Gospodarske stvari. Pirnica ali pirika. Ni ga pač dračja, niti zeli, ktera bi gospodarju toliko prizadevala, ter mu toliko škode na polji delala, kakor pirika ali pirnica. Po ostrem lislju, po kolenčastem plezajočem steblu raislimo da jo vsak oratar (poljcdelcc) pozna. Pirika se tako silno razšiija, da v kratkem krog in krog, mreži enako vse prepreže in vsako diugo bilje zaduši. Tako zanioie pirika vso setev ali tudi koSnjo uniciti, in f»i mora toraj vsak poljedelcc na vso moc prizadcvati, da jo iztrebi. Pirika ti pokvari vsako zemljišče, bodit-i ilo- vnato ali apneno, glinasto ali peščeno, suho ali vlažno. Najrajši pa raste v zemljišči od posedajoče vode vlažnem, ker piriki inoča manj škodje, ko našim sctvam. Poznamo pa vendar dva pomočka, ktera  piriko ubijcta, kterib se bo toraj tudi gospodar  poslužil, dajo iztrebi; in ta pomočka sta: senca in glob oko oranj e. Mnogi so že zapazili, da pirika gnoja ne trpi, ter na dobro gnojeni zemlji precej zgine; k temu vendar ni iieposredno gnoj piipomagal, ampak vdelovanje zemljisča in močno rastoče bilje, ker jo tako pirika v senco prišla, katera jo ubija. Ta zel tudi korenin nikdar globoko v zeniljo ne poganja, in zamorc le tam rasti, kjer ji svitlobe ne manjka. Ako je toraj pirika globoko podorana, ji manjka zvaka in svitlobe in mora poginiti. Kdor toraj naravo tega zelišča pozna, ga zamore tadi z dobrim vspebom zatirati. Ako je zemljišče močvirno, ga treba pred vsem osušiti, bodi si z drenažo (s podzemeljskimi vodotoki) ali kako drugače; potem se naj plitvo, dva do tri palce globoko, zorje, izorana pirika se naj z ostro brano iztrga, čez nekaj časa se naj s hlevnim gnojera pognoji, potem še le globoko orje in seja bilje, ktero se okopava. Osušena zemlja piriki ni ugodna; podorana pirika, ki se z brano še ni odpiavila, je zdaj globoko pod zemljo, in rastočc bilje dela itak tudi piriko dušečo senco. Pirika zdaj ne samo ne škodje več, ampak tudi koristi, ker v zemlji strobni ter jo tako rodovitno stori. Uničenje pirike je tudi odvisno od semena,  ki se na njivo f?eje. Najrajše sc zaplodi pirika  med strnenim žitom, ki ima le ozko listje, tako da med njim luč do pirike lebko dobaja; razun tega se začne listje strni, ko zrnje zori, sušiti, lati same pa le malo sence delajo. Bolje od strni je sočivno bilje, ki s širokim in gostim listjem gosto senco dela. Krompir, repa in koruza, ki se vkopavajo, so za vničenje pirike najpripravniši, ker se tako pri okapanju znabiti še ostala pirika gotovo uniči. Iz tega je očitno, da se ne bo nikdar pirike rešil, kdor svoje zemljišče le plitvo orje in vedno le strn seje. Kar je na senokoših mab, to je na njivi pirika; ena kakor druga zel napreduje le na zanemarjenem prostom. Pirika je, kakor ve vsak kmetovalec, ki jo ua svoji zcmlji ima, preškodljiva, in umen gospodar ne bo nobenega pomočka, ki jo zatreti zamore, zanemarjal. (,Zag. gofep. list.r) Petrolej proti hišni gljivi drvojedki. Dostikvat se vidi na lesenib bišab iu drugib stavbah: gljiva drvojedka, ktera, ako les pievzame, g.i razje, da začue prbneti in razpadati. Tej nezgodi se v okom pride, ako sc gljiva, kcdar se zaplodi, bitro odstrani in dotično mesto s petrolejcm namaže. Tudi jeden vzrok, zakaj krave izvržejo, je, kakor skušnja nči zasmrajena voda po mijilu ali žajfi, ako se perilo v istem koritu ali škafu žajfa, v kteretn se krave napajajo. Zavoljo tega je treba, da gospodarji na to pazijo, da 8e korita ali škafi, iz kterib se krave napajajo, ne rabijo za kaj druga, Dajmanj pa za kaj takega, po čem se voda s kterimikoli nezdiavimi rečrai zasmradi. Zoper krvavo scanje pri goveji živini priporočujemo sledeee sredstvo, tem bolj, ker gospodarji ne morejo vselej in hitro do živinozdravnika. Krvavo scanje dobiva najbolj pogosto živina, katcra se po lesib ali gozdib pase. Nekteremu kmetu zbolita na tej bolezui nagloma 2 kravi. Ni vedel na pivi hip, kako bi si pomagal. Zdaj mu pride na misel jegova bomcopatiška apoteka in knjige. (Na deželi se s takimi vračili pogosto pečajo naši dnhovniki.) Hitro vzeme bukve in malo apoteko in izbeie: ipecacuauba. Tega vlije 15 kaplic na kos krulia ali v poldrugi masel vode, ter da bolenim kravam povžiti. Zvaven še je dajal vsako tretjo tiro nekaj akonita. In čuda! v 12 urah ste kravi bile zopet zdravi, akoravno ste skoro sauio kri scale. Po tem načinu je omenjeni kmet 12 bolenib goved pogina otel. Kdor lioče in zamore, naj prilično poskusi! Les zoper trohljivost zavarovati zamoremo, ako ga pomažemo z vrelim oljnatim firnežem. Kedar je tako namazan les zopet dobro posušen, tadaj se prevleče še z oljnato bavvo. Tako zavarovan les ne bo kmalu trohnel. — Vinorejiio društvo se je napiavilo tudi v Sloveuski Bistrici. Namenjeno je skrbeti za boljšc obdelovanje vinogradov in za umno kletarstvo. Ovo društvo je še tudi zato posebuo imenitno, ker so blizo Sl. Bistrice obširni vinogradi v najboljšili legah ua podnožji košatega Pohorja. Ondi na Kovački gori se zori nkralj štajerskib vin" — zlatorumeui nBranduer". Sl. bistričko^ društvo je 8. vinorejsko draštvo na sloveuskem Štajeru. Ostala društva so: v Maiiboru, v Radgoni, v Cniureku, v Ljutomeru, v Ormužu, v Ptuji in v Brežicah. 0 koristi in potrebi takili društev je Sl. Gospodar že v št. 29. govoril ter jih zopet nujno priporoča in jim marljive delavnosti in blagega vspeba želi. — Dubrcga doliva za staro vino časih gospodarjein cclo pomaujka. Nekateri si pomagajo iz zadrege s tem, da mesto vina kamenčeke v sod spuščajo, dokler vino zopet ne stopi do pilke. Tako ravnanje ni ravuo preslabo. Vendar paziti je, da se vselej vzemejo pripravni kamenčeki — pravi kremenci ali nkižnjaki". Z diugim n. p. z apnenskim kamenjem bi se vino pokvarilo. Do- bro je tudi odbrane kremenčake v ognji razbeliti — in potem zatopiti v vodo, katerej je nekoliko soli primešane.