109. Številka. Ljubljana, v soboto 14. maja 1898. XXXI. leto. Is haj* vsak dan avefer« iaimit neielj« in pravnika, ter velja po polti prejemaš ta »f itro-opirsk» desels u m leto i •*> irld., ta pol leta 8 eld., aa fcetrt leta 4 gld., um jetfen mesec 1 gld. 40 kr. — i* Ljub i « j i>. dni pošiljanj« na dom aa tio leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr. ta teden mest-c 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na aeaee, po 30 kr. aa t»trt leta. — Za taje dale le toliko »»A kolikor poetoma masa. — Na naročbe, brez istodobno vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. Za osnanila pUtns m od Atinatopne petit-vrste />o ♦> kr., £e Be oenanilo jedenkrat tiska, po 6 kr , o* ee dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee irvol* frankovab — Rokopisi ae ne rraesjo. — Oredoistvo tn apravnittvo je na K on presne m trgu It. 12. Opravniltvn naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije oananila, t. j. '-p- »drmmatrutivue stvari. Telefon 6t. 3-4. Nadškof Missia. Kneaonadškof dr. Jakob Missia se je Že poslovil od svoje duhovščine. Prost Klofut ar spregovoril je pri tej priliki nekaj slovesnih besed, aa k oje se je metropolit primerno zahvalil. V ponedeljek zapasti gospod nadškof deželo, v katero ae nikdar več ne povrne, v kateri pa bode zapustil nekaj spominov, ki ae ne bodo dali tako hitro iztrebiti. Nam, ki imo ss radi ali neradi, morali obilokrat pečati z osobo bivšega ljubljanskega knezoškofa, naatala je ioraj potreba, da se sedaj pri slovesa morda zadnjikrat pečamo z njega prevzvišenostjo. O škcfu ns bodemo govorili: na tem polja izrekati sodbo o delovanja škofa. Missie, nam ne pristoja, dasi bres dvojbe ni v deželi človeka, ki bi ne bil prepričan, da je Jakob Missia v resnici pobožen, za avojo cerkev vnet, in da v tem pogleda niti najmanjši madež ne pade na njegovo življenje. Drugače pa je a škofom-politikom, o kojem hočemo govoriti, ker nam v tem pogleda pripada sodba; in ravno zategadel, ker smo od nekdaj zameta val i načelo, da nam škofje v politiki ne morejo biti gospodarji in sapovedniki, zagazili smo obih krat v prav rezke praske s tistimi tolpami, kojim je v političnih bojih zapovedoval škof Jakob. Bistre glave, kakor je, polastil se je škof Missia takoj po svojem prihoda cele kroaovine, in orga-nizoval je tako klerikalno vojsko, kakor ni bila še nikdar poprej organizovana. Napel je strano do skrajne meje, in vsakega je hotel potisniti pod duhovniški svoj klobuk. Ob časa katoliškega shoda v Ljubljani stal je škof Missia na vrhuncu svojih vspehov. Prava križarska vojska oz nanje vala se je proti tako imenovanemu slovenskemu liberalizmu, in izdalo se je navodilo, da se imajo ti nesrečni liberalci ubiti, tako politično, kakor tudi gospodarske. Ravno pod škofovanjem Miasijevim pričelo se je gibanje, ki je v svojem jedru pazilo na to, daje političnega nasprotnika ubiti pred vsem s tem, da se mu vzame vsakdanji kruh. Nočemo sicer trditi, da je to navodilo izhajalo neposredno od sedanjega nadškofa, ali sedanji nadškof ni storil ničeiar, iz česar bi se bilo sklepati dalo, da se ne strinja s tistim razdivjanim, hujska-jočim in posameznike materijelno uničujočim delovanjem mlajAe duhovščine po deželi. Nasprotno, vse je kazalo, da ravno ta mlajša duhovščina vživa posebno zaupanje in posebno ljubezen svojega vladike. Kar je hotela, je počela, in brezvspešna je bila vsaka pritožba, hrezvspfšni so ostali živi očitki, ki so se proti omenjeni duhovščini vlagali v knezošknfljski dvorec v Ljubljani še celo od resnih starejših duhovnikov. Morda škof Missia ni hotel, da naj postane doba njegovega vladi kovanja doba nesprave, sovraštva in divjega nasprotstva; faktično pa je bilo njegovo vladikovaoja za Kranjsko taka doba, in da je to postalo, je vsaj neposredno zakrivil sedanji metropol t; njega zadeva popolna odgovornost za vse, kar se je pod njegovim škofovanjem upala in predrzni I a počenjati mlajša naša duhovščina. Zategadelj ne prelivamo solz v trenutku, ko dr. Missia zapušča svojo škofijo. Pri svojih izrednih talentih bi si bil lahko pridobil vdanost in ljubezen pri vseh svojih škofljanih: ali svoje talente je izročil mladim kapelanom, in ti so bili pravi in jedini gospodarji v dijecezi. Nj-ga prevzvišeno^t je upala doživeti, da pogine na Kranjskem neodvisna svobodomiselnost, in da zasede nje mesto duh pretirane, surove in vender tako smešne nestrpnosti, kojo je nekdaj za denar ljubljanskega knezoškofa prodajal sedanji škof na Krku f Ob svojem časa je vse kazalo — posebno takrat, ko sta knezoškof Mieaia in deželni predsednik baron Ilein skupaj kovala naklepe proti narodni stranki — da se namera sedanjega knezonadškofa morda posreči. A vender se ni posrečila, in sedaj, ko se dr. Missia poslavlja, mora pač sam pripoznati, da je pretirana in prenapeta klerikalna politika, kojo je ravno on s sabo prinesel iz nemškega Gradca, napravila popoln fiasko na Kranjskem, in da je že razpadlo ali pa da razpada, kar je on v potu svojega obraza bil zgradili Knezoškofa Missie politika ni dobila božjtga blagoslova in kar je v tem pogledu sezidal, zidal je na pesek! Morda M nam oči kaj s tragične te skušnje mej ntrni, in potem smemo pričakovati, da bode metropolit srečnejši v svojfin delovanja, nego je bil sofragan! To želimo, in 8 to željo 8* poslavljamo od svojega knezonadškofa ! V ljubi)hiiI, 14. maja. Grof Goluchovrski. V zadnjem času se širijo veBti, da je stališče grofa Golachovvskega omajano. „Pest. Lloydu piše, da se po poljskih in s temi istomislečih listih poroča bajka, da jo položaj grofa Golachovvukega omajan ter da si je »tekel nemilost dvora s svojim poatopanjem v Špansko - ameriškem konfliktu. Kar se tiče položaja grofa Golucbovvskegf, — meni nadalje list — se n i treba brigati za one govorice. Minister je povstm zdrav in krepak, in njegov obraz ne kaže nikake skrbi, po katerih bi sp moglo »»lotiti, da mu preti kriza. „Pest. LIoyd* konstatira, da te vesti trosjo bržčas somišljeniki grofa Badenij?, kateri je sam stbe ubil in sedaj ne more odpustiti Golucbovvskemu, da mu ni prišel na pomoč. Nemiri v Italiji so se baje do cela polegli, a vlada ima vtndarle še velike skrbi. Na tisoče italijanskih beguncev se je namreč zbialo v švicarskem kantonu Tessin. Ti beguni se nadejajo, da jim dado švicarski somišljeniki orožja ter da se jim pridružijo. Iz Chiasaa boČe vdreti baje 800 v Sviti bivajočih italijanskih socialistov, nekaj sto Italijanov pa je baje odš.'o iz Lauaauna proti Sim-plonu. Italijanske oblasti so torej ukrenile razno, da se tem trumam na meji prehod zabrani. Italijanska vlada se je obrnila do švicarske vlade s prošnjo, naj izžene vse begunce. Iz Berna se že por<Ča, da je vojaštvo zavrnilo 50O Italijanov, ki eo hoteli z vlakom domov. — Iz pisem, katera so dobili v Milanu v stanovanju izgnane socija! stinje Kulišov, posnema vlada, da eo hoteli socijalisti in republikanci izrabiti bedo ter prirediti splo'en ▼stanek, ki naj bi ustanovil federativno republiko? Ako je bil to res namen vsttšev, Je bil naravnost blazen, kajti proti modernim repetirkam je boj h kamenjem in s copci povsem brezuspešen. LISTEK. A jaz pojdem! SpUsl Rvstahij. Da, jaz pojdem I Čudno je. da je bilo treba toliko Časa in premišljevanja, predno aem prišel do tega jednostavnoga sklepa. Morda je moj nagli odhod podoben sramotnemu begu; da je z vsemi svojimi vzroki vred neizmerno smešen, to je gotovo. Ce se pogledam danes v zrcalo, zarudel bi pred samim seboj. A ta ni nikako druