	za pšenični kruh
3.	Rozalija SAGADIN, Dragonja vas 20,
Cirkovce
—	za šarkelj
4.	Angela HALOŽAN, Podlože 26, Ptujska
Gora
—	za pletenico
Srebrno priznanje
1.	Silva ŽAMPA, Levanjci 10, p. Destrnik'
—	za čajno pecivo
2.	Elizabeta Slaček, Zagorci 63, Juršinci
—	za čajno pecivo
3.	AKŽ Stoperce
—	za čajno pecivo
4.	Marjetka BELCA, Pongrce, Cirkovce
—	za čajno pecivo
5.	Anica TOPLAK, Levanjci 35, Desternik
—	za čajno pecivo
6.	Silva ŽAMPA, Levanjci 10, Destrnik
—	za domači kruh
7.	Genovefa ARNEČIČ, Gradišča 116,
Cirkulane
—	za kruh
8.	Ida PISLAK, Lešje 22, Majšperk
—	za mešani kruh
9.	Terezija SAGADIN, Sestrže 24,
Majšperk
—	za sadni kruh
10.	Terezija PUNGRAČIČ, Drenovec 7,
Zavrč
—	za mešani kruh
11.	AKŽ Stoperce
—	za kruh
12.	Milena VALIČ, Mezgovci 25, Dornava
—	za mešani kruh
13.	Angela MUNDA, Prerad 7, Polenšak
—	za rženi kruh
14.	Elizabeta SLAČEK, Zagorci 63, Juršinci
—	za pletenec
Bronasto priznanje
1.	Matilda GOLC-PODHOSTNIK,
Pristava 21/a, Cirkulane
—	za rženi kruh
2.	Martina OBRAN, Moškanjci 67,
Gorišnica
—	za mešani kruh
3.	Marta DRUZOVIČ, Drbetinci 47,
Vitomarci
—	za kruh
4.	Terezija BRATUŠEK, Cirkulane
—	za kruh
5.	Elizabeta SLAČEK, Zagorci 63, Juršinci
—	za mešani kruh
6.	AKŽ Stoperce
—	za šarkelj
Kmetice iz naše občine, ki so letos že drugič
zapored osvojile zlato medaljo, so:
1.	Terezija PUNGRAČIČ, Drenovec 7,
Zavrč
—	za meso iz tunke
2.	Terezija SAGADIN, Sestrže 24,
Majšperk
—	za pšenični kruh
3.	Angela HALOŽAN, Podlože 76, Ptujska
Gora
—	za pletenico
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
Terezija Meško
POGOVOR Z ZVONKO KKEŽEVIČ, ZNAMO PTUJSKO TURISTIČNO DELAVKO
iftt-,
»Srečen je, kdor je vrtnar...«
Zvonka Kneževič se je rodila v
Trgovišču pri Veliki Nedelji. Oče
je bil uradnik, mati gospodinja.
»Rodila sem se v tej ravnini,
prečudovitem koščku naše zem-
lje. Tu so moje korenine in od
tod izhaja moja povezanost z na-
ravo. Živeli smo v času, ko si se
moral odločiti ali za kmeta ali za
delavca. V bistvu smo bili »želar-
ji«: imeli smo malo zemlje, bili
smo brez živine in odvisni od ve-
likega kmeta.
Z nostalgijo se spominjam
otroštva: kako so me tete preva-
žale v z deskami obitih nečkah;
poplavljenih logov, ko sta Pesni-
ca in Drava prestopili bregove;
svežega kmečkega kruha, ki ga je
pekla babica, in čudnega gostega
vonja po kuhani repi iz svinjske
kuhinje, pomešanega z vonjem
po svežem gnoju, ki se širi v vasi
pozimi. Še danes imajo vsi letni
časi v teh krajih zame posebno
vznemirljivost.
V šoli sem bila uspešna. Štu-
dent naj bo! sta odločila starša.
Toda moje želje niso bile v celoti
uresničene. Namesto zdravnik
sem postala gozdar. Malce ču-
den poklic za žensko, posebno
za drobiž, kakršen sem bila. To-
da navsezadnje sem ostala v bio-
loški usmeritvi in tudi to je nekaj
pomenilo. Če že ne bom mogla
pomagati ljudem, bom pomagala
rastlinam. Vse to pa je narava. In
tako sem se vživela v svoje delo,
v naravo, to čudovito znanko,
polno presenečenj in svojih za-
konitosti.
Tudi pri zaposlitvi nisem ime-
la življenjske sreče. Namesto v
drevesnici sem dobila službo v
administraciji. Da bi potešila
svoje želje, sem si poiskala konji-
ček — urejanje okolja. Med prvo
zaposlitvijo pa sem kljub temu
imela srečo. Kot gozdarski in-
špektor v Ptuju sem opravljala to
službo tudi v Ormožu. Takratni
načelnik oddelka za gospodar-
stvo in poznejši predsednik izvrš-
nega sveta Franc Križmančič je
med drugimi dobrimi in lepimi
lastnostmi imel tudi velik posluh
in smisel za urejeno okolje. Po-
vabil me je k sodelovanju in reči
moram, da so to bila najlepša le-
ta mojega službovanja. Živela
sem z naravo, preštudirala »go-
re« knjig, se učila in prenašala
svoje znanje v okolje.
Celo delovno dobo sem preži-
vela na občini. Vmes sem konča-
la višjo pravno šolo, kar mi je pri
delu v upravni in inšpektorski
službi zelo prav prišlo. Ko sem
pozneje prevzela vodenje inšpek-
cijskih služb, sem prišla tudi v
vlado, najprej kot načelnica in-
špekcijskih služb, pozneje pa
sem v izvršnem svetu odgovarja-
la za področje kmetijstva.
Kmetijstvo me je vedno zani-
malo. V tem času se je na tem
področju veliko spremenilo, za
kar gre velika zasluga tudi dr.
Vladimirju Vrečku.
Za to obdobje me veže tudi
delo v sanacijski komisiji za reše-
vanje ptujske Petovije. Še danes
ne morem razumeti, zakaj je mo-
rala ta živilska industrija, ki je
imela vse pogoje za življenje in
delo, propasti.
Zatem sem bila vodja strokov-
nih služb izvršnega sveta in
skupščine občine. Od tam pa
sem na lastno željo »odšla« na
davčno upravo, ker se mi ni iz-
polnila želja, da bi vodila delav-
ce uprave. Tu sem tudi dočakala
penzijo.«
Kdaj ste se vključili v delo Turi-
stičnega društva Ptuj?
»V turističnem društvu delam
okrog dvajset let. Vključila sem
se z željo, da uveljavim svoj ko-
njiček. V komisiji za urejanje
okolia vsako leto izvedemo nekai
akcij za lepši in bolj zelen Ptuj.
Čeprav v komisiji nismo najbolj
zadovoljni z rezultati dela — in
to je tudi prav, kajti potem bi na-
še delo zaspalo — smo doslej v
tekmovanjih za urejeno okolje
na ravni regije in republike dose-
gli nekaj lepih uspehov. To po-
meni, da delamo in da si priza-
devamo več kot drugi.
Moja dolgoletna želja je, da bi
v Ptuju ocvetličili pročelja v cest-
nem križu Prešel nova—Lackova
ulica in Krempljeva—Miklošiče-
va ulica. Stari del mesta bi s tem
— vsaj po mojem - veliko pri-
dobil. .Ali si lahko zamislite, da z
vseh teh starih lepih in urejenih,
še bolj pa z neurejenih hiš, da
prikrijejo pomanjkljivosti, kipijo
nešteti cvetovi pelargonij, petu-
nij in drugih cvetlic!«
Kako se spreminja mesto?
»Včasih sem bila prepričana,
da moramo zbrati moči in da bo
marsikaj šlo. Danes pa se mi zdi,
da je vse razdrobljeno, da ni
skupnih potez in da vsak dela na
svojem. Zdi pa se mi tudi, da so
časi nerealni za to, da bi zmogli
večje skupne poteze. Vodilo bi
moralo biti, da to, kar pridelamo
v kmetijstvu, skozi turizem pro-
damo.«
Sedaj ste upokojenka, a še ved-
no predana turističnim idejam in
delu. Kako bogatite vsakdan?
»Vsak dan uživam v zelenju
okolice svojega doma, veselim se
vsakega cveta in brsti, uživam v
opojnih dišavah rastlin, opazu-
jem okolje in ga urejam. Urejam
ga po svojih idejah in oceni, ta
pa je podobna oceni vina. Okolje
mora zadovoljiti vse čute — oko,
uho, nos, tip in okus. Le, če ima-
te svoje okolje urejeno tako, da
ga lahko očutite z vsakim čutom,
ali če znate občutiti naravo z vse-
mi čuti, ste naravo v resnici doži-
veli". Zato je srečen, kdor je vrt-
nar.
Tudi danes prebiram stroko-
vne knjige in čim več preberem,
tem bolj vem, kako je moje zna-
nje skromno. A vedeti se pravi
poznati, spoznavati in-se iz tega
učiti. Narava je resnično neizčr-
pen vir spoznavanja in učenja,
samo čas moraš imeti, da jo opa-
zuješ.«
Zvonka Kneževič je za svoje bo-
gato in uspešno delo v ptujskem
Turističnem društvu prejela zlati
častni turistični znak Turistične
zveze Slovenije. V prejšnjem me-
secu je po štiriletnem predsedni-
kovanju sicer predala društvene
vajeti, a še naprej ostaja predana
turistična delavka. Skrbela bo za
aktivnosti v komisiji za urejanje
okolja. V zadnjem času pa si je
naložila novo nalogo — razstavo
izdelkov slovenskih kmetij. Tudi
letos je uspešno vodila prireditve-
ni odbor v Ptuju. Odmevi s prire-
ditve so ji lahko samo v spodbudo.
MG
Zvonka Kneževič
Pevsko slavje v Vidmu pri Ptuju
Štiridesetletnica MePZ KUD
France Prešeren Videm — zboro-
vodja Maks Vaupotič. Kot gost je
nastopil Gasilski moški PZ iz
Hajdoš — zborovodja Jože Derni-
kovič.
S prisrčnim pozdravom, ki je
velja nastopajočim in številne-
mu občinstvu, je uvedla nastop
3evcev .Anica Skok, ki je v nada-
jevanju povezovala spored.
V nedeljo je bil precej hladen
dan, zato je bilo v cerkvi, kjer je
potekal koncert, precej hladno,
vendar so nas pevci iz Hajdoš
ogreli že s prvo pesmijo — B.
Ipavca Slovenska dežela. Gasil-
ski moški zbor, ki je nastopil pr-
vi, je zapel šest pesmi. Zbor zve-
ni lepo, v glasovih izenačen, je
polnozvočen, mnogo pa je dopri-
nesla tudi odlična akustika cer-
kve. Poslušalci so z zanimanjem
in zadovoljstvom spremljali izva-
janje na odru in dajali priznanje
z dolgim ploskanjem. Zborovod-
ja Jože Dernikovič je tudi tokrat
z občutkom in zanesljivo vodil
svoje pevce.
Naslednji je nastopil ženski
zbor slavljencev pod vodstvom
Maksa Vaupotiča. Ženske so za-
pele štiri pesmi, lepo ubrano
(z malo ritmično netočnostjo v
tretjem glasu na koncu tretje pe-
smi), zapele so prisrčno s čisto
intonacijo, jasno izgovarjavo in
primerno dinamiko. V vsaki pe-
smi se je odražala prisrčna pre-
danost epi slovenski pesmi tako
zborovodje kakor njegovih pevk,
za kar jih je občinstvo nagradilo
z obilnim priznanjem.
Po odmoru je jubilantu MePZ
France Prešeren in dolgoletnemu
zborovodji, ki vodi zbor že celih
štirideset let, Maksu Vaupotiču
iskreno čestital k dosedanjim
uspehom predsednik ZKO Ptuj
Franc Lačen in jim zaželel še na-
prej enako uspešno in prizade-
vno pevsko udejstvovanje. Sledi-
lo je podeljevanje Gallusovih
značk zaslužnim pevkam in pev-
cem. Jubilantom seje zahvalil in
povedal mnogo spodbudnih be-
sed predsednik KS Franc Koder-
man.
Po opravljenih slavnostih je
mešani zbor France Prešeren za-
pel še šest pesmi. Zborovodja M.
Vaupotič je za to priliko izbral
najbolj uspele pesmi iz svojega
bogatega programa. Naj omenim
še solistko Anico Kokol, ki je iz-
redno čisto zapela sopranski solo
v skladbi R. Simonitija Kolo. Ta-
ko prvi kakor drugi solo sta bila
zapeta muzikalno z lepim, čistim
glasom in intonančno brezhibno.
Lepo je zapel svoj solo tudi bari-
tonist Jože Hrga, ki ga krasi lep
in kulturen glas.
Kot sem že večkrat omenil in
zapisal, je mešani zbor F. Preše-
ren dobrozvočen mešani zbor, ki
se lahko pohvali z enakovredno
zasedbo dobrih ženskih glasov
(sopranov in altov) in z enako-
vredno zasedbo kvalitetnih mo-
ških glasov (tenorjev in basov), v
svoji najlepši življenjski dobi. V
vseh teh dolgih letih se spominjam
mnogih, lahko bi zapisal neštetih
nastopov tega zbora; njihov na-
stop j)od istim vodstvom ni nikdar
razočaral, vedno so bili med bolj-
šimi zbori. Takšen je bil tudi kon-
cert ob njihovi 40-letnici, zato ču-
tim prijetno dolžnost, da pevcem
in umetniškemu vodji gospodu
Vaupotiču iskreno čestitam ne le
za ta koncert, ampak za vse njiho-
ve uspešne nastope in koncerte v
teh »kratkih« štiridesetih letih z
željo, da našo lepo slovensko ljud-
sko in umetno pesem gojijo z ena-
ko ljubeznijo še naprej.
Videmski ženski zbor.
Mešani pevski zbor KLD F. Prešeren Videm z dirigentom Maksom
Vaupotičem.
TEDNIK - 23. majl991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
Bistriški zapleti in razpleti
Slovenjebistriški občinski poslanci so na zadnji skupščinski seji potrdili občinski proračun v
milijonov dinarjev; je za dobrih K) odstotkov višji od lanskega in bo marsikomu prekri-
žal račune. \iso pa potrdili lanskega občinskega zaključnega računa. Predvideno razpravo so na
predlog predsedstvu občine preložili, ker še niso vedeli nič natančnega v zvezi z nakazilom nepo-
vratnih sredstev Obrtnemu združenju Slovenska Bistrica, pa tudi obe razveljavljeni pogodbi, vsa-
ka po 5 milijonov dinarjev, z Impolom onemogočata izdelavo bilance za leto 1990.
Denarna afera se razpleta
Ker so občinsko finančno poslovanje v ča-
su od 16. do 29. aprila preverjali inšpektorji
SDK, je sum, zaradi katerega sedanji izvršni
svet ni opravil primopredaje finančnih po-
slov, potrjen.
Ugotovili so, da bivši sekretar sekretariata
za gospodarstvo in finance ni imel pooblasti-
la, vsaj ne pisnega, za podpis pogodbe, s ka-
tero je Obrtno združenje Slovenska Bistrica
dobilo tri in pol milijone nepovratnih sred-
stev. Ugotovitve SDK so posredovali javne-
mu pravobranilcu, ki se s to bistriško denar-
no afero ukvarja. Pri reviziji so inšpektorji
ugotovili, da tudi za 10 milijonov dinarjev, ki
jih je v dveh petmilijonskih zneskih prejel
lansko leto Impol, ne obstaja potrebna
spremna dokumentacija oziroma, tako je po-
vedal predsednik izvršnega sveta Maks Ho-
hler, je bila posredovana šele naknadno. Im-
pol je posojeni denar sedaj že skoraj vrnil,
dolguje še dva milijona dinarjev.
Denarno nadomestilo
bivšim občinskim
funkcionarjem
Maks Hohler je povedal, da seje bistriški
izvršni svet na zadnji seji ukvarjal tudi s tri-
mesečnim nadomestilom za bivše člane vlade
Franca Juga, Janka Kolarja in Franca Koci-
pra. Že na eni izmed prvih sej so obravnavali
njihove prošnje, da naj bi jim našli primerno
zaposlitev v skupščinskih upravnih organih.
To pa je seveda nemogoče, ker so vsa delo-
vna mesta zasedena. Potem so vsi trije vložili
zahtevo za vrsto pravic, ker da naj bi jim kot
nekdanjim funkcionarjem pripadalo trimese-
čno nadomestilo osebnega dohodka. O celo-
tni zadevi se je sedanji IS posvetoval z repu-
bliškim sekretariatom za pravosodje. Tam so
jim povedali, da imajo funkcionarji ne glede
na način odhoda z dela pravico do treh mese-
čnih plač. Izvršni svet je na 4. seji odločil, da
dobi trimesečno nadomestilo Franc Kociper,
ki je bil pred zaposlitvijo na izvršnem svetu v
makolski Iskri, tam pa so v tem času ugotovi-
li, da je tehnološki presežek, in je tako ostal
brez zaposlitve. Za Franca Juga so menili,
naj se najprej razjasni njegov spor v poljčan-
ski Preskrbi, Janko Kolar, ki prav tako terja
svoje denarne pravice, pa mora zahtevo do-
polniti, med drugim tudi z dokumentom o
mirovanju prejšnjega delovnega mesta.
Dražja voda in ogrevanje
Komunalno podjetje Slovenska Bistrica je
predlagala povišanje cen vode in toplotnega
ogrevanja. Gospodinjstva bodo od maja da-
lje plačevala za kubik vode 11,90 dinarjev
(doslej 9,50), vsi drugi porabniki pa 23,70 di-
narjev (prej 18,95). Z majem bo dražje tudi
ogrevanje stanovanj: za kvadratni meter bo-
do stanovalci morali plačati 16,40 dinarjev.
Vida Topolovec
KLUB MERCATOR ŠTEJE ŽE 15.000 ČLANOV
Kartica Mercator
Klub Mercator je bil ustano-
vljen septembra 1987. Z njim je
Mercator uresničil željo o tesnej-
šem sodelovanju med potrošni-
kom in podjetjem. Želeli so nare-
diti nekaj več za kupca. Z izdaja-
njem kuponov Mercator prek
Kluba Mercator so kupcem
omogočili varčevanje, hkrati pa
V začetku letošnjega leta je
Klub Mercator presenetil svoje
člane z nagrado za zvestobo v
obliki letnega dodatka v višini
5 odstotkov od obračunanih in
izplačanih obresti v letu 1990.
Podobna presenečenja ne bodo
izostala tudi v prihodnje, ven-
dar se pri Mercatorju držijo
pravila: »Ne obljubljaj, raje
stori«.
so z njimi lahko kupovali blago
in plačevali storitve v prodajnih
enotah Mercatorja po vsej Slove-
niji.
Lani je Mercator kupone na-
domestil s komercialnimi zapisi,
ki so bili po vsebini in donosno-
sti enaki kuponom in prilagojeni
zakonu o vrednostnih papirjih,
poslovanje z njimi pa enostav-
nejše in cenejše. Izkušnje pa so
pokazale, da člani Kluba Merca-
tor niso osvojili komercialnih za-
pisov za nakupe blaga in plačilo
storitev.
Zato se je Mercator odločil za
kartico Mercator. Člani Kluba
Mercator bodo lahko od 1. juni-
ja nadomestili komercialni zapis
s kartico. Tisti, ki niso člani klu-
ba, pa se bodo lahko včlanili, ko
bodo plačali začetni polog v viši-
ni 1.000 dinarjev.
Mercatorjeva kartica.
S kartico Mercator lahko upo-
rabnik varčuje pod enakimi po-
goji kot s komercialnim zapisom
(trenutno velja 36-odstotna letna
obrestna mera) ter brezgotovin-
sko in z odloženim plačilom ku-
puje blago in storitve v nekaj več
kot 350 enotah Mercatorja.
NaV
Kaj je zanesljivost
o človeku pravimo, da je zanesljiv, če nas ne izda oziroma če nas
ne zapusti, ko smo v težavah. Tudi za tehnični izdelek lahko rečemo, da
je zanesljiv, če ne odpove takrat, ko ga potrebujemo. To velja tako za
pralni stroj, telefon, avtomobil in računalnik kot za druge tehnične iz-
delke in sisteme. S tem, kako zanesljivi so posamezni tehnični izdelki in
sistemi, se ukvarja sorazmerno mlada veda, imenovana »zanesljivost«.
Začetku zanesljivosti kot vede
je bila, žal, vzrok korejska vojna.
Takoj na začetku le-te so ameri-
ške elektronske naprave na veli-
ko odpovedovale in takrat si ni-
so znali razložiti zakaj. Ameriška
vlada je vložila veliko sredstev v
ustrezne raziskave in takrat so
nastali zametki zanesljivosti kot
vede. Izkazalo se je, da napak v
elektronski opremi (oddajnikih,
sprejemnikih, radarjih itd.) ni
mogoče napovedovati z goto-
vostjo, pač pa da so odpovedi
naključni dogoki, zato so začeli
iskati ustrezne matematične mo-
dele, ki so bili prohahilistični
(verjetnostni). Odpovedi posa-
meznih vrst elektronskih elemen-
tov so zadoščale določenim stati-
stičnim porazdelitvam, zlasti ek-
sponentni. Kmalu so podali tudi
prvo definicijo, kaj je to zaneslji-
vost. Definirali so jo kot verjet-
nost, da neki tehnični izdelek
oziroma sistem od začetka do iz-
branega trenutka deluje brez vsa-
ke okvare. Nato so se pojavile
definicije tudi drugih parame-
trov zanesljivosti: razpoložljivost
je definirana kot verjetnost, da
sistem v izbranem trenutku delu-
je ustrezno; za sistem lahko po-
damo tudi srednji čas do prve
odpovedi ali srednji čas med za-
porednima odpovedima, kar je
postal — zlasti v računalništvu
— eden od najbolj navajanih ko-
mercialnih podatkov (MTBF).
Za posamezni tehnični izdelek
je nemogoče natančno napove-
dati trenutek, ko bo odpovedal,
čeprav se bo to slej ko prej zgo-
dilo. Če pa opazujemo med
obratovanjem skupino istovrst-
nih izdelkov, ugotovimo, da od-
povedujejo po določenih verjet-
nostnih zakonitostih. Na primer
pri nekem izdelku preživi prvi
mesec 95 % izdelkov, drugi me-
sec 91 %, tretji mesec 87 % itd.
Tej odvisnosti med odstotkom
izdelkov, ki so za obratovanje še
sposobni, in pripadajočim časom
obratovanja pravimo »funkcija
zanesljivosti« ali na kratko »za-
nesljivost«. Raziskovanja so po-
kazala, da je zanesljivost tehni-
čnega izdelka odvisna od zanes-
ljivosti njegovih sestavnih delov
in od načina, kako so ti sestavni
deli vstavljeni v izdelek, na za-
nesljivost pa vplivajo tudi obre-
menitve, ki jim je med obratova-
njem podvržen izdelek. Poveča-
ne obremenitve zmanjšajo zanes-
ljivost izdelka.
Zvezo, po kateri vplivajo za-
nesljivosti sestavnih delov, ustroj
izdelka in obremenitve na zanes-
ljivost celotnega izdelka, je mo-
goče izraziti v matematičnem je-
ziku v obliki matematičnih for-
mul. Te lahko uporabljamo pri
načrtovanju novih izdelkov.
Opišimo na kratko prednosti,
ki jih imamo, če vključujemo za-
nesljivost kot vedo že pri načrto-
vanju novih izdelkov in tehni-
čnih sistemov. Povečanje zanes-
ljivosti izdelka je vedno poveza-
no s povečanjem proizvodnih
stroškov, saj zahtevajo zaneslji-
vejši izdelki dražje materiale in
skrbnejši način proizvodnje. Na
določenih tehničnih področjih,
kjer je od zanesljivosti odvisna
varnost ljudi in imetja, na primer
v jedrskih elektrarnah in v letal-
stvu, je vedno potrebno vztrajati
pri visoki stopnji zanesljivosti
kljub visokim stroškom. V začet-
nem obdobju tehnike so si tudi
pri proizvodnji manj »nevarnih«
izdelkov prizadevali, da bi izdel-
ke proizvajali »za večno«. Zato
so bili takratni izdelki sorazmer-
no dragi in zato za povprečen
žep težko dostopni.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
(Nadaljevanje prihodnjič)
10 — OD TU IN TAM
23. maj 1991 - TEDNIK
Na nadmorski višini 400 in nekaj metrov stoji cerkev sv. Janeza.
Glavni oltar.
Pokopališče okrog cerkve.
V SOBOTO, 25. MAJA, SVEČANA MAŠA V OBNOVUENI CERKVI SV. JANEZA NA JANŠKEM VRHU
Oltarji še čakajo obnovo
Obnova cerkve sv. Janeza na Janškem Vrhu se
je pričela pred dvema letoma. Cerkvica, ki je na-
stala po mnenju umetnostnih zgodovinarjev po
vsej verjetnosti konec 16. ali v začetku 17. stoletja
— zapiskov o njenem nastanku je sila malo — je
obnovljena zunaj, pa tudi notranjost in temelji so
novi.
Pri odstranitvi ometov so ugotovili, da je sta-
rejša, kot so mislili doslej. Stranski portal je got-
ski, kar daje misliti, da je cerkev zadnji ostanek
gotskih stavb pri nas. Cerkev sv. Janeza je podruž-
nica cerkve na Ptujski Gori, ki je biser gotike pri
nas, in pri njeni obnovi so v stavbi odkrili veliko
ožganih kamnov, ki naj bi bili s Ptujske Gore, saj
se je na tamkajšnji cerkvi konec 15. stoletja podrl
zvonik, prizadel jo je tudi požar in verjetno je, da
so pri gradnji na Janškem Vrhu uporabili po poža-
ru material ptujskogorske cerkve.
O nastanku cerkve na Jinškem Vrhu pater
Maks Kianjšek pravi: »Kolikor je meni znano, ni
nobenih zapiskov, zakaj je ta cerkvica nastala.
Cerkvica sv. Janeza ali sv. Janža, kot pravimo pri
nas, je tipična za ta prostor. Ljudje so verjetno
enačili Janeza Krstnika z Janezom Evangelistom,
Janez Evangelist pa je zaščitnik janževca, torej do-
bre kapljice. V obnovljeno cerkvico je družina Br-
glez dala vgraditi barvno okno — vitraž v spomin
na njihovega očeta Ivana, ta vitraž pa predstavlja
sv. Janeza Evangelista. Ta drži v rokah kelih s ka-
čo, upodobljena je tudi cerkvica in Dravinja v do-
lini. Tako sta prišla oba svetnika na Janškem Vrhu
na svoj račun.
Na Ptujski Gori sem osmo leto v službi, in kot je
bila že takrat navada, je služba božja na Janškem
Vrhu redno vsako drugo in četrto nedeljo v mese-
cu ob II. uri. Imam pa vtis, da zadnje čase ljudje
zelo radi prihajajo sem gor, še posebej v poletnih
mesecih. Počasi tudi naše Haloze postajajo zani-
mive za izletnike, čeprav bi si želeli turizma še več.
Je pa Janški Vrh ob haloški planinski poti in mno-
gi, ki hodijo po njej, se ustavio ob tej prijazni cer-
kvici; lahico si jo tudi ogledajo, saj ima soseda
ključ. Cerkvica je tudi arhitekturno zelo zanimiva,
še posebej za tiste, ki so >občutljivi< na takšne
majhne lepote, ki se skrivajo tudi v Halozah.«
Za obnovo cerkve so prispevali krajani Janške-
ga Vrha, Ptujske Gore in tudi od drugod, kakšne-
ga posebnega donatorja pa ni bilo. Vas Janški Vrh
ima danes okrog 25 prebivalcev in vsako leto se
zaprejo vrata kakšne hiše, saj mladih sem gor ni, je
pa v okolilci veliko počitniških hišic.
Pri cerkvi so obnovili ostrešje in streho. Delno
je bila pokrita še s skrilom, delno s pločevino. Po
navodilih Zavoda za naravno in kulturno dedišči-
no so jo prekrili z bobrovcem, s skrilom, ki je bil
še dober, pa so prekrili zvonik. Zaradi vlage je bi-
lo treba odstraniti tako zunanje kot notranje ome-
te in pri tem so ugotovili, da se vzhodni del cerkvi-
ce odmika od glavne ladje. To je seveda pomenilo
dodatna dela, vendar je cerkev danes statično sa-
nirana. Strop je bil zaradi puščanja strehe do polo-
vice uničen, obnovili so ga v prvotni podobi in je
lesen. Cerkev ima tri oltarje, ki so baročni. Glavni
je posvečen sv. Janezu Krstniku; žal ni restavriran,
ampak samo zaščiten proti nadaljnjemu propada-
nju. Enako stranska oltarja, ki sta dobila lesene
podstavke. Akademski kipar Viktor Gojkovič je iz-
delal še majhen daritveni oltar, delno iz kamna in
—-^^
Ker obnovitvena dela še niso končana, razmišlja
pater Maks Klajnšek o ustanovitvi Društva prija-
teljev 5v. Janža. s pomočjo katerega bi zbrali po-
treben denar za dokončanje del.
___y
delno iz lesa, na katerem je vrezan stiliziran grozd.
Cerkev premore še veliko sliko sv. Antona Pado-
vanskega, ki kleči pred Marijo, ta pa drži v naroč-
ju Jezuščka. Iz Jezusovih ust gredo besede v latin-
ščini: Sinko, daj mi svoje srce. Slika je delo nezna-
nega avtorja, na njej pa sta še dva angela. Je resta-
vrirana. Nenavadno je, da premore taka majhna
cerkev tako veliko sliko, pravo razkošje za revne
Haloze. Ohranjene so tudi štiri lesene table, štirje
evangelisti kot sestavni del stare prižnice — ta je
bila pred leti odstranjena. Poleg tega je vredna
ogleda tudi plastika domačega baroka pieta.
Cerkev je dobila tudi nov tlak. Posegi so bili ve-
liki. Ljudem ni bilo težko pljuniti v roke in jo tudi
z delom pomagati obnoviti. Okrog cerkve je tudi
pokopališče, ki ga uporabljajo še danes.
Cerkev, je podružnica cerkve na Ptujski Gori in
je kar 100 metrov više. Pater Maks Klajnšek pravi:
»Hrib, na katerem stoji cerkev sv. Janža, ima zani-
mivo lego. Od tod je enkrat pogled na vse strani.
Mislim, da takega razgleda zlepa ne moremo najti
v Halozah: proti Donački in Ravni gori, Haloze v
smeri Podlehnika, vidi se ptujsko jezero, v lepem
vremenu je mogoče videti Veliko Nedeljo, zadaj
Hum, vidi se Ptuj, Polenšak ... Tudi Kamniške
Alpe in Peco ie mogoče videti.
Na Janški Vrh je mogoče priti iz Dolene, Do-
klec ali pa Slap. Ce si hoče kdo ogledati tudi no-
tranjost cerkve, dobi ključ pri sosedi, kdor pa želi
kaj več, pa se lahko najavi v župnijskem uradu na
Ptujski Gori.
V soboto, 25. maja, bo obnovljeno cerkvico sv.
Janeza in daritveni oltar blagoslovil mariborski
škof dr. Franc Kramberger. Slovesnost bo ob 15.
uri. Nastopili bodo folklorna skupina Rožmarin
haloških dolin iz Dolene in domači haloški pevci.
Ker pa bomo sredi Haloz, bomo seveda ponudili
tudi kozarec haloškega in domači kruh.«
NaV
Stiska Zebčevih
Ko so se leta 1986 v ptujskem komunalnem podjetju — natančneje r Vodovodu in kanalizaciji — odlo-
čili, da bodo postavili novi črpališči pitne vode v Skorbi, so okoliškim prebivalcem obljubili, da bodo vsa vpra-
šanja v zvezi z odškodninami in zamenjavo zemlje uredili s pogodbami. Vodno zajetje namreč zahteva določe-
no varstveno območje. Pas ob zajetju je bilo potrebno razlastiti, hkrati pa zagotoviti tudi varstveni režim na
površinah v bližini črpališča. Toda od obljub ni bilo nič. Lastniki, ki so jim zaradi novega črpališča odvzeli
zemljo, še danes plačujejo davke zanjo in je potemtakem — formalno gledano — njihova. Toda njihovi proble-
mi sploh niso primerljivi s težavami, kijih imata zaradi zajetja Vincenc Zebec in njegova družina. Po načrtih,
nastalih v pisarnah, njegove dvostanovanjske hiše in 50 arov zemljišča na tem območju ne bi smelo biti. Po
zahtevah pristojnih služb bi morali njegovo hišo porušiti, oni pa bi se morali torej odseliti. Seveda bi mu mora-
lo podjetje, ki s prodajo vode skuži, ponuditi nadomestno hišo in zemljo ter urediti njegovo preselitev.
Leta tečejo in družini Vincenca in sina Vinka še vedno živita tam. Toda od takrat, ko se je vse skupaj
pričelo, so njihove bivalne razmere nevzdržne. Zato, ker naj bi jih v megleni prihodnosti odselili, jim ne pustijo'
poglobiti studenca, kije zaradi novega črpališča presahnil, kljub obljubam jim niso napeljali niti vodovoda —
vsaj začasno, pa tudi nikakršnega popravila na hiši jim ne pustijo, ker hiše in njih tam formalno gledano ne bi
smelo več biti. Hiša pa seveda zahteva vzdrževanje, tudi družini ne moreta urejeno živeti, če nimata pitne vode
in sta odvisni od gasilskih cistern ter dobre volje gasilcev. Kako lahko v takih razmerah živita dve družini z
dvema otrokoma in dedkom, ki je invalid?
NA HIŠO
SE JE PRIVADIL
Vincenc Zebec je bil dolga leta
delavec na Kombinatu. Na delu
se je tudi ponesrečil in ostal brez
nog. Potem ko je bil invalidsko
upokojen, je kupil hišo v Skorbi
in nekaj zemlje ob njej. Sčasoma
jo je uredil tako, da se počuti v
njej varnega in si je v njej olajšal
gibanje. Ne samo v hiši, tudi
okoli nje: urejen ima pločnik, po
katerem je gibanje zanj lažje.
Dokler so imeli v studencu vodo,
so uredili tudi kanalizacijo in
drugo polovico hiše, v kateri si je
sin Vinko uredil stanovanje za
svojo družino z dvema otroko-
ma.
Zebčevi, zbrani na prijetnem
dvorišču, pripovedujejo, kako so
se veselili, da bodo pognali nov
pralni stroj, a ta sedaj miruje, ker
nimajo vode. Nič nimajo proti
temu, da bi jih preselili v ustre-
zno hišo kje drugje, saj razume-
jo, da mora biti okolica črpališč
pitne vode ekološko neobreme-
njena. Toda kaj, ko so vsi po šte-
vilnih obljubah, da bodo vse ure-
dili, na nje pozabili. V vseh teh
letih so se na hišo in prijetno
okolico navadili. Vincenc žalo-
stno pripoveduje: »Pustili so nas
životariti, vode ne moremo dobi-
ti, ker nas tu ne bi smelo več biti.
Sami se ne moremo seliti, če nam
ne zagotovijo ustreznega doma.
Veste, tu imam tak mir. Zjutraj
ure in ure v miru poslušam ptice,
navezal sem se na ta mirni kraj.
Človeku, kakršen sem, mir veli-
ko pomeni in zaradi tega sem ne-
koč davno tudi izbral tole hišo.
Všeč mi je bilo tu . . . Sedaj pa ne
morem več tega vzdržati... Brez
Vincenc Zebec
vode ne gre in to traja že leta in
leta. Vsi samo obljubljajo ...«
TUDI HIŠE
NE SMEJO
POPRAVUATI
Sin dodaja, da bi rad v hiši
marsikaj uredili, popravili bi fa-
sado, a ne dobijo dovoljenj. Kaj-
ti tam, na Ptuju, jim pravijo, da
je hiša predvidena za rušitev in
so kakršnakoli dela prepoveda-
na. Tudi vodovoda jim ne dovo-
lijo napeljati niti poglobiti stu-
denca.
Nazadnje je bil direktor ko-
munalnega podjetja pri njih lani,
in od takrat ni bilo več nikogar.
Družini so prepustili životarje-
nju. Nekajkrat so še obljubili, da
jim bodo poiskali novo prebiva-
lišče. Zebčevi bi pristali le na hi-
šo, v kateri bi imeli toliko prosto-
ra kot sedaj, ne bi pa smelo biti
stanovanje v nadstropju, saj se
Vincenc ne more gibati po stop-
nicah.
ISKANJE NOVEGA
DOMA...
Nekajkrat so jim ponudili po-
polnoma neustrezna stanovanja.
Na krajevni skupnosti na Hajdi-
ni smo izvedeli, da so se tam zav-
zemali za to, da bi Zabčevi dobili
hišo ob osnovni šoli na Hajdini.
Ko je Komunalno podjetje izve-
delo za ceno, je misel na nakup
opustilo. Kot kaže, so želeli pro-
blem rešiti čim enostavneje in z
najmanjšimi stroški, to pa seveda
ne gre. Pa tudi človeško ni
obravnavati celotno družino in
Vincenca sarho skozi denar. Saj
so vendarle vredni spoštovanja
in imajo pravico dobiti novi
dom, če od njih že zahtevajo, naj
zapustijo sedanjega. Nekajkrat
so Zebečevi tudi sami skušali po-
iskati nov dom, toda vsi, ki so iz-
vedeli, da naj bi ga plačalo Ko-
munalno podjetje, so raje proda-
li drugim.
Vincenc je dolgo molčal in je
upal, da na Komunalnem podje-
tju ne bodo pozabili na obljubo
in bodo uredili vsaj to, da bi imel
vodo, dokler se ne odseli. Tako
pa so, če odmislimo dobro voljo
tamkajšnjih gasilcev, prepuščeni
sami sebi in pravzaprav žejni ob
dveh velikih črpališčih pitne vo-
de na Dravskem polju. Tudi v
Ljubljano so klicali in se pogo-
varjali s pristojnimi uradniki. Vsi
so jim zagotavljali, da mora
upravljalec vodovoda urediti, da
se bodo odselili, in da morajo
dobiti ustrezno dvostanovanjsko
hišo. Pa nič ...
Morda bi Vincenc še naprej ti-
ho prenašal stisko in obup, a je
na srečo med nami še nekaj lju-
di, ki opazijo tudi stiske drugih.
Vincenc nas sam ne bi najbrž ni-
koli povabil na obisk, a je name-
sto njega to storil eden daljnih
sosedov, ki skupaj z nami ne mo-
re dojeti, kako je mogoče, da ne-
kdo ostane v tako nemogočem
položaju in se zanj nihče ne zme-
ni...
Darja Lukman
Domačija Zebčevih ob vodnih črpališčih
KAJ PRAVIJO V KOMUNALI?
Direktor ptujskega Komunalnega podjetja nam je v torek povedal, da bodo problem Vincenca
Zebca in njegove družine kmalu rešili. Prejšnji teden naj bi sklenili iskanje nadomestne hiše. Tudi ce-
nilec je že ocenil njihovo sedanjo hišo. Zebčeve so seznanili z lokacijami, pripravljajo tudi pogodbo,
s katero naj bi vse skupaj uredili. Njihov predstavnik je »že« obiskal Zebčeve in jim ponudil šest lo-
kacij. Oni naj bi se strinjali z eno od njih, ki je v bližnji Gerečji vasi.
Pravijo pa v Komunalnem podjetju tudi, da doslej niso imeli sredstev, s katerimi bi uredili ta
problem, in se bodo potrudili, da bodo to uredili tako, kot bi ustrezalo Zebčevim. Ti namreč potrebu-
jejo dvostanovanjsko hišo in ustrezno ohišnico, predvsem pa hišo, v kateri bo Vincenc lahko prilago-
dil prostore za svoje gibanje.
Upati je torej, da se bodo težave te družine zmanjšale in bodo s komunalnim podjetjem našli
skupno rešitev. Vse to, kar se dogaja zadnje dni, seveda ne opravičuje zanemarjanja težav Zebčevih,
ki so trajale skoraj pet let!
TEDNIK - 23. maj 1991
OD TU IN TAM — 11
»Naj drugje delajo meje — mi bomo poti.. .u
Sonce, glasba, lepo vreme, planine ter dobri in prijazni ljudje najbrž gredo skupaj. To so na nepozabnem
slavju ob odprtju ormoške planinske poti II. maja povedali govorniki, potrdilo pa je okoli IfO planincev, ki so
se zbrali na Meškovini v Lahoncih, kjer se je rojevalo vse, kar diši v Priekiji po planinah. Slavja se je udeležil
tudi član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl; na predlog Erne Meškove je postal častni član
vseh Priekov. Ormoška planinska pot ima devet kontrolnih točk, na vsaki je žig, ki vsebuje eno od črk imena
Maksa Meška. Pot, ki vodi čez polja, po travnikih, gozdovih in med vinogradi po slovenjegoriških gričih, je
potrebno prehoditi v okoli 17 urah.
Le največji optimisti so v noči s
petka na soboto med 10. in II. majem
upali, da dež ne bo ogrozil slavja, ki
so ga ormoški planinci ob odprtju
planinske poti, ki vodi po območju
ormoške občine, pripravljali že dalj
časa. Potem pa se je rodilo lepo in
sončno jutro, nastal je prelep dopol-
dan, sončen, ves umit. V takem vre-
menu so se na domačiji Meškovih v
Lahoncih zbirali planinci od blizu in
daleč z željo, da skupaj prehodijo del
ormoške planinske poti. Vsi pa so že-
leli stisniti roko Erni Meškovi, saj jo
poznajo kot vneto planinko, ki se je
planinam zapisala že v otroških letih,
in kot opisovalko številnih poti son-
čne Priekije. Ob tem se je ormoškim
planincem porodila misel, da bi s pla-
ninsko potjo povezali ta del slovenje-
goriškega sveta.
»Zamisel je danes resničnost. Va-
bljeni v naše kraje. Prihajali boste ob
prebujanju narave, ko bodo po naših
vinogradih cvetele breskve, ob cvetenju
jablan, zorenju pšenice. Jeseni bodo
vašo pot pospremili klopotci, ko bo
kmet pospravljal sad svojega celoletne-
ga dela, ko se obarvajo naše šume, pol-
ne kostanja, po goricah pa se sliši vese-
lo petje in vriskanje, v zemlji je že novo
seme, ki potem obrodi stoteren sad.
Pridite, spoznajte našega človeka, ki se
trudi od zore do mraka in vedno najde
toliko časa, da spregovori z vami, vsaj
o vremenu, če ne o drugem,« je v svo-
jem nagovoru vsem obiskovalcem po-
vedal predsednik planinskega društva
Ciril Meško.
Prisrčen aplavz je bil namenjen tu-
di dr. Matjažu Kmeclu, članu pred-
sedstva Republike Slovenije. Vsem se
je zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga
po njegovem lahko doživiš samo na
tem koncu Slovenije. »Vas Prieke ima
še bog rad. Ce pomislim, kako nas je
včeraj zalivalo z vodo, in to ne samo
nas niočvirnike v centralnem delu Slo-
venije, ampak tudi vas v tem prijaznem
koncu Slovenije. Potem pa se je nare-
dilo vreme, kakršno je spodobno za ta-
ko lepo prireditev in za tako sijajno
pot, kot so jo napravili člani Planin-
skega društva Maksa Meška,« je pri-
čel slavnostni govornik. V nadaljeva-
nju je govoril o naših mednacional-
nih prepirih, določanju novih meja,
medtem ko tu v Priekiji ustvarjamo
poti, ki ljudi povezujejo. »To je 63.
transverzala v Sloveniji, kar pomeni,
da si želimo srečanj, medsebojnih pove-
zovanj in da nočemo meja, da se skuša-
mo najlepše in najbolj prijateljsko ra-
zumeti. Naj delajo drugje meje, mi bo-
mo pa delali poti. To je naša pravica in
mislim, da je tudi človeško. Mislim, da
je dragocenost takšne poti prav v tem,
da pelje mimo prijaznih domov, mimo
hramov, mimo prislovične štajerske
prijaznosti, vljudnosti, odprtosti. Zara-
di tega je to pot prijateljstva in je toli-
ko bolj dragocena. Naj jih bo četudi
100, samo da so tako lepe in dobre, kot
je ta. Prepričan sem, da jo bom ob prvi
priložnosti tudi prehodil,« je še pove-
dal dr. Kmecl.
Govoril je tudi o Meškovini, ki
očitno predstavlja dobri duh Priekije,
pa naj je bil to pokojni Maks Meško,
ki mu ni bilo težko v soboto sesti na
kolo in se odpeljati v Julijce ali pa v
Kamniške planine, ali Erna Meškova,
ki je s tolikšno ljubeznijo popisovala
vse, kar je doživela v prijaznem svetu.
Omenil je tudi F. Ksavra Meška, ki je
tudi Meškove krvi in rodu in je s svo-
jim življenjem kazal, kako moraš biti
samozavesten ne glede na to, kakšne
težave ti tičijo za vratom. V skupni
slovenski literarni prostor je vnesel
prleško odprtost, samozavest, občut-
ljivost in duhovnost, ki je doma prav
v tem koncu Slovenije. Omenil je tudi
druge velikane Priekije: dr. Trstenja-
ka, Krefta, Kocbeka, Slodnjaka. Svoj
govor je sklenil z besedami: »Zaradi
tega skoraj ne moremo drugega, kot da
si v tem prelepem dnevu oziroma do-
poldnevu zaželimo, da ta pot ostaja še
dolgo, naj jo prehodi čimveč ljudi, naj
nas čimbolj povezuje, preživi rodove,
kajti pot je edina prihodnost. To je pot
druženja, prijateljstva in medsebojnega
razumevanja.«
Pred mikrofon so povabili tudi Br-
no Meškovo. Menila je, da so prisotni
slišali toliko lepih besed o Priekiji, da
skoraj nima več kaj dodati. Zaželela
jim je srečno pot do Jeruzalema, tisti
pa, ki imajo njeno knjigo, naj prebe-
rejo vse o Jeruzalemu, da bodo videli,
kako čudovita dežela je Prlekija, ki jo
ljudje tod nosijo v srcu, košček sreče
pa želijo podeliti vsem, ki se jim pri-
bliža. »Bodite prepričani, četudi so na-
še dlani žuljave in delavnik brez počit-
ka, bomo vedno našli čas, da se lahko z
vami pogovorimo, vas povabimo v hišo,
pa vam poniidimo, če driigo ne, košček
domačega kruha pa zabel,« je v zano-
su povedala Erna kar po domače.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili tu-
di lepo pripravljenega kulturnega
programa, ki so ga prispevali Pihalni
orkester Ormož, trobilni kvartet. De-
kliški komorni zbor DPI) Svoboda iz
Ormoža in recitatorja, člana DPD
Svobode iz Ormoža, Saša Masten in
Bojan Rajh, ki sta prebrala misli prle-
ških piscev F. K. Meška, Erne Meško-
ve in Stanka Janežiča: celoten pro-
gram je povezovala Majda Lukner.
Ta sobotni dopoldan je izžarevala
Meškova domačija posebno toplino
ob pogostitvi z domačimi dobrotami,
ki so romale iz velike kmečke kuhinje
med ljudi in jih ni hotelo zmanjkati.
Bilo je domačega kruha in zabeli, pa
pogač, kvasenic ter peciva, ki je kar
samo lezlo v usta.
Potem ko je dr. Matjaž Kmecl pre-
rezal vrvico nove poti, je množica pla-
nincev pričela svojo pot v dve uri od-
daljeni Jeruzalem, kjer so preživeli ob
nepozabnem dopoldnevu še lep po-
poldan.
Planinsko društvo Maksa Meška iz
Ormoža je izbojevalo novo, veliko de-
lovno zmago, saj bodo vsi, ki so po
tej poti že šli, in tisti, ki se bodo napo-
tili po njej, odšli na pot s prijetnim
občutkom, da se bodo srečali s pre-
prostimi, vendar prijaznimi in gosto-
ljubnimi Prieki.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hosyan
Vrvico je prerezal dr. Kmecl.
Dr. Matjaž Kmecl in Erna Meško.
Zemljevid ormoške krožne planinske poti s kontrolnimi točkami: hotel Ormož (1), H um (2), Kog (3), Jeruza-
lem (4), Lahonci (5), Kostanj (6), Gomila (7), Ritmer (8) in Drakšl (9).
POGOVARJAU SMO SE Z MARIJO PAJIČ, VIŠJO MEDICINSKO SESTRO
;; Vodilo naj bodo potrebe
bolnika, ne pa predpisi in denar. . .«
Marija Pajič je ena izmed vzornih medicinskih delavk, takšnih, ka-
kršnih si varovanci samo želijo. Lani ji je Zveza društev medicinskih se-
ster Slovenije za vso njeno strokovno in raziskovalno delo, požrtvoval-
nost, društveno dejavnost in mentorstvo podelila zlati znak.
V	patronažni službi dela že od leta
1968. Razen štirih let v Ptuju
(1976-1980) dela ves čas v Maribo-
ru. Od leta 1984 vodi zdravstveno ne-
go bolnika na domu v zdravstvenem
domu Maribor. Sedaj je njeno stroko-
vno področje dela sicer zoženo, izkuš-
nje iz prejšnjih let, ko je delala kot
polivalentna sestra, pa ji veliko po-
magajo.
Kakšno je delo, ki ga opravljate?
»To delo je dokaj strokovno in zah-
tevno. Število bolnikov na domu se
povečuje. Povečuje pa se tudi obseg
storitev, ki jih opravljamo na domu.
Medicina hitro napreduje, bolniki hi-
treje zapuščajo bolnišnice, zato pa se
povečuje obseg potrebnih storitev pri
oskrbi na domu.
V	Mariboru smo razvili celodnevno
oskrbo varovancev.«
Kako pa trenutne razmere v zdrav-
stvu vplivajo na vaše delo?
»V patronaži težav vsaj za zdaj še
ne čutimo. Naš bolnik za naše delo ne
plačuje participacije in tako naj bi bi-
lo tudi v bodoče.
Kdor potrebuje našo pomoč, je res
v stiski. Je zdravstveno in socialno
Ogrožen. Sleherna participacija bi bi-
la zanj dodatna obremenitev. Naša
služba skrbi za težko prizadete bolni-
l^e. invalide, umirajoče, kronične bol-
nike. To so v glavnem starejši ljudje,
stari nad 60 let. Zaenkrat ne primanj-
kuje pripomočkov, ki jih potrebuje-
mo pri našem delu. Te si naši varo-
vanci lahko pridobijo na recept. Lah-
ko samo upam, da bo tako tudi v bo-
doče.«
Naše zdravstvo danes — kako ga vi-
dite?
»Moj pogled je zožen — s strani
patronažne službe. Morali bi narediti
dvoje: morali bi razvijati patronažno
dejavnost v smislu zdravstvenovzgoj-
nega dela in kurativni del.
V prvem delu bi bili vzgojitelji. Na-
ši ljudje še premalo vedo o tem, da se
je bolezni moč obvarovati, da se lah-
ko izognejo stresnim stanjem, ki so
pogosto vzrok fizičnega obolevanja.
Prav tako premalo vedo o pomenu
zdravega okolja, o vlogi rekreacije na
človekovo zdravje, o tem, da potrebu-
jejo dovolj počitka. To zdravstvenov-
zgojno delo lahko razvijamo posami-
čno ali v skupinah.
Pri kurativnem delu bi posebej iz-
postavila povezanost zdravstvenih de-
lavcev na relaciji dom - bolnišnica.
V Mariboru razvijamo kontinuirano
nego. Ta naj bi zagotovila povezanost
med sestro, ki skrbi za bolnika doma,
in sestro, ki bo skrbela za bolnika v
bolnišnici — in obratno. Zdravstveni
delavci moramo poznati potrebe va-
rovancev. prav tako njegovo odvis-
nost od nas, da ne bodo čutili spre-
memb, ko bodo morali zamenjati
okolje. Na splošno povedano — gre
za pravilen odnos zdravstvenih delav-
cev do varovanca. Mislim, da smo
Marija Pajič
zdravstveni delavci v tem odnosu ma-
lo popustili in da premalo upošteva-
mo pacientovo stisko, njegovo odvis-
nost, težave in drugo. Potreben je bolj
človeški, pristnejši stik. Lahko bi na-
šli opravičilo za napake v odnosu
zdravstveni delavec — bolnik, saj
stresne situacije v družbi vplivajo tudi
na nas.«
Kakšen je odnos družbe do zdrav-
stva?
»Pri svojem strokovnem delu sem
nekoliko »izolirana«, zato v tem tre-
nutku ne vem veliko povedati o tem,
kaj bo zdravstvu prinesla nova zako-
nodaja. Vem pa, da tudi tej dejavno-
sti ne bo prizanešeno s privatizacijo.
Prepričana sem, da tudi za področ-
je sestrske dejavnosti potrebujemo
neki organ, ki bo spremljal privatiza-
cijo na tem področju. Mislim, da ne-
ga bolnika na domu še naprej sodi v
institucijo, ki ima večje možnosti stro-
kovnega delovanja, strokovnega nad-
zora in strokovnega usposabljanja za
to delo. Sestre, ki negujejo bolnike, se
morajo nenehno izpopolnjevati, vse-
ga tega v privatizaciji ne bo. To je
specialno področje, ki naj ostane
»družbeno«!
Koliko je vredno vaše delo?
»Tisti, ki nas poznajo, in tisti, ki
spremljajo naše delo in prizadevanja,
so zadovoljni. Verjamem pa, da je
lahko naše delo še boljše. Prizadeva-
mo si, da bi se čimbolj približali bol-
nikovim težavam. Po odzivih zdravni-
kov, ki so naši najtesnejši sodelavci in
bolnikov, mislim, da naše delo ni za-
man.«
Želje?
»Več jih je. Zaupala vam bom po-
klicno. Želim si le, da bi zdravstveni
delavci končno lahko strokovno dela-
li. Da nas ne bi ovirali novi predpisi
in finančne težave. Naše vodilo pri
delu naj bi bile potrebe varovancev.«
MG
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACU SLOVENIJE .
PODEULA ODLIČJA SVOBODE	J
Odličje Svobode z zlatim
listom Francu Lačnu
Prejšnji teden so v Ljubljani podelili odličja Svobode z zlatim in srebrnim
listom šestnajstim kulturnim delavcev iz Slovenije, Hrvaške in Celovca. Med
dobitniki je tudi Franc Lačen, direktor in glavni urednik Radio-Tednika, dolgo-
letni predsednik Zveze kulturnih organizacij in več let dirigent Komornega mo-
škega pevskega zbora.
Takole piše v obrazložitvi za odličje Svobode z zlatim listom: »Dolgoletno
kulturno udejstvovanje Franca Lačna zajema različna kulturna področja, pred-
vsem pa se je uveljavil v glasbi, gledališču in kot direktor festivala domače za-
bavne glasbe ter kot večletni predsednik ptujske občinske Zveze kulturnih orga-
nizacij. Bil je pevec, igralec in režiser, več let pa že vodi Komorni moški pevski
zbor.
Zaradi izrednega občutka za delo z ljudmi in zaradi velike organizacijske
in strokovne usposobljenosti je mnogo prispeval k razvoju kulturnega življenja
v ptujski občini.
Kot direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost je pomembno pri-
speval, da se ljubiteljska dejavnost v občini ustrezno obravnava na radiu in v
časopisu, hkrati pa ima zasluge za stalno zbiranje in strokovno obdelavo ljud-
skih pesmi.«
Kot je povedal Franc Lačen, to visoko priznanje ni priznanje le njemu
osebno, ampak tudi področjem, na katerih dela. Daje prijeten občutek in za-
vest, da čas, ki ga namenja za delo na kulturnem področju, ne beži v prazno. Se-
veda ni lahko biti predsednik Zveze kulturnih organizacij na eni strani in diri-
gent zbora na drugi strani, pa vendar uspeva najti ravnotežje kot organizator in
kot izvajalec ene od kulturnih dejavnosti.
Kljub temu, da je kulturi odmerjen bolj pičel kos kruha, je Franc Lačen
optimist, prepričan, daje ljubiteljska kultura nepogrešljivi del, temelj slovenske
kulture, vredna vse pozornosti in spoštovanja, kar pomeni, da bo ostala tudi v
prihodnje sestavni del kulturnega življenja v vseh okoljih.
Francu Lačnu iskrene čestitke tudi našega uredništva.
NaV
12 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
23. maj 1991 - TIDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Quo vadiš, šolstvo?
šolski sistem je tisti del neke države, s katerim si le-ta prizadela za
nadaljnji obstoj in razvoj. Znanje je namreč osnovni kapital vsake drža-
ve in brez njega je sleherni napredek lahko zgolj iluzija. Ce naj para fra-
ziram izrek, bi se ta glasil: »Sihče ni tako bogat, da bi si lahko pri\o-
ščil ceneno šolstvo!« Toda kljub vsemu se v Sloveniji obnašamo, kakor
da ni tako. V razpravi o proračunu je bilo šolstio med manj pomembni-
mi področji, zanj namenjena postavka ^ proračunu pa je realno za 10 %
nižja, kakor je bila preteklo leto. To seveda pomeni, da razmer ne bo
mogoče obdržati niti na dosedanjem nivoju, posebej še ob upoštevanju
dodatnega dejstva, da se vpis na srednjih in visokih šolah povečuje.
Problem je še toliko bolj za-
strašujoč ob ugotovitvi, da se je
prav na tem področju v zadnjih
letih naredilo precej, da bi se si-
tuacija izboljšala: usmerjeno izo-
braževanje se je kot »zgrešena
investicija« začelo umikati iz šol-
skega sistema, namesto njega se
nazaj uvajajo gimnazija in druge
klasične srednje šole; že dalj ča-
sa tečejo priprave na eksterno
ocenjevano maturo, ki naj bi se
začela leta 1995 — torej za učen-
ce, ki se letos vpisujejo v srednje
šole; v pripravi je nacionalni
program šolstva ... Najbrž je
odveč govoriti o tem, da so v tre-
nutnih razmerah vsi ti še kako
pomembni projekti vprašljivi in
da bo prekinitev le-teh imela
daljnoročne in mogoče celo kata-
strofalne posledice za Slovenijo.
Šolska infrastruktura, ki mi-
mogrede rečeno že sedaj ni naj-
boljša, bo le težko ostala na se-
danjem nivoju, saj ne bo mogoče
niti vzdrževanje, na gradnjo no-
vih objektov pa že tako skoraj
nihče več ne misli. V zraku je ce-
lo vprašanje, kdaj bomo začeli
po Sloveniji »manj pomembne«
šole ali njihove dislocirane od-
delke zapirati. Verjetno tudi ni
mogoče pričakovati, da bi se iz-
boljšalo stanje na področju plač
v šolstvu, ki še komaj kaj prese-
gajo slovensko povprečje. Stavke
učiteljev, ki so sicer v veliko po-
moč šolskemu ministru, saj si
lahko le tako pribori večji del
sredstev iz proračuna, so le do-
daten dokaz velike stiske, kateri
smo priča.
Ob vsem tem se zaradi neure-
jenih razmer pojavljajo še drugi
problemi. Eden takšnih je vseka-
kor vprašanje zaključnih izpitov
za letošnje četrtošolce. V tem
problemu je nakopičenih vrsta
težav trenutnega nereda: slabo
sodelovanje med srednjimi šola-
mi, univerzama (fakultetami) in
slovenskim šolskim vodstvom;
neenotno tolmačenje funkcije za-
ključnega izpita in potrebe po
katalogih znanj; slabo funkcioni-
ranje univerz . . . Strokovni svet
Republike Slovenije za vzgojo in
izobraževanje vztrajno trdi, da ni
pravno-formalnih zadržkov za iz-
vedbo zaključnih izpitov, čemur
ne gre oporekati; ne zanika pa
dejstva, da obstaja vrsta proble-
mov pri konkretni pripravi za iz-
vedbo izpitov in da so na te pro-
bleme postali bolj pozorni šele
po protestu četrtošolcev. Najbrž
bo republiška skupščina odloči-
la, da morajo četrtošolci kljub
vsemu opraviti zaključni izpit,
saj je takšno mnenje prevladalo
tudi na seji skupne komisije vseh
zborov za problematiko zaklju-
čnega izpita. Mogoče tudi zato,
ker bi bilo v nasprotnem primeru
potrebno poiskati krivce . . .
Poglavje zase je Zakon o orga-
niziranju in financiranju vzgoje
in izobraževanja. Vsi tisti, ki smo
mislili, da je namen tega zakona
generalno urediti vprašanje šol-
stva (z izjemno univerz), smo se-
veda bili v zmoti. Omenjeni za-
kon naj bi pravzaprav le povzel
Zakon o zavodih in, sodeč po os-
nutku, še zožil »manevrski pro-
stor« izobraževalnim zavodom.
Kdaj bomo dobili konkretne za-
kone o osnovnih in srednjih šo-
lah, še ni znano.
Glede na problematičnost si-
tuacije je skrajni čas za ukrepa-
nje, ki bo preprečilo nadaljnje
razpadanje našega šolskega siste-
ma ter bo zagotovilo možnosti za
»svetlejšo prihodnost«:
—	zaradi povečanega vpisa na
višje in visoke šole, ki je po-
sledica zmanjšanega števila
nabornikov, je nujen dogovor
med RS VITK in RS LO o
prelivanju finančnih sredstev,
—	takoj je potrebno podpisati
kolektivno pogodbo z učitelj-
skim sindikatom in tako vsaj
delno ublažiti trenutno situa-
cijo,
—	RS VITK mora čimprej pri-
praviti in republiški skupšči-
ni predložiti v obravnavo na-
cionalni program izobraževa-
nja skupaj s konstrukcijo po-
trebnih finančnih sredstev za
njegovo realizacijo,
—	RS VITK naj tudi pripravi
plan prednostnih investicij
na področju izobraževanja in
načrt optimalne mreže šol v
Sloveniji glede na dolgoro-
čne potrebe po kadrih in de-
mografsko strukturo regij,
—	zagotoviti je potrebno nadalj-
njo in pravočasno pripravo
vsega potrebnega za maturo
leta 1995, saj je le-ta zelo po-
membna za kvaliteto pouka v
srednjih šolah
—	problem zaključnih izpitov je
potrebno rešiti na razumen
način tako, da letošnji četrto-
šolci ne bodo žrtve nespora-
zumov in nesposobnosti do-
govarjanja med slovenskimi
»šolniki«. , ,, ..
Mirko Vaupotič,
LDS Ptuj
POGOVOR s PREDSEDNIKOM FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS
10 let uspešnega delovanja
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Kako ste pravzaprav začeli?
J. JERENKO: »Pričetek delo-
vanja društva sega v leto 1983.
Iniciativa izhaja iz sekcije lan-
covskih oračev. Ti so delovali že
desetletja prej, prvič leta 1938.
Pozneje so se jim pridružile še
druge skupine. In ko so bili vidni
že prvi skupni rezultati, se je po-
kazal izredno velik interes za to
zvrst kulture v naši vasi tudi med
mladimi. Tako smo pred nekaj
leti ustanovili celo otroško fol-
klorno skupino, ki je članom
društva in vasi v poseben ponos.
Delo v društvu se je pričelo
načrtno pod vodstvom mentorice
Nežke Lubej iz Maribora. Sedaj
društvo sestavljajo sekcije: ljud-
ski pevci in pevke, otroška fol-
klorna skupina, mali in veliki
orači, lucije ter plesalci. Daleč
smo tudi že s pripravami za usta-
novitev sekcije lancovskih koran-
tov in sekcije ljudskih godcev s
starimi štajerskimi ljudskimi
glasbili.«
Za tako široko dejavnost ste
potrebovali strokovno pomoč.
J. JERENKO: »Mentorica
Nežka je takoj, ko je prišla k
nam, postala kot nekakšna »ma-
ma«, saj nas je naučila plesati,
kot so plesali naši predniki, pa
tudi misliti in se folklorno obna-
šati. Zelo hvaležni smo ji za to in
radi smo jo ubogali. Za osnovo
je vzela izvirno izročilo našega
kraja, ki ga je tudi sama podrob-
no raziskala. Že zelo kmalu je za
mentorstvo navdušila nekaj
mlajših članov; sedaj smo že trije
končali usposabljanje za mentor-
je folklornih skupin. Strokovno
delo sedaj pod vodstvom men-
torjev poteka po sekcijah. Pribli-
žno desetino sredstev, s katerimi
razpolaga društvo, načrtno na-
menjamo za strokovno rast dru-
štva.«
Kaj vas je vodilo pri pridobiva-
nju novih članov?
J. JERENKO: »Večina članov
je vključenih prostovoljno in sa-
moiniciativno. Nekaj je bilo tudi
prepričevanja, ko je šlo za vklju-
čevanje skupin, ki imajo poseb-
no tradicijo v vasi. Priznati pa
moramo, da smo morali tudi
krepko »snubiti«, da smo dobili
prave ljudi za posebne naloge in
izvedbe programa posameznih
skupin. Največ nihanj smo imeli
pri glasbeni spremljavi plesne
skupine, kajti delno že pozablje-
ni izvirni glasbeni instrumenti
zahtevajo posebne prijeme ter
zato veliko volje in veselja.
Drugače s članstvom ni težav.
Iz KS Videm imamo člane iz
Lancove vasi, Tržca, Jurovcev,
Vidma in Pobrežja, pa tudi posa-
mezne iz drugih KS občine Ptuj,
in sicer s Turnišč, Hajdine, iz
Podlehnika, Dolene, Apač in Tr-
novca, ter celo iz drugih sloven-
skih občin — Maribora in Ce-
Ija.«
Je mogoče našteti nekaj vsaj
najpomembnejših uspehov, ki jih
je društvo doseglo?
J. JERENKO: »Sekcije dru-
štva so imele več kot sto nasto-
pov doma v Lancovi vasi, v KS
Videm, sosednjih KS, na Ruju in
tudi zunaj občine - v Mariboru,
Celju, Gornji Radgoni, v Kopru,
Zrečah, Črnomlju, Dobrni, Kam-
niku itd. Stalno smo prisotni na
prireditvah ob krajevnem prazni-
ku, bodisi na večeru ljudskih
pevcev, godcev in plesalcev ali
na zaključni slovesnosti. Enako
smo večkrat sodelovali kot gostje
v Doleni, Markovcih, Cirkovcah,
Žetalah, Podlehniku, na Gorci in
v Cirkulanah na Švabovem.
Orači in lucije redno sodeluje-
jo na vsakoletnem tradicional-
nem ptujskem kurentovanju in
drugih festivalih. Ostale sekcije
se že vsa leta redno udeležujejo
občinskih in področnih revij.
Folklorno društvo Lancova
vas seje pred tremi leti pobratilo
s sorodno folklorno skupino
»HANA« iz Češko-Slovaške. Ta-
ko smo vse sekcije predstavili tu-
di že na številnih nastopih v Veli-
ki Bistrici pri Olomucu. Pobrate-
ni društvi se tudi vsako leto obi-
skujeta ter v gosteh skupno na-
stopata na različnih prireditvah
in samostojnih nastopih. Pri tem
so zelo pomembna medsebojna
poznanstva in spoznavanja ljudi
ter življenja in običajev. Naše
društvo je bilo v gosteh v letu
1990, češko skupino pa pričaku-
jemo pri nas v tem letu.«
Katere uspehe pa štejete kot
predsednik in mentor društva med
najpomembnejše?
J. JERENKO: »Imeli smo ze-
lo uspešen nastop v Cankarje-
vem domu v Ljubljani ob prvem
srečanju slovenskih izvirnih fol-
klornih skupin; snemanje za ra-
dio (pevci in pevke) in televizijo
(orači), na radiu Ptuj in Maribor.
Orači so sodelovali na velikem
pustnem karnevalu v S. Antoniu
na Rezijanskem v Italiji. Pred le-
ti je skupina ljudskih pevcev in
pevk posnela celo svojo kaseto z
izvirnimi ljudskimi pesmimi na-
šega področja.«
Katere so največje težave, ki
vam jih kljub delavnosti vendarle
še ni uspelo premagati?
J. JERENKO: »Naša največ-
ja, dolgoletna in najbolj iskrena
želja vseh sedanjih in bivših
aktivnih članov društva je prido-
biti svoje društvene prostore, ki
bi nam omogočili normalno in še
bolj uspešno delo.
Ob tej priložnosti želim izreči
globoko hvaležnost kolektivu bi-
feja Emeršič v Lancovi vasi, ki
nam ves čas nudi na razpolago
prostore za vaje ter priprave na
nastope. Zahvala velja tudi tržev-
skim gasilcem, ki nam nudijo
prostore v dvorani gasilskega do-
ma ob generalkah pred nastopi.
Toda zadovoljstvo ob pridobi-
tvi lastnih prostorov bi vlilo
vsem članom veliko novih moči,
veselja in poleta ter vzpodbudilo
še nove člane, da se nam pridru-
žijo. Poskušali smo že marsikaj,
toda rešitve so bile vedno nera-
cionalne. Z veliko optimizma se
za prostore sedaj dokončno do-
govarjamo s člani Gasilskega
društva Tržeč v še nedograjenem
delu gasilskega doma. Upamo,
da tokrat gasilci mislijo resno,
saj smo prepričani, da bo naka-
zana rešitev v našo skupno in
splošno družbeno korist. Obe-
nem sem prepričan, da se bomo
dobro razumeli, da bomo dobro
sodelovali in da se bomo znali
folkloristi gasilcem in vsem, ki so
pomagali gasilski dom graditi, za
to tudi ustrezno oddolžiti.«
In na koncu še standardno
vprašanje: kakšni so načrti dru-
štva?
J. JERENKO:. »Do jubileja
moramo pridobiti še nove praz-
nične izvirne narodne noše za
vse skupine, pri otroški skupini
dopolniti manjkajoče noše in re-
kvizite. Zaokrožiti nameravamo
zasnovo skupine ljudskih godcev
s starimi štajerskimi ljudskimi
glasbili. Za spremembo namera-
vamo oblikovati skupino izvirnih
lancovskih korantov.
Če vse načrte uresničimo, bo
narejenega veliko več, kot smo
upali pričakovati ob ustanovitvi.
Potem delo društva gotovo ne bo
zamrlo. Kljub kriznim časom ob
neomajnem optimizmu sloven-
skega podeželja bo, upam, ob
pomoči in dobri volji znotraj in
zunaj društva tudi v bodoče delo
še bolj kvalitetno in kvantitetno
rastlo. Tako bo Folklorno dru-
štvo Lancova vas nosilo v svet
vest, da živimo tudi na tem kon-
cu Slovenije — pod Halozami
ljudje, ki delajo v sožitju. Naši
kraji in ljudje ne bodo (p)ostali
pozabljeni.« Stanko ROPIČ
Pevke na prireditvi ob prazniku KS Videm I. 1987.	(Posnetek: jš.)
Štiri desetletja videmskih pevcev
Zborovsko petje se je v Vidmu
začelo prd 40 leti z moškim kvar-
tetom, ki ga je organizirala Tere-
zija Mohorko, bivša učiteljica v
Vidmu. H kvartetu se je kmalu
priključilo več ljubiteljev petja in
leta 1952 je bil ustanovljen meša-
ni pevski zbor pod vodstvom
Maksa Vaupotiča. Zbor je v 40
letih deloval po svojih zmožno-
stih. Včasih je nastopilo zatišje,
potem se je spet pojavila vzpod-
buda za skupno petje. Za zbo-
rovsko petje v Vidmu je veliko
storil še nekdanji organist Ivan
Brglez, pa učiteljica glasbe v šoli
Jožica Soko, ki je mešani zbor
nekaj časa tudi vodila, predvsem
pa ima največ zaslug zborovodja
Maks Vaupotič, ki je veliko veči-
no let vodil mešani zbor, pa ne-
kaj moški in ženski zbor.
Za vedno novo pridobivanje
pevcev in redno delovanje zbora,
ki že več let . nastopa na reviji
pevskih zborov občine Ptuj, pri-
reja koncerte doma in drugod,
redno nastopa na proslavah v
krajevni skupnosti, večkrat zapo-
je pred mikrofoni radia Ptuj in
Maribor, gre zahvala tudi učite-
lju Antonu Sedlašku, ki je bil več
let tudi predsednik PD France
Prešeren Videm.
Ne smemo pa pozabiti tudi na
pevce, ki so v teh letih peli v zbo-
ru, peli iz ljubezni do lepe pesmi
in jim ni bilo žal ur, ko so se po
težkih delovnikih zbirali na va-
jah, se tu razvedrili in pozabljali
na vsakdanje težave z mislimi
»Rad ostani, kjer pojo, hudobni
pesmi nimajo«.
A. Skok
Vedemski pevci na koncertu pred desetletjem in pol. (Foto: Langerholc)
Uspeh plesalcev plesne šole Fredi
v soboto, 4., in nedeljo, 5. ma-
ja, smo se plesalci plesne šole
Fredi udeležili mednarodnega
plesnega turnirja v Balaton Bo-
glarju na Madžarskem. Tekmo-
vanje v standardnih in latinskoa-
meriških plesih je bilo ekipno.
Sodelovalo je sedem ekip: iz
Sovjetske zveze (Leningrad,
Moskva), Češko-Slovaške (Tren-
cin, Bratislava), Avstrije (Voits-
berg). Madžarske (Balaton Bo-
glar, Szigetvar) in Jugoslavije
(Ptuj).
Ptuj smo zastopali plesni pari:
Jernej Slejko in Hermina Žuran
v konkurenci do deset let, Goran
Turnšek in Andreja Trop v kon-
kurenci do štirinajst let ter Niko
Aracki in Petra Zaranšek v kon-
kurenci do osemnajst let.
Ko smo v soboto, 4. maja, ob
dvanajstih prispeli tja, so nas go-
stitelji prijazno sprejeli in razde-
lili po družinah. Tam smo kosili,
potem pa so nas odpeljali v Po-
štni dom, ki je bil kraj tekmova-
nja.
Nestrpno smo pričakovali za-
četek. Takoj smo uvideli, da so
glavni favoriti sovjetski pari, ki
so zaradi sistematičnega dela
med najboljšimi ali celo najboljši
evropski pari.
Prvo mesto je zasedla ekipa
Leningrada, drugi je bil Trencin
in tretji Ptuj. To je bil za nas ve-
lik uspeh, saj smo za sabo pustili
Moskvo, Bratislavo, Szigetvar,
Voitsberg in Balaton Boglar.
Naslednji dan smo si dopold-
ne ogledali Balaton Boglar. Veči-
no časa smo prebili ob Balatonu
(Blatnemu jezeru).
Ob treh je bila v tamkajšnjem
zdraviliškem domu prireditev, na
kateri smo se predstavili vsi ple-
sni pari. Končala seje ob šestih.
Po večerji smo se prijazno po-
slovili od gostiteljev in drugih
parov. Sklenili smo nova prija-
teljstva s klubi iz drugih držav, ti
pa so nas povabili na podobne
turnirje, ki jih bodo v prihodno-
sti priredili. Povabila smo spreje-
li, vendar pa še ne vemo, ali se
bomo lahko vsem odzvali, saj so
stroški precej visoki.
Plesna šola FREDI bo aprila
prihodnje leto priredila medna-
rodno plesno tekmovanje, na ka-
terega bo povabila klube iz tuji-
ne in tako vrnila gostoljubnost.
Fkipa Ptuja s predstavnikoma
Jutri koncert mladih glasbenih talentov
Jutri, 24. maja. bo ob 19. uri v glasbeni šoli Ka-
rola Pahora koncert, na katerem se bodo predsta-
vili gojenci šole za mlade glasbene talente Inter-
mezzo, d.o.o., s sedežem v Celju. Ta zasebna glas-
bena šola si prizadeva razviti klasično glasbeno šo-
lo. ki bo z organiziranostjo na timskem delu takoj
ponudila možnost poklicnega izobraževanja.
Igrali bodo otroci od pet do 18 let starosti. Vo-
dil jih bo profesor Radovan Marvin. igrali pa bo-
do dela Mozarta, (josseca, Vivaldija. Bacha in
D\oržaka. Na klavirju jih bo spremljala profesori-
ca Magdalena Navodnik.
Vstopnice so naprodaj v frizerskem salonu Mili-
ce Puž v Krempljevi ulici in v glasbeni šoli.
Jutri^nji koncert je še en poskus več, da se v Ptu-
ju razširi krog ljubiteljev resne glasbe.	MG
TEDNIK - 23. maj 1991
OD TU IN TAM — 13
Koncert Komornega moškega zbora Ptuj
KONC HRT 5. MAJA V NA-
RODNEM DOMU V PTUJU.
DIRIGENT: FRANC LACFN.
POVEZOVALKA PROGRA-
MA: NATAŠA VODUŠEK
Ptujski Moški komorni /bor se
nuni je predstavil z bogatim in
tehtno izbranim koncertnim pro-
gramom. Izbira programa komor-
nega zbora je enako odmevna kot
izvedba le tega, saj je kažipot dru-
gim našim moškim zborom, ki bo-
do prav gotovo segli po tej ali oni
skladbi, pač po svoji sposobnosti.
Dirigent Franc Lačen nam je s
svojimi pevci najprej predstavil
štiri Gallusova dela, in sicer Dul-
cis amica, motet Ecce quomodo
moritur iustus, madrigal Quam
gallina suum parit ovum in mo-
tet Vae nobis. Že pri prvi, Dulcis
amica (madrigal), je bila opazna
resnost pristopa izvajalcev, diri-
genta in pevcev h Gallusovim
umetninam, renesančnemu bene-
škemu stilu s skrajno estetiko to-
na, povezanem z mirnim, eno-
tnim dihom, močno diferencira-
no dinamiko, čeprav v skrom-
nem zvočnem razponu (renesan-
sa), in čistimi akordičnimi preho-
di iz dura v mol in obratno (into-
nacija), z enotnim logičnim frazi-
ranjem. Z veseljem lahko zapi-
šem, da je prav to izvajalcem v
veliki meri uspelo, mestoma celo
odlično, tako da so nam lepo
predstavili dobo renesanse, v
tem primeru Gallusa, ki so ga
znali uokviriti v pravo zvočno
podobo.
Sledile so štiri slovenske umet-
ne pesmi. Prva Oskarja Deva Na
poljani na besedilo Dragotina
Ketteja, ki je bila dobro izbrana
in lepo izvedena. Predhodno do-
bro izvedena renesana je ugodno
vplivala na ves poznejši pro-
gram. Sočnost glasov je tako lah-
ko prišla do polnega izraza, prav
tako lepo muziciranje z jasno
dikcijo in lepo izpeljavo faz, če-
prav bi lahko tuintam kakšen
glas, ki mu je skladatelj naklonil
posebno glasovno figuro ali kraj-
šo melodično linijo, prišel bolj
do veljave in s tem obogatil no-
tranje gibanje — plastičnost v
glasbi. Frana Gerbiča Rožmarin
na besedilo Rudolfa Maistra —
Vojanova, je zelo občuteno napi-
sana skladba, ki zahteva enako-
vredno zborovsko izvedbo. Diri-
gentu Fr. Lačnu je to v polni me-
ri uspelo, mnogo pa je k lepi iz-
vedbi pripomogel tudi baritonist
Feliks Polanec, ki je baritonski
solo zapel muzikalno, z lepo, ja-
sno tehniko in lepim glasom.
Skladatelj Anton Nedved je na
besedilo Antona Funtka napisal
pesem Ljubezen in pomlad, ki
opisuje prebujanje pomladi
od ptičje ženitve do fantovskega
vasovanja. Solist Dušan Vinkler
je zapel tenorski solo s primerno
dinamiko in muzikalnim prena-
šanjem, s tem pa še oplemenitil
svoj lepo barvani tenor. Vsak do-
bro napisan solo obogati pesem
le, če je tudi dobro izveden. Diri-
(Foto: Kosi )
gentu je enako kot pri prejšnjem
solu tudi tokrat uspelo najti pra-
vo sozvočnost med zborom in so-
listom in s tem strjeno slušno
predstavo skladbe. Pri skladbi
Emila Adamiča Vasovalec se mi
je zdel prvi takt (Dobro jutro)
nekoliko pregrob, v nadaljevanju
pa se je pesem razvijala skladno
z besedilom in glasbo, s pravo
fantovsko razigranostjo in šega-
VKStjo. Tako je bil končan prvi
del koncerta.
V drugem delu smo slišali naj-
različnejše priredbe ljudskih ali
ponarodelih pesmi. Prva je bila
na sporedu Slavka Mihelčiča: Po
polju sneg se beli (luxemburška).
Zanimivo, da sem pred leti diri-
giral pesem z naslovom De Friih-
ling kommt (Pomlad prihaja) s
popolnoma enako melodijo in
slično harmonizacijo, napisal pa
jo je pred tremi leti umrli nemški
skladatelj J. A. Edier; bila je celo
obvezna na nekem nemškem fe-
stivalu izvirnih nemških melodij
v Frankfurtu ob Maini. Res je
Luxenburg konglomerat treh na-
rodov, Hessenland (v Nemčiji)
pa ni tako daleč, da ne bi kakšna
melodija »zablodila« čez mejo v
to ali ono smer. Pesem pač ne
pozna meja. Vsekakor je sklada-
telj Mihelčič dobro opravil svojo
nalogo in ustvaril lepo in kvali-
tetno skladbo, ki so ji pevci ko-
mornega zbora vdihnili življenje
in ji dali prvi glasbeni obraz. Sle-
dile so še Jožeta Leskovarja Kaj
ti je, deklica. Danila Bučarja
Dečva pa v harteljcu, U. Kreka
Nocoj je ena lepa noč z lepim so-
lom tenorista Dušana Vinklarja,
Slavka Mihelčiča Čergo moja.
Sama Vremšaka Ribce po "lurji-
ci pvavajo, M. Gabrijelčiča Dru-
ge napaja, Bihaba adanula v Gir-
jah zvoni - tu je zopet uveljavil
svoj lepi, sončni in polnozvočni
bariton Feliks Polanec — in kot
zadnja Toneta Žzraja Jas sn čuja
ftiča peti (prleška).
Zadal bi si pretežko nalogo, če
bi hotel napisti, katera izmed pe-
smi je bila najbolj uspešno izve-
dena. Naloga ocenjevalca pa je,
da zna prisluhniti vsemu, kar je
lepega; če je sam življenjski opti-
mist najde tega dovolj, čeprav je
njegova naloga tudi v tem, da
najde dlako v jajcu. Tudi jaz sem
ga našel, imel bi pa le dve pri-
pombi: pri renesančnih skladbah
je bil v pianissimih prvi bas ne-
koliko premočen, v drugem delu
pa na dveh mestih niso bili po-
polnoma enotni prvi tenorji.
Čudil sem se, kdaj je dirigent
Franc Lačen s svojimi pevci lahko
naštudiral toliko novih in precej
zahtevnih pesmi, saj ima zbor po-
leg koncertov še vse polno drugih
nastopov. To moje poročilo ne bi
bilo popotno, če ne bi omenil nav-
dušenja poslušalcev, ki so še in še
in vedno znova z viharnim ploska-
njem izsiljevali nove dodatke, in
prisrčno, s pesmimi občuteno po-
vezanje napovedovalke Nataše
Vodušek.
Florijan razorožen
Neka najdaljša noč v letu je vzela svetemu Florijanu na Trgu mladin-
skih delovnih brigad sulico. Kdo mu jo je vzel, se ve, očitno pa ne, kdo
naj bi poskrbel, da bi jo spet imel. Ali pa je to že prvi korak k demilita-
rizirani Sloveniji? Če je tako, je treba tudi »skrunitelja« zaščitnika ga-
silcev razorožiti.
Pesmi iz mladih grl
v petek so se na mladinski
pevski reviji predstavili v avli
Srednješolskega centra pevci
mladinskih pevskih zborov obči-
ne Ptuj. Predstavili so se pevci iz
Cirkulan pod vodstvom Liljane
Brglez, iz Markovec pod vod-
stvom Jerneje Bombek, Podleh-
nika z Lojzko Mere, iz šole Ivana
Spolenaka z miro Harnik, Maj-
šperka z Mladenom Ravnikar-
jem, Cirkovc z Zlato Mikložič,
Kidričevega z Majdo Muhič, De-
strnika z Marijo Stoger, Dornave
z Marjanom Roginom, Vidma
pri Ptuju s Sonjo Vinkler, Goriš-
nice s Slavico Cvitanič iz Ptuja iz
OŠ Olge Megjič za Magdo Da-
miš. Toneta Žnidariča z Greto
Glatz in Franca Osojnika z Ladi-
slavom Pulkom. Revijo je zaklju-
čil mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra pod vod-
stvom Darje Koter. Za popestri-
tev je poskrbel orkester glasbene
šole Karol Pahor iz Ptuja, ki je
pod vodstvom Antona Horvata
izvedel Mozartov Rondo in Ma-
lo suito Janija Goloba.
Revija je bila zelo pestra po
programu, pri izvedbah je neka-
terim verjetno zaradi neslišanja
pevcev na odru ali zaradi nekoli-
ko slabše pripravljenosti intona-
cija malce zanihala. Z lepim zvo-
kom se je predstavil maloštevilni
zbor iz Podlehnika, pa zbor iz
Dornave, z vzorno vokalno teh-
niko pevci iz Cirkovc, nekoliko
zadržano kidričanski pevci, Go-
rišnici je pri zelo težkem progra-
mu manjkala samo pičica na L
Programsko dobro, z lepim iz-
delanim zvokom in podajanjem
smo prisluhnili zbororn Vidma,
Olge Meglič, Toneta Žnidariča
in posebno Franca Osojnika s
starim mačkom Ladislavom Pul-
kom.
Poslastica revije je bil nastop
srednješolskega mešanega mla-
dinskega pevskega zbora, ki se
pod vodstvom Darje Koter pri-
pravlja za tekmovanje mladin-
skih pevskih zborov v Celju.
V ptujski občini imamo dobre
zborovodje mladinskih pevskih
zborov, ki s svojim požrtvoval-
nim delom uspešno razvijajo
pevsko kulturo v svojem okolju,
vsakoletne občinske pevske revi-
je so le del predstavitve njihove-
ga dela, pomembneje je, da v
svojih krajih z nastopi širijo po-
men kulture in petja.
K še uspešnejšim revijalnim
nastopom pevskih zborov bi v
Ptuju veliko pripomogli z ustre-
zno dvorano, ki bi omogočila z
vidika akustike in splošnih raz-
mer (nemir zaradi odprtosti avle)
normalne pevske pogoje.
F. Lačen
Srednješolski zbor z Darjo Koter. (Foto: Langerholc)
OTVORITEV S ŠTEFANOM GALIČEM, VIKTORJEM GOJKOVIČEM IN PETROM VERNIKOM
Galerija sv. Jurija
Vsakokrat, ko se v neki kultur-
nozgodovinski objekt, iztrgan
pozabi in zobu časa, ki mu grozi
propadanje, naseli po obnovi tu-
di »kulturno življenje«, je dogo-
dek vreden toliko večje pozorno-
sti. Toliko bolj v tem času, ko
zmanjkuje denarja že za dejav-
nosti s področja kulture s tradici-
jo, kaj šele za ustanavljanje no-
vih kulturnih institucij. Z drugo
zasebno galerijo — prva je bila
odprta le dober teden prej —
Galerijo sv. Jurija, je Ptuj dobil
kulturno institucijo, ki na široko
odpira vrata novemu načinu
»uporabe« likovne umetnosti, ki
v F^uju še nima tradicije; gelerija
je prodajna. Ponuja torej izkuš-
njo, ki je v Ptuju ne gre zanema-
riti, saj je likovno življenje v
njem bogato zastavilo pot, ki jo
nadaljujejo tudi danes.
Galerista Milan Judež in Silve-
ster Resnik sta za svojo galerijo
izbrala mestni stolp. Stolp, ki je
bil nedavno tega obnovljen. Ven-
dar sta galerista zunanji preno-
vljeni podobi, dodala tudi obno-
vljeno notranjost, ko sta v etažo
stolpa naselila — potemo ko sta
izselila golobe in kar se je še na-
selilo zraven v dolgih stoletjih —
galerijo. Že sam prostor daje ga-
leriji žlahnost, ki ji ni primere, in
ne nazadnje narekuje tudi visoke
zahteve ponudbe same.
To slednje je dala slutiti že iz-
bira umetnikov ob otvoritvi. Prvi
so v Galerijo sv. Jurija, v stolp,
ki stoji na tem mestu že od 14.
stoletja dalje, vstopili Štefan Ga-
lič, Viktor Gojkovič in Peter Ver-
nik. Štefan Galič prihaja iz Len-
dave, Viktor Gojkovič se v stolpu
ne pojavlja le kot umetnik, am-
pak tudi kot restavrator, in Peter
Vernik iz Maribora, ki so ga že
pred leti prevzele maske Ptujske-
ga polja.
Galerista Milan Judež in Silve-
ster Resnik sta pogumno vstopila
v stolp in mu dala novo funkcijo,
ki se mu — upali bi si trditi —
poda, kot se ne bi nobena druga,
čeprav bi seveda mogoče bilo
imeti v teh prostorih najrazli-
čnejše dejavnosti. In morda
sploh ni narobe, da je stolp mo-
ral tako dolgo čakati na nove sta-
novalce, čakati, da zakonodaja
omogoča tudi takšno zasebno
dejavnost.
Otvoritev obeh galerij kaže, da
je v Ptuju »žeja« po takšni dejav-
nosti, kar je potrdila množica, ki
je pospremila otvoritveno sloves-
nost. Zlahtnost dogodka je zao-
krožil Novi ljubljanski pihalni
trio: oboist Dušan Jovanovič,
klarinetist Darko Brlek in fago-
tist Zoran Mitev.
Ob otvoritvi je izšel tudi kata-
log, za katerega sta tekst prispe-
vali Breda llich-Klančnik in Kri-
stina Šamperl-Purg, fotografije
in oblikovanje pa so delo Petra
Vernika. Prodajno galerijo sv.
Jurija je odprl predsednik skup-
ščine občine Ptuj Vojteh Rajher.
Gotovo bi bilo gospodu Po-
vodnu, ustanovitelju prvega mu-
zeja na prostem, ko je ob vznožje
mestnega stolpa vzidal rimske
nagrobnike, všeč novo sosedstvo,
kot je dopadljivo dejanje novih
galeristov mestu. Od mesta in
njegove modrosti pa je odvisno,
koliko se zaveda novega življe-
nja v sebi in je pripravljeno mla-
dim galeristom stati ob strani
oziroma jim »olajšati« prve ko-
rake.
NaV
(Foto: OM)
Kdaj redna ptujska televizija
Kabelski televizijski sistem ima tudi to prednost, da je mogoče v njegovem območju prenašati lokalni te-
levizijski program. To lastnost so uporabili tudi ustvarjalci dveh televizijskih oddaj, ki smo ju lahko gledali
prek kratkim na območju mesta Ptuja.
Obe oddaji, ki sta potekali ob sobotnih večerih
ob osmih na tretjem kanalu (tako da so ju lahko
spremljali tudi lastniki starejših televizorjev), sta
imeli po več prispevkov: Od pogovorov s po-
membnimi ptujskimi družbeno političnimi delav-
ci, propagiranja ptujskega samoprispevka, ptuj-
skih novic, reklam do umetniških prispevkov. Pri-
spevki so bili dobro vključeni v celotno oddajo, ta-
ko da smo ji lahko sledili ves čas z zanimanjem.
Pohvaliti je treba vse ustvarjalce obeh oddaj, saj
sta napravljeni na zavidljivem tehničnem in ume-
tniškem nivoju. Zasluga za obe komponenti -
precej lirično obarvanih oddaj — gre predvsem
mojstru Tinčku Ivanuši, ki seje že pred leti uvelja-
vil s svojimi turističnimi filmi. Tudi voditelji posa-
meznih prispevkov so se pred kamero odlikovali s
svojo sproščenostjo. Takšnih oddaj se ne bi sramo-
val noben že uveljavljeni televizijski studio. Edina
šibkejša točka je bila izbira spremljevalne glasbe.
In kako v prihodnje? Gledalci želimo še naprej
gledati domač, ptujski program, saj šele prek tele-
vizijskega zaslona vidimo, kako lep je ta naš stari
Ptuj. Druga plat so neugodne finančne možnosti.
Obe oddaji sta pokazali, da imamo na Ptuju ljudi,
ki so sposobni ustvarjati kvaliteten televizijski spo-
red, če bodo le imeli pogoje za to. Tak spored na-
mreč ni poceni, saj je povezan z uporabo zaplete-
nih el ktronskih aparatur pa tudi z uporabo delov-
nega časa, kar ne more biti zastonj. Ker samopri-
spevek, iz katerega bi lahko črpali ustrezna sred-
stva, ni uspel, preostane še sponzorstvo ali da gle-
dalci plačujejo poseben prispevek enkrat ali dva-
krat letno. Nekaj sredstev bi lahko zbr-ali tudi z
reklamami.
Spominjam se težkih začetkov ptujske radijske
postaje, ki ima danes že po pet ur radijskega spo-
reda na dan, na začetku pa je oddajala le enkrat
na teden po eno uro. S podobnimi začetnimi teža-
vami se ukvarja zdaj ptujska televizija. Upam, da
bo premagala začetne težave, ki so predvsem orga-
nizacijske narave — saj imajo njeni sodelavci že
tehnične in redaktorske izkušnje.
Dr. Adolf Žižek
14 - ŠPORT IN DRUŠTVA
23. maj 1991 - TEDNIK
IVlatjaž kot 10-ietnik I. 1987 na simultanki VM Šahoviča ob prvem
medn. šah. turnirju.
Prva kategorija
Matjažu Plajnšku
Kako prav so imeli nekateri stro-
kovnjaki pred petimi leti, ko so trdili,
da se v Matjažu Plajnšku skriva bogat
šahovski talent. Matjaž je nase opo-
zoril že kot mlajši pionir na občinskih
tekmovanjih, kjer je bil trikrat tudi
prvak, in tudi na regijskih prvenstvih.
Kot perspektivnega ga je regionalna
šahovska zveza kot mlajšega pionirja
predlagala za nastop na republiškem
prvenstvu starejših pionirjev. Velja
tudi omeniti, daje leta 1987 kot 10-le-
tni osvojil pokal KS Žetale v hitropo-
teznem šahu. Na ta način si je prido-
bival bogate izkušnje in jih izpopol-
njeval še ob mentorju Ivanu Šumand-
lu ter strokovnem delu v Šahovskem
društvu Ptuj ob trenerju Radu Brgle-
zu in Danilu Polajžerju.
Matjaž Plainšek
Svojo kvaliteto je dokazal posebej
v letošnjem letu, ko je osvojil naslov
občinskega prvaka pri starejših pio-
nirjih, na regijskem prvenstvu pa je
bil odličen 3. in se uvrstil na republi-
ško prvenstvo. Z ekipo OŠ Toneta
Žnidariča je osvojil naslov tako ob-
činskih kot regijskih prvakov med sta-
rejšimi pionirji. Na republiškem ekip-
nem prvenstvu pa je na prvi deski os-
vojil 9,5 točk iz 10 partij in bil naj-
uspešnejši igralec prvenstva. Naju-
spešnejši je bil tudi na finalu pokala
Slovenije konec aprila v Portorožu,
ko je z mladinci ŠD Ptuj na 3. deski
zbral 4,5 točk od 5. To je bilo zagoto-
vilo za dobre igre tudi na posamez-
nem republiškem prvenstvu starejših
pionirjev, ki je bilo pred 14 dnevi na
Pokljuki. Iz 9 partij je zbral 6 točk.
Med drugimi je remiziral z MK Mar-
kunom, ki je bil ob koncu 2., ter z
zmagovalcem prvenstva Šolnom. Žal
je v svoji mladostni zagnanosti prav v
zadnjem kolu po nepotrebnem izgu-
bil z objektivno slabšim nasprotni-
kom in si tako zapravil možnost za
osvojitev 2. mesta in s tem pravice
igranja na državnem prvenstvu. Kljub
temu pa je osvojeno 4. mesto velik
uspeh, še večji uspeh pa je osvojitev
I. kategorije, kar mu bo v bodoče da-
lo več možnosti napredovanja.
Ob njegovem bogatem šahovskem
znanju in zagnanosti ter ob dejstvu,
da je še naslednje leto pionir, je prav
gotovo pričakovati tudi v bodoče do-
bre rezultate. Prvo resnejšo preizkuš-
njo bo imel na mednarodnem turnirju
v Pulju od 7. do 15. junija, kot prvo-
kategornik pa ima direktno pravico
nastopa na republiškem prvenstvu
članov, ki bo oktobra letos. Upamo,
da bo ŠD Ptuj v kratkem imelo v svo-
jih vrstah še enega mojstrskega kandi-
data.	Silva Razlag
Na turističnem
avtorallyju Ptuj drugi
Prireditelj 8. avtorallyja za leto 1991 je bilo Društvo invalidov Litija skupaj
z Zvezo društev invalidov Slvoenije. Prireditelj ni imel sreče z vremenom v so-
boto, 15. maja.
Ekipa DI Ptuj je bila sestavljena iz štirih tekmovalcev: Ludvik Pšajd —
voznik, Kramberger — strelec, Stanko Kosec — kegljanje (rusko) in Franc Cetl
— pikado. Vozili so po gričih in štangarskih poljanah v prvi etapi, cilj druge
etape je bil v Sp. Slivni le 200 metrov pred Geossom — središčem Slovenije. V
presledkih vožnje smo tekmovalci streljali, kegljali in metali pikado. Rezultate
smo ob zakuski pričakovali v privatni gostilni Kimovec v Zgornjem Hotiču.
Ekipno smo osvojili drugo mesto in pokal. Prvo mesto je pripadlo DI Cerknica,
tretje pa domačinom DI Litija. Tekmovalo je 14 ekip. Ludvik Pšajd je kot voz-
nik osvojil 2. mesto in srebrno medaljo. V ruskem kegljanju je Stanko Kosec os-
vojil 3. mesto z 8 podrtimi keglji in bronasto medaljo. Konrad Kramberger je s
36 krogi osvojil 4. mesto s 26 pikami. Ekipno smo bili z drugim mestom zado-
voljni, saj smo.prav na tem avtoraliyju dosegli najboljši rezultat.
Naslednji avtorally bo prihodnje leto v Ajdovščini, v letu 1993 pa namera-
vajo v Ptuju organizirati takšno zanimivo prireditev. Imamo dovolj zanimivih
krajev, pa tudi izkušenj nam sedaj že ne manjka.	Franc Cetl
SREČANJE REKREATIVCEV
Pomlad v Skalah
Partizan Slovenije se je s Partizanom iz Skal pri Velenju dogovo-
ril za skupno organizacijo SREČANJA REKREATIVCEV društev
Partizan in drugih rekreativcev iz vse Slovenije, ki bo 1. junija v Ška-
lah. Škale so vas, ki je oddaljena iz Velenja 3 km in so znane po tem.
da imajo zelo aktivno društvo Partizan, ki je med drugim zgradilo za-
prte in odprte objekte. Prav ti objekti bodo prizorišče srečanja, sredis-
če dogajanja pa bo nov športni park v novem centru tega kraja.
Dejavnost tega dne bo kar se da pestra in mikavna, saj se bodo
rekreativci lahko za salo ali ^ares pomerili v različnih dejavnostih m
veščinah. Predstavnikom društev bo omogočena izmenjava strokov-
nih mnenj in pogledov na razvoj rekreacije, dogovori o medsebojnem
sodelovanju pd. Prireditev bo imela tudi kulturno-zabavno in družab-
no plat, tako da bodo udeleženci zadovoljni in sproščeni zapuščali ta
kraj.
Tekmovati in sodelovati bo mogoče v malem nogometu, odbojki
in skokih v daljavo za moške in ženske, v ciklokrosu in planinskem
pohodu na Lubelo, svoje veščine pa bodo pokazali tudi telovadci ta-
borniki, plezalci, karateisti in še kdo.
O vsem vas bomo obveščali še naknadno, vsi tisti pa, ki bi želeli
sodelovati v tekmovanjih, naj se prijavijo na Škale 39, a, 63320 Vele-
nje.
Prosimo vas, da o prireditvi obvestite tudi vaša društva, ki se
ukvarjajo s športnorekreativnimi dejavnostmi.
Š^portni pozdrav!	Predsednik
Rado CVETEK
M SOBOTO V PTUJU ČETRTO REKREATIVNO SREČANJE INVAUOSKIH OTROK SLOVENUE iN HRVAŠKE
Pridružite se nam! Pridružite se svetu zmagovalcev!
Pod tem naslovom potekajo igre svetovne specialne olimpiade, ta
naslov pa so si sposodili tudi organizatorji četrtega športnorekreativne-
ga srečanja otrok in mladostnikov iz zavodov in oddelkov za delovno
usposabljanje Slovenije. Zavod dr. Marijana Horštnarja in Športna
Zveza Ptuj pričakujeta okrog S5 tekmovalcev iz Črne na Koroškem,
Dobrne, Domžal, Iga, Dornave, Kamne Gorice, Jarš. Maribora, Ptuja,
Strunjana in Vipave. Kot gostje bodo na letošnjih igrah invalidne mladi-
ne Slovenije nastopili hrvaški otroci in mladostniki iz zavodov Ozalja —
Jaškovega, Splita in z Reke. Pokrovitelj četrtih iger je Skupščina občine
Ptuj
25. maja se bo na stadionu
Drava v Ruju marsikaj dogajalo.
Otvoritvena slovesnost se bo pri-
čela ob 9.30 uri. Nastopili bodo
ptujski pihalni orkester, maržo-
retke iz OŠ Ormož, učenci ptuj-
skih osnovnih šol in Aeroklub.
Slavnostni govornik bo predsed-
nik Skupščine občine Ptuj Vojteh
Rajher, v imenu Športne Zveze
Ptuj pa bo igre odprl Branko
Resnik.
Med tekmovanjem, ki zajema
več športnih disciplin, bo tudi
zabavni program. Igre naj bi se
končale okrog 14. ure, ko bodo
Ptujčani kot letošnji organizator-
ji iger predali olimpijsko zastavo
Strunjanu, ki bo pripravil pete
športne igre invalidnih otrok in
mladine Slovenije.
V soboto naj bi na stadion
Drave prišlo čimveč Ptujčanov in
drugih. Organizacija športnore-
kreativnih tekmovanj za invalid-
ne otroke je ena izmed oblik nji-
hovega vključevanja v normalno
življenje, je poudaril ravnatelj
Zavoda dr. Marijana Borštnarja
Milenko Rosic. Tudi zato je va-
bilo namenjeno vsem rtujča-
nom.
Najboljšim z republiških iger
so odprta vrata na svetovne igre
specialne olimpiade. Na lanski,
v Glasgowu, je bila uspešna tudi
dornavska varovanka Silva Šeru-
ga, ki je v skoku v daljino osvoji-
la zlato medaljo. Priznanja in
medalje pa bodo v soboto delili
tudi v Ptuju.
MG
Lanskoletna zmagovalka Silva Šeruga.
Mladinke NTK PETOVIA
5. na državnem prvenstvu
Zadnje tekmovanje na zvezni ravni je bilo državno ekipno prvenstvo za
mladinke 17. in 18. t. m. v Hrastniku. Odlično se je odrezala ekipa mladink
NTK Petovie v sestavi: Lucija Karničnik, Tanja Karničnik, Tanja Cerče in Pe-
tra Mlakar. Dekleta so zasedla 5. mesto. Prvakinje so ekipa F. Bobič-Mundus iz
Varaždina (mladinska reprezentanca Jugoslavije iz Zagreba, igrajo za Varaž-
din), druge so bile bivše igralke 1. zvezne lige ekipa Kemičarja iz Hrastnika
(igrajo igralke Olimpije in Ilirije), tretje so bile igralke Maratona iz Zagreba, če-
trte ekipa Primexa iz Vrtojbe na čelu z republiško člansko prvakinjo, državno
prvakinjo za mladinke Polono Čehovin, in kot sem že omenil odlične 5. igralke
Petovie pred Borcem iz Travnika itd. Dekletom za odličen zaključek iskrene če-
stitke, saj je bilo to res leto izrednih rezultatov.
Najmlajši pa so igrali na odprtem prvenstvu Slovenije za ml. pionirje in
pionirke. Rozman se je uvrstil od 8. —16. mesta, kar ni zadovoljivo, saj seje ta-
ko uvrstil že prej na državnem prvenstvu v Zagrebu. V dvojicah pa sta s Piskom
zasedla 8.—16. mesto. Pišek, brata Zafoštnik, Žajšek ter Janžekovič so se uvrsti-
li na 32.-64. mesto. Za vse razen Piška to pomeni uspeh.
Dekleti Mojsilovičeva in Bezjakova sta v dvojicah uvrščeni od 4. do 8. me-
sta, Mojsilovičeva pa 8.—16. mesta. Imela je smolo v žrebu, saj ji je napredova-
nje onemogočila prva nosilka Drmastja iz Ilirije. Bezjakova je igrala po svojih
zmožnostih.
Najmlajši igralci in igralke so tako tudi uspešno zaključili tekmovalno se-
zono.
I. P.
Pilot za 8500 DEM
Tudi letos so redni gostje na letališču v Moškanjcih švicarski letal-
ci. Njihova živordeča letala vidimo prileteti skoraj vsak konec tedna, ko-
nec meseca pa bodo pričeli pri nas šolati tudi skupino svojih motornih
pilotov. Gre za ekskluzivni turizem, piloti pa pridejo z družinami, ki se
vLHttAitti^in v cn/fiKnn tisrtvtsnnn nnnuHhn Pfiiin
Sicer pa so spomladanski in
poletni meseci tudi za domače
padalce, jadralne in motorne pi-
lote najugodnejši. Tako je v Mo-
škanjcih vsak dan živahno. Ja-
dralni piloti so se že preizkusili v
republiškeln merilu in letijo se-
daj predvsem za posebne letal-
ske rezultate — športne značke
(državno prvenstvo, ki naj bi bilo
v Osijeku, je seveda vprašljivo),
padalce in motorne pilote pa tek-
movanja še čakajo.
Kar nekaj letalskih prireditev
bodo ptujski letalci izvedli do-
ma. Tako bo na letališču v Mo-
škanjcih konec junija republiško
padalsko prvenstvo, 3. in 4. av-
gusta pa bodo padalci tekmovali
v dnevnih in nočnih skokih na
letališču in v toplicah. Le teden
dni pozneje si bomo lahko prvič
ogledali na ptujskem nebu sejem
alternativnega letalstva. Sejem
zato, ker bodo prisotni tudi pro-
izvajalci pa tisti, ki želijo prodati
svoja že rabljena ultra lahka leta-
la, zmaje in druga plovila. Po
prikazu letenja se bodo udele-
ženci pogovorili o problematiki
tovrstnega, danes zaradi majhnih
stroškov vse bolj aktualnega lete-
nja.
Aeroklub Ptuj, republiški cen-
ter za šolanje motornih pilotov,
je uvedel letos prvič šolanje za
vse. Do sedaj je namreč šolal
predvsem fante, ki še niso bili pri
vojakih. Predsednik Otmar Gai-
ser je povedal, da se lahko vsak,
ki želi leteti ali skakati, vključi v
šolanje. Leta niso pomembna, le
zdrav moraš biti in želeti svoj
prosti čas preživeti med prijatelji
letalstva. Za teoretični tečaj, vse
priprave in letenje z motornim
letalom do pridobitve dovoljenja
(kot na primer šoferski izpit) bo
kandidat odštel 8500 DEM, za
letenje z jadralnim letalom 2500
DEM. Na prvi pogled morda ve-
liko denarja, posebej ob za veči-
no neugodnem stanju v lastnem
žepu, vendar poteka pouk na
dragih letalih, katerih oskrbova-
nje (bencin in drugo) ni poceni,
po drugi strani pa nudi letalstvo
obilo nenadomestljivih športnih
užitkov, ki si jih po tihem vsak
želi.	McZ
Odboikarski klub Ptui
Klub je ustanovila skupina ob-
čanov pred slabim letom dni z
namenom, da bo organizirala
tekmovalno in rekreativno
ukvarjanje z odbojko. V klubu je
začela trenirati ženska ekipa in
se uspela takoj uvrstiti v 2. slo-
vensko ligo zahod. V tej ligi je bi-
lo prijavljenih 11 ekip, vendar
sta dve zaradi finančnih težav
odpovedali udeležbo. V jesen-
skem delu so dekleta 5 krat zma-
gala in 3 krat izgubila, od tega
prvi dve tekmi, ko sta se še po-
znala neuigranost ekipe in pre-
malo treninga. Po zimskem od-
moru se je slika ponovila: prvi
dve tekmi smo izgubili, nasled-
nje pa vse zmagali. Izgubljeni sta
bili tekmi s prvo- in drugouvršče-
no ekipo. V naslednjih tekmah
so dekleta pokazala veliko bor-
benost. Želja po zmagi, stroko-
vno delo in redni treningi so dali
rezultate.
Skupni vrstni red:
I. OK Prevalje, 2. OK Braslov-
če, 3. OK Ptuj, 4. OK Črna, 5.
OK Pomurje, 6. OK Mladost, 7.
OK Celje, 8. OK Ruše, 9. OK Pa-
loma Branik.
Skupaj 11 zmag in 5 porazov,
set razlika 37:22. Razlika v to-
čkah 769-643.
OK Ptuj je igral v sestavi: Vera
Jamšek, Marija Murko, Nada
Razboršek, Milena Ules, Valerija
Golob, Zdenka Jug, Marjeta.
Emeršič, Marjana Gojkoše, Ma-
ja Knez, Alenka Rajh, Brigita
Godec in Marta Emeršič. Trener
ekipe Vera Jamšek.
Obenem pa smo v klubu zasta-
vili načrtno delo z najmlajšimi.
Na OŠ v Kidričevem, I. Spolena-
ku, O. Meglič in F. Osojniku so
začeli naši učitelji in igralke tre-
nirati učenke od petega do osme-
ga razreda. Navdušenje za od-
bojko je veliko, zato menimo, da
bomo s strokovnim delom z
najmlajšimi vzgojili v ptujski ob-
čini kvaliteten odbojkarski pod-
mladek, ki bo v perspektivi pose-
gal po najvišjih odbojkarskih
priznanjih. Da bomo to resnično
dosegli, smo k delu v klubu pri-
tegnili Edija Dolinska, odbojkar-
skega trenerja in strokovnjaka.
Obenem smo v klubu organizi-
rali športnorekreativna tekmova-
nja predvsem za vse tiste, ki si ob
napornem vsakodnevnem delu
želijo sprostitve in rekreacije.
Da smo vse to lahko organizi-
rali, je v veliki meri omogočila
dobro organizirana Športna zve-
za Ptuja in športni objekti v me-
stu in ob šolah. Predvsem šport-
na dvorana Center in telovadni-
ca ob OŠ I. Spolenaka sta se po-
kazali idealni za trening in igro
odbojke.
Za uspehe so zaslužni tudi po-
samezniki, ki so se z entuziaz-
mom vključili v delo kluba.
Omeniti moram prof. Jaka Raj-
ha, ki je zastavil delo z najmlajši-
mi ob pomoči igralk, in sicer na
OŠ Kidričevo sester Marte in
Marjete Emeršič, na OŠ I. Spole-
naka Valerije Golob in na OŠ O.
Meglič Petre Kopše. Vse organi-
zacijsko delo, vse breme pre-
majhnih financ, pa tudi veliko
drugih prepotrebnih stvari za
uspešno delovanje Kluba je nase
prevzel Štefan Vrbnjak.
Poleg redne dotacije Športne
zveze Ptuja, ki nam je bila ob za-
četku delovanja v veliko korist
so nam veliko prispevali v re-
klamne namene tudi kolektivi in
posamezniki: Emona Merkur
Ptuj, Ptujske mlekarne, PP —
Ptujska tiskarna. Meso Radgona
ter mesnici Fekonja in Žerak.
Vsem najlepša hvala.
Marjan GOJKOVIČ
Pohod na
Stol bo
25. maja
Priljubljeni pohod na najvišji
vrh Karavank, katerega se je do-
slej udeležilo že več kot 60 tisoč
planincev in drugih prijateljev
gora, bo letos v soboto, 25. maja.
Izvedbo 26. pohoda je prevzela
ZTKO Jesenice. Z dosedanjim
tehničnim odborom se je z vso
vnemo lotila priprav.
Zaradi zmanjšanja stroškov bo
pohod le en dan. Trasa pohoda
je nespremenjena. Pohodniki se
bodo od Valvazorjevega doma
povzpeli na vrh Stola ter se nato
po isti poti vrnili v dolino, kjer
bo prijateljsko srečanje. Poleg
številnih domačih planincev or-
ganizatorji na pohod vabijo tudi
planince iz zamejstva in drugih
krajev Jugoslavije. Organizatorji
si prizadevajo, da bi ta pohod
dobil večjo veljavo med športno-
rekreativnimi prireditvami v
okviru delovne skupnosti Alpe-
Jadran.
Vsak pohodnik bo dobil znač-
ko in knjižico za vpis pohoda.
Deset in dvajsetkratni udeleženci
bodo prejeli plakete oziroma di-
plome. Novost letošnjega poho-
da je, da bodo v nedeljo, 26. ma-
ja, organiziranim skupinam pla-
nincev od drugod na njihovo že-
ljo zagotovili vodniško sprem-
stvo za izlet na druge okoliške
vrhove.
Prijave in tudi vse druge infor-
macije o 26. pohodu na Stol dobi-
te na naslovu: ZTKO Jesenice,
Ledarska 4, Jesenice, tel.
064-81-579.
TEDNIK - 23. maj 1991
PA ŠE TO - 15
NOGOMET
Središče
premagalo
IMPOL
v 23. kolu območne lige sta se
v Središču ob Dravi pomerila
Impol iz Slovenske Bistrice in
domačini, ki so tekmo dobili z
zadetkom Žnidariča. Poljčanski
Bo«! je znova izgubil na svojem
igrišču, tokrat ga je s 4:2 prema-
galo Pohorje. Zadetka sta dose-
gla Ledinek in Mastinšek. Impol
je še naprej peti. Središče šesto,
Boč pa zadnji. V nedeljo bo Im-
pol doma igral z mariborskim
Železničarjem, Boč bo gostoval v
Dravogradu, Središče pa v Ru-
šah.
Rezultati 20. kola v medobčin-
ski ligi: Gerečja vas — Pragersko
1:0, Aluminij — Markovci 3:0,
Bukovci — Drava 0:2, Skorba —
Hajdina 3:5, Dornava — Hajdo-
še 3:1, Stojnci — Slovenja vas
(neodigrano).
Aluminij ima še naprej devet
točk prednosti pred Dravo. Pred-
zadnje kolo prinaša njuno sreča-
nje v F*tuju. Vse tekme bodo v so-
boto ob 17. uri. Ob srečanju Dra-
va — Aluminij so naslednji pari
še: Dornava — Gerečja vas, Haj-
doše — Skorba, Hajdina —
Stojnci, Slovenja vas — Bukovci
in Markovci — Pragersko.
Aluminij bo prvo tekmo kvali-
fikacij za uvrstitev v območno li-
go odigral 15. junija, povratno
pa 17. junija. Nasprotnik bo
znan po žrebanju parov, ki bo 6.
junija.
1. k.
Solidni uvrstitvi
Atletska zveza Slovenije je
skupaj z atletskim klubom Novo
mesto organizirala republiško pr-
venstvo v mnogobojih za člane,
mladince in mladinke ter člani-
ce. Istočasno je tudi potekal fi-
nalni tek za Atletski pokal Slove-
nije v disciplini 10.000 m. Med
14 tekmovalci sta nastopila tudi
člana Atletskega kluba Ptuj Mir-
ko Vindiš in Geza Grabar in se
uvrstila na tretje oziroma četrto
mesto.
I. Z.
Zanimivo
srečanje
Ljubitelji odbojke bodo prišli
danes na svoj račun, kajti ob 18.
uri bo v športni dvorani Center
zanimivo pokalno odbojkarsko
srečanje med ženskima ekipama
Ptuja in Palome Branika 11. Do-
mača ekipa bo nastopila v popol-
ni postavi. Prvič bo domačo eki-
po vodil znani odbojkarski stro-
kovnjak Edi Dolinšek, ki je pred
kratkim še bil prvi trener mari-
borske ekipe, tako da v celoti po-
zna igro gostij.
L Z.
ROKOMET
Drava na šestem mestu
v soboto so odigrali zadnje
kolo v prvi republiški moški ligi.
Najpomembnejša tekma je bila v
Trbovljah, kjer je domači Rudar
s 27:25 premagal Pomurko iz Ba-
kovcev, s tem postal prvak in si
pridobil pravico nastopa v drugi
zvezni ligi.
Ptujska Drava je odigrala tek-
mo za peto mesto z Jadranom iz
Kozine. V ostri tekmi so gostje
po izenačenem prvem delu prev-
zeli pobudo in zmagali s. 30:24
ter s tem osvojili peto mesto,
Drava pa je tako šesta. Kljub te-
mu je to odlična uvrstitev za no-
vince v prvi republiški ligi. Velja
še omeniti, da je ptujska ekipa
tekmo z Jadranom odigrala brez
Hrupiča, ki v tej tekmi ni smel
nastopiti zaradi izključitve na
prejšnji.
Tudi Ormožani so imeli pre-
cejšen motiv, saj bi jih zmaga
proti Liplastu in poraz Ferroteh-
ne s Šeširjem omogočilo napre-
dovanje na deseto mesto. To jim
je uspelo, saj so oslabljeno ekipo
iz Grosuplja premagali z 28:21
(12:5).
Sezono je z zmago sklenila tu-
di Velika Nedelja, ki je z 31:27
(14:12) premagala močno ekipo
Preddvora in osvojila dvanajsto
mesto. Po propozicijah bi iz lige
izpadle tri ekipe: Velika Nedelja,
Kraško in Dol. Vendar kaže, gle-
de na dosedanje izkušnje z liga-
mi in razmere v Jugoslaviji, še
nekoliko počakati.
Članice Drave se niso uspele
uvrstiti v finale zaključnega dela
republiške lige. Z ljubljanskim
Krimom so izgubile tudi v Ptuju
in se bodo za tretje mesto pome-
rile s Poljem. Tekma v Ptuju seje
končala z 31:19 za Krim.
Rajh (Ormož) je ha zadnji tekmi dosegel sedem zadetkov z desne strani
TENIS
Rok zmagal
Teniški klub Ptuj je organiziral 1. klubski turnir,
ki se gaje udeležilo 32 igralcev. Občasno gaje ovi-
ral močan veter in dež.
Znova se je potrdilo, da se mlajši igralci (mla-
dinci) razvijajo v odlične članske igralce, saj so za-
sedli vsa vodilna mesta. Tako se z resnim delom in
angažiranostjo za prihodnost tenisa v Ptuju ni ba-
ti.
Rezultati turnirja — četrtfinale: Gojčič—Rok
Plohi 0/2, Kreutz—Rola 2/0, Bezjak—Tadej Boj-
nec 2/0, Krajnc—A. Vobner 2/0.
Polfinale: R. Plohi —Kreutz 2/0, Bezjak—
Krajnc 2/0.
Finale: R. Plohi-Bezjak 2/1.
Omenimo še, da se v soboto začne tekmovanje v
1. republiški teniški ligi. Ekipa TK Ptuj bo ob 9.
uri gostila ekipo TK Slovenska Bistrica, v nedeljo
pa bodo igralci TK Ptuj gostovali v Mariboru pri
BK
Rok Plohi — resno delo pri vsakodnevnem treningu.
(Foto: ŽP.)
Leščak deveti na EP
JUDO
V Pragi se je končalo letošnje
evropsko prvenstvo v judu za
člane, na katerem je nastopila tu-
di Jugoslavija. Kot edini sloven-
ski tekmovalec je nastopil v kate-
goriji do 86 kg Filip Leščak,
član ptujske Drave, in osvojil de-
veto mesto.
Leščak je odlično začel: v 2.
kolu je z ipponom premagal pe-
touvrščenega z zadnjega svetov-
nega prvenstva Kargerja (Češko-
slovaška), v 3. kolu pa je v aktiv-
nejšem prvem delu pridobil rah-
lo prednost proti pdličnemu Ita-
lijanu Vismari, ki se ponaša š ko-
lajnami z Ol, SP in EP. Žal je
Filip v zaključku borbe naredil
napako in dovolil nasprotniku
akcijo v parterju ter izgubil z
vzvodom. V primeru zmage bi se
Filip Leščak boril za kolajne, ta-
ko pa je v repesažu po porazu
proti Britancu Whitu, ki je bil tu-
di med favoriti tega prvenstva,
zasedel dobro deveto mesto.
Leščaku ni uspelo izpolniti
norme za nastop na olimpijskih
igrah (pogoj 5. mesto), vendar bo
zamujeno še lahko nadoknadil
na tekmovanjih letošnje in na-
slednje sezone. Letos je na nje-
govem programu še svetovno pr-
venstvo v Barceloni in Sredo-
zemske igre v Atenah.
Ob nadaljnjih dobrih pripra-
vah mu bo to prav gotovo uspe-
lo. V ta namen pripravljajo v ju-
du klubu Drava več akcij, raču-
najo pa tudi na večjo pomoč
Športne zveze Ptuj.
M. K.
JUDO
Člani tretji,
članice prve
Ob odlični organizaciji domačega kluba Ivo Reya je bilo v Celju
letošnje žensko in moško republiško prvenstvo v judu. Nastopilo je
90 tekmovalcev iz 21 klubov.
Pri moških so člani judo kluba Drava Ptuj osvojili odlično tretje
mesto za ekipama Impola in Olimpije, kar je njihova najboljša uvrsti-
tev doslej. Kar v petih od sedmih kategorij so se uvrstili v sklepne
borbe za kolajne:
—	Filip Leščak je v kategoriji do 86 kg s svojimi borbami potrdil,
da je najboljši slovenski judoist in kandidat za kolajne na največjih
svetovnih tekmovanjih. Vse borbe je zaključil predčasno in tako osvo-
jil prvo mesto.
—	Andrej Murko je v kategoriji nad 95 kg zasedel drugo mesto.
Potrdil je odlično formo, v finalni borbi se je boril izvrstno in bi lahko
ob malo več športne sreče zasedel tudi prvo mesto.
—	Peter Letonja je v kategoriji do 95 kg zasedel tretje mesto z
enim samim porazom proti kasnejšemu prvaku Ličini (Olimpija). Vse
druge borbe je končal z ipponi.
—	Kostja Štiberc je v borbi za tretje mesto tesno izgubil z Impol-
čanom Greifom in zasedel peto mesto.
—	Rajko Harter je nastopil prvič po težji poškodbi in po zmagi
in porazu v repesažnih borbah zasedel sedmo mesto v kategoriji do
60 kg.
Omeniti velja odličen nastop mladinca Boštjana Doboviška v
kat. do 71 kg, ki je nudil izreden odpor prvo — in tretjeuvrščenemu v
tej kategoriji.
Pri ženskah so si judoistke Drave razdelile prvo mesto z ekipo
Gorišnice. Prvi mesti sta osvojili Sonja Masten v kat. do 56 kg in Do-
minika Slanič v kat. nad 72 kg. Drugo mesto je osvojila Silva Cuš, tre-
tje pa Tamara Princ v kat. do 66 kg.
Tekmovalci ptujske Drave so s svojimi nastopi na letošnjih repu-
bliških prvenstvih pionirjev in mlajših mladincev ter članov potrdili,
da sodijo v sam slovenski vrh, saj so osvojili skupaj kar 15 kolajn. Na-
dejamo se lahko tudi odličnih uvrstitev z državnih prvenstev, ki bodo
v maju in juniju. Z rezultati, ki so jih letos dosegli, nekatere pa še pla-
nirajo v drugi polovici sezone, so med glavnimi kandidati za osvojitev
naslova najuspešnejšega kluba v občini Ptuj.	S. T.
Leščak v akciji
16 - TV SPOREDI
23. maj 1991 - TEPHIK
TEDNIK -
ZA RAZVEDRILO - 17
18 — OGLASI IN OBJAVE
23. maj 1991 ~ TEDNIK
TEDNIK - maj 1991
OGLASI IN OBJAVE - 19
CIRIL MOHORKO. DIREKTOR PTUJSKE POŠTE:
Nova pošta da —
toda kje in kako?
/Vil območju poslovne enote za PIT promet Ptuj, ki s svojo dejavnostjo pokriva celotno ptujsko in ormo-
ško občino, deluje trenutno 30 pošt, od tega 22 na območju ptujske in H na območju o'-moške občine. ISa ptuj-
skem območju imamo 16 končnih A TC (avtomatskih telefonskih central), ki so povezane r osrednjo vozUščno
A TC v Ptuju. Ta ima zmogljivost 5400 telefonskih številk, vendar je krepko prezasedena, saj imajo trenutno
okoli 2700 nerešenih vlog za vzpostavitev telefonskega naročniškega razmerja. O tem in o možnostih za razši-
ritev vozliščne centrale pa še o čem smo se pogovarjali s Cirilom Mohorkom, direktorjem ptujske poslovne
enote za PTT promet. Dejal je:
»Problem ni nov. Z njim se
ubadamo že nekaj let. V vseh zu-
nanjih telefonskih centralah — v
Cirkovcah, Cirkulanah, na De-
strniku, v [)ornavi, Gorišnici, na
Hajdini, v Juršincih, Kidričevem,
Lovrencu, Majšperku, Markov-
cih, Podlehniku, pri Tomažu, v
Direktor Ciril Mohorko.
Zgornjem Leskovcu, Trnovski
vasi in Žetalah — povsod nam
uspeva, da zahteve po novih tele-
fonskih priključkih še nekako re-
šujemo. Žal pa nam to nič kaj ne
pomaga, saj je matična centrala
v Ptuju prezasedena. In ker so
vse zunanje centrale vezane prek
nje, nastajajo vse večje težave, še
posebej ob klicnih konicah, ko je
treba včasih celo čakati na si-
gnal.«
In kakšne so možnosti za reši-
tev problema, kajti občani so za-
radi tega upravičeno nezadovolj-
ni?
»V samem Ptuju razmišljamo
o tem, da bi začasno težave rešili
ali pa vsaj omilili z dodatno ra-
jonsko telefonsko centralo, ki bi
jo lahko postavili na desnem bre-
^u Drave, recimo na zemljišču,
(jer je sedaj skladišče naše tehni-
čne službe. Predvidevamo, da bi
že prihodnje leto lahko tam po-
stavili in priključili centralo z
zmogljivostjo 2000 telefonskih
številk. S tem bi lahko uredili tu-
di določene povezave za desni
breg, na levem bregu pa bi lahko
nekaj številk celo sprostili za
center mesta. Poudarjam pa, da
to ne bo dolgoročna, ampak le
začasna rešitev.«
Zadnje čase se vse več in vse
resneje govori in razmišlja o pre-
mestitvi sedanje pošte na drugo
lokacijo, saj naj bi na sedanji
zgradili kopijo nekdanje minorit-
ske cerkve, ki je bila porušena ob
koncu druge svetovne vojne. Kak-
šno je stališče pošte do tega?
»Kolikor vem, so delegati SO
Ptuj že soglašali s predlogom mi-
noritskega samostana sv. Petra
in Pavla v Ptuju, da naj bi na lo-
kaciji sedanje pošte Ptuj rekon-
struirali gotsko barokizirano cer-
kev, ki je nekdaj stala na tem me-
stu in je bila porušena v vojni, na
njenih ruševinah pa je bila poz-
neje zgrajena sedanja pošta.
Dejstvo je, da je poštna zgrad-
ba z vso opremo in z zemljiščem,
na katerem je postavljena, last
PTT podjetja Maribor. V zgradbi
so pošta FHuj, avtomatska tele-
fonska centrala s prenosnimi si-
stemi, prostori tehnične službe in
uprava poslovne enote Ptuj, ki s
svojo dejavnostjo pokriva vso
ptujsko in ormoško občino. Tele-
fonska centrala je vozelna. Pove-
dal sem že, da ima 5400 številk,
ima pa tudi 550 medkrajevnih
prenosnikov za povezavo 16
končnih central na glavno tele-
fonsko centralo v Mariboru.
Prva pobuda v zvezi s preme-
stitvijo pošte je bila dana že de-
cembra lani, ko smo imeli tudi
sestanek o tem z vsemi prizadeti-
mi. Kot verjetno že veste, je bila
ustanovljena posebna komisija,
ki naj bi zadevo za premestitev
in gradnjo nove pošte — ter se-
veda gradnjo nove cerkve — tudi
realizirala. Vedeti pa je treba, da
so naši strokovnjaki sicer pripra-
vljeni zadevo tehnično speljati,
resneje je z denarjem, saj ga po-
šta nima, zato je sedaj vse odvi-
sno od tega, ali bo občina oziro-
ma samostan zbral dovolj sred-
stev ali ne.«
Ali to pomeni tudi, da v pošti
niste zadovoljni s sedanjim nači-
nom financiranja?
»Kakor pač kdo razume. Dej-
stvo pa je, da smo dosedanji na-
čin financiranja PTT dokaj uspe-
šno realizirali prek območne SIS
za PTT promet Maribor, pri
gradnji novih priključkov pa
smo si pomagali tudi s prispevki
krajanov zainteresiranih obmo-
čij. Uspehi so vsekakor vidni. Si-
cer še v celoti ne vemo, kaj nam
je prinesla nova oblika organizi-
ranja in financiranja pošte, ven-
dar imam občutek, da bo z de-
narjem huje kot do sedaj in da
bo vse več odvisno od krajanov
oziroma naših bodočih odjemal-
cev.«
Kljub vsemu pa ne držite kri-
žem rok. Kje trenutno potekajo
dela pri gradnji poštnega in tele-
fonskega omrežja na našem ob-
močju?
»Res je, ob angažiranju kra-
jevnih skupnosti potekajo trenut-
no največja dela na področju KS
Cirkovce Lovrenc, končujemo v
Markovcih, v gradnji pa je še si-
stem v Gorišnici. Na Destrniku
pripravljajo prostore za zamenja-
vo obstoječe 40-številčne ATC. V
KS Videm je pošta že, sedaj pri-
pravljamo prostore za centralo.
razširili pa bomo tudi telefonsko
omrežje. Pred kratkim smo mo-
dernizirali in razširili tudi centra-
lo v Kidričevem za 200 telefon-
skih številk. Nekaj jih je še na
voljo. Poleg vsega tega pa pote-
kajo še dogovori z nekaterimi
drugimi kraji na našem območju,
vse pa je seveda spet odvisno od
denarja.«
Denarja pa, kot vemo, v teh
kriznih dneh primanjkuje vsepo-
vsod. Zato je vprašanje, kako bo z
razvojem telefonskega omrežja v
bodoče. Že sedaj je treba ponekod
odšteti za vzpostavitev telefonske-
ga naročniškega razmerja tudi od
3 do 4 tisoč nemških mark. To pa
je zalogaj, ki si ga lahko privošči-
jo le redki. AH bo torej telefon na
novo spet postal luksuzna katego-
rija?
M. Ozmec
Sedanja centrala je prezasedena.
KOLESARKA PADLA POD
KOLESA PRIKLOPNIKA
V petek, 17. maja, ob 11.40 je
Slavko Rižner iz Slavšine 13 vo-
zil tovornjak s priklopnikom po
Ormoški cesti v Ptuju. V križišču
je začel zavijati desno na Rogoz-
niško cesto. Tedaj je pod zadnje
kolo njegovega priklopnika pad-
la 56-letna Marija Držajič iz Za-
bovcev 93 a, KS Markovci. Niso
bile povsem pojasnjene okolišči-
ne, kako je padla. Kolo priklop-
nika je šlo čeznjo in jo hudo ra-
nilo. Takoj so jo prepeljali v
ptujsko, od tam pa v mariborsko
bolnišnico, kjer je še v kritičnem
stanju.
S TOVORNJAKOM V LOKO-
MOTIVO
Po regionalni cesti od Ormoža
proti Središču ob Dravi je v po-
nedeljek, 13. maja, okoli 10. ure
vozil tovornjak Ivan Prepelič iz
Čakovca. Tovornjak je bil do vr-
ha naložen s pivom in domneva-
jo, da je bil preobremenjen, pa
tudi zavore niso bile povsem v
redu.
To je bil vzrok, da voznik
tovornjaka pred spuščenimi pol-
zapornicami v Pušencih ni mogel
ustaviti. Zapeljal je mimo polza-
pornice in s prednjim delom to-
vornjaka trčil v zadnji del loko-
motive, ki je prav tedaj pripeljala
po progi. Tovornjak se je prevr-
nil na levi bok, steklenice s pi-
vom pa so se razsule po cestišču.
Voznik Prepelič je bil lažje po-
škodovan. Ocenjujejo, da nastala
materialna škoda znaša več kot
300.000 dinarjev. Pri tem ni upo-
števana škoda, ki so jo utrpeli
koristniki ceste, ker je ta bila za-
prta za ves promet v obe smeri
cele tri ure, potem pa je še tri ure
potekal promet izmenoma v eni
smeri.
SMRT PTUJCANA PRI VRAN-
SKEM
V soboto, 18. maja, ob 9.30 se
je na magistralni cesti pri Vran-
skem zgodila huda prometna ne-
sreča, v kateri je izgubil življenje
62-letni Branko Durdevič iz Ptu-
ja, Pletarska 5. Do nesreče je pri-
šlo tedaj, ko je Durdevič dohitel
osebni avtomobil, ki je pred njim
začel ustavljati, da bi zavil v le-
vo, zato ga je začel prehitevati.
Tedaj je nasproti pripeljal tovor-
njak, ki ga je vozil Franc Morav-
ček iz Nazarij. Oba voznika sta
skušala trčenje preprečiti z zavi-
ranjem in zavijanjem s poti.
Kljub temu je Durdevič zadel v
tovornjak in ta se je prevrnil na
travnik ob cesti. V trčenju je voz-
nik Durdevič dobil tako hude
poškodbe, da je na kraju nesreče
umrl, njegova sopotnica Marija
Durdevič pa je bila lažje ranjena.
Težje poškodovan je bil tudi voz-
nik tovornjaka Franc Moravček.
TRČENJE OSEBNIH AVTO-
MOBILOV
Na sloveniki je v nedeljo, 19.
maja, ob 4.20 v bližini Slovenske
Bistrice prišlo do trčenja osebnih
avtomobolov, ker sta oba vozila
preveč po sredini cestišča. Mar-
jan Sovič iz Vojnika je od Tepa-
nja vozil renault 4, prilagojen za
invalide. Pred Slovensko Bistrico
mu je nasproti pripeljal alfa ro-
meo, ki ga je vozila Ana Repan-
šek iz Ljubljane. Vozili sta trčili s
prednjim levim delom. Pri tem se
je Sovič huje ranil, Repanškova
pa lažje. Škode na vozilih je za
130 tisočakov.
MOPEDIST PRED AVTO
Po ulici Borisa Kraigherja v
Kidričevem je v nedeljo, 19. ma-
ja, dopoldne vozil kolo z motor-
jem David Matjašič iz Ul. B.
'Kraigherja 5. V križišču s pred-
nostno cesto ni ustavil in je z
nezmanjšano hitrostjo peljal na-
prej. Prav tedaj je po prednostni
cesti pripeljal osebni avto, ki ga
je vozil Nenad Šešo iz Ptuja, Ul.
25. maja 4. Kljub močnemu zavi-
ranju je Šešo trčil v mopedista.
Matjašiča je vrglo na vetrobran-
sko steklo, od tam pa je padel na
cestišče in se hudo ranil. Prepe-
ljali so ga v ptujsko bolnišnico.
POŽAR V CIRKOVCAH
V	sredo, 15. maja, okoli 21. ure
je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju, last Jožeta To-
minca, v Cirkovcah 26. Zgorelo
je leseno ostrešje na poslopju 22
X 6 metrov, 9 ton sena, trije ku-
biki drv, puhalnik, stroj za lička-
nje koruze, trosilec za gnoj in več
drugega orodja, napol uničeno
pa je bilo tudi 60 vreč apna. Oce-
njujejo, da je škode za pol mili-
jona dinarjev. Ugotovili so, da je
požar nastal zaradi pregretja in
eksplozije žarnice. Požar so loka-
lizirali domači in okoliški gasilci.
Z DRŽAJEM MOTIKE TASTA
PO GLAVI
V	soboto, 18. maja, okoli 8.
ure je na domačiji v Levanjcih
35, KS Destrnik, prišlo do krva-
vega razpleta družinskega prepi-
ra. 57-letni Franc B. je po izja-
vah domačih vso noč razgrajal in
grozil članom družine s telesnim
obračunom. Zjutraj je zetu
41-letnemu Alojzu T. prekipelo,
pogrebil je motiko in z njenim le-
senim držajem večkrat udaril ta-
sta po glavi in mu s tem zadal
težke poškodbe. Franc R. so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico in
glede na težko poškodbo so ga
potem prepeljali v mariborsko
bolnišnico.	FF
osebna kronika
RODILE SO: Karmen Požar,
Spuhlja 85, Ptuj — Kajo; Darin-
ka Sinko, Biserjane 16, Videm ob
Ščavnici — Davida; Marjeta
Fras, Krambergerjeva 3, Ptuj —
Vesno; Tamara Hojnik, Lasigov-
ci 15, Polenšak — deklico; Anica
Kovačec, Jesenje Donje 75, Dur-
manec — Marino; Irena Kamen-
šek, Draženci 49, Hajdina — de-
čka; Jožica Habjanič, Strezetina
18, Ivanjkovci — dečka; Neven-
ka Samobor, Ul. 25. maja 19,
Ptuj — Matica; Brigita Munda,
Dr. Hrovata 1, Ormož — dekli-
co; Marija Drevenšek, Zakl 38,
Podlehnik, — Jelko; Liljana Lor-
ber, Podlože 38, Ptujska Gora —
deklico; Kristina Stajenberger,
Žetale 94 — dečka; Mirjana Les-
jak. Gornje Jesenje 20, Durma-
nec — deklico; Jožefa Zajšek Zi-
herlova pl. 13, Ptuj — deklico;
Marija Mulec, Ind. naselje 8, Ki-
dričevo — deklico; Marica Pon-
gračič, Jiršovci 38, Destrnik —
dečka; Štefanija Herak, Krapina,
Strahinje 51 — Matejo; Ljuljana
Strmečici, Polje 22, Krapina —
Luka.
POROKE V PTUJU: Franc
Kokol, Zagorje 18, in Anica Per-
gar, Zagorje 18; Josip Ciglar,
Peščenica 1, in Flelena Kosi, Pra-
gersko, Kolodvorska ul, 9; Mar-
ko Lampret, Stoperce 40, in Ani-
ca Jernejšek, Stoperce 40; Janez
Debenik, Kidričevo, Ul. B. Kra-
igherja 19, in Stanislava Zakelj-
šek, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja
19; Milan Rodošek, Zg. Velovlek
10, in Marija Dominko, Desenci
2; Miran Lesjak, Tržeč 35, in Ire-
na Zelenik, Spuhlja 9; Petar Ov-
čar, Trakoščan 6, in Metka Ku-
šar, Šikole 18; Stanislav Cmreč-
njak, Strnišče 1, in Marija Unuk,
Zg. Jablane 38; Janez Ljubeč,
Veliki Vrh 2/c, in Tanja Krajnc,
Veliki Vrh 2/c; Branko Ivančič,
Turški Vrh 96, in Darinka Vese-
njak, Turški Vrh 96; Danilo Ši-
rovnik, Lancova vas 31/a, in
Marinka Vek, Pongrce 31; Franc
Muhič, Zabovci 86/a, in Marja-
na Polajžer, Zabovci 86/a; Franc
Černivec, Brezovec 28, in Nada
Vindiš, Zg. Leslcovec 3; Srečko
Roškar, Gomilci 9, in Marinka
Kavčič, Črni Vrh 88; Tonček
Kramberger, Svetinci 19, in Mili-
ca Presečki, Zg. Velovlek 22/a;
Jože Liber Kazimir, Ptuj, Potrče-
va C. 49, in Sonja Novak, Kidri-
čevo, Ul. B. Kraigherja 13.
POROKE V ORMOŽU: Božo
Petek, Rucmanci 5, Tomaž pri
Ormožu, in Milena Gorenc, Ru-
cmanci 5; Janko Marin, Podgor-
ci 75, in Jasna Cajnko, Podgorci
75.
POROKE V LENARTU: Mi-
loš Kocbek in Leonida Postruž-
nik. Sv. Ana 24, Zg. Ščavnica;
Aleksander^ Rola in Vesna Mur-
šec, Sp. Žerjavci 52, Lenart;
Zvonko Ploj in Katica Colnarič,
Sp. Voličina 91, Voličina; Janko
Peklar in Marija Petek, Obrat 18,
Benedikt.
UMRLI SO: Rudolf Lozinšek,
Krčevina pri Vurbergu 108, roj
1961 — u. 10. maja 1991; Stani-
slava Sakelšek, Zg. Pristava 46,
roj. 1937 — u. 11. maja 1991;
Janko Korez, Stoperce 22, roj.
1931 - u. 10. maja 1991; Anton
Murko, Lancova vas 58, roj.
1924 - um. II. maja 1991; Ma-
tej Lebar, Gorišnica 132, roj. 7.
marca 1991 — u. 14. maja 1991;
Bronislava Mohorko, Stogovci
10, roj. 1924 - u. 15. maja 1991;
Franc Vidovič, Apače 300, roj.
1921 - u. 16. maja 1991; Marija
Vršič, Novinci 27, roj. 1911 — u.
17.	maja 1991; Terezija Nemec,
Mezgovci ob Pesnici 6, roj. 1923
— u. 10. maja 1991; Stanislav
Zaje, Jiršovci 23, roj. 1942 — u.
18.	maja 1991; Neža Plajnšek,
Nadole 28, roj. 1921 - u. 18.
maja 1991; Jožef Serdinšek, Jan-
ški Vrh 6, roj. 1925 — u. 18. maja
1991.
IZŽREBANCI PRVOMAJSKE NAGRADNE
KRIŽANKE EMONE MERKUR PTUJ
Pravilna rešitev: EMONIN NAKUPOVALNI VODIČ
1.	NAGRADA: DARILNI BON V VREDNOSTI 2.500 din
Ana Pukšič, Vintarovci 63, 62253 Destrnik
2.	NAGRADA: DARILNI BON V VREDNOST11.500 din
Marija Kramberger, Lovrenc na Dr. polju 24/c. 62324
LOVRENC
3.	NAGRADA: DARILNI BON V VREDNOST11.000 din
Renata Samec, Zagrebška cesta 115, 62250 Ptuj
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
TEDNIK
TEDNIK je nasledik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.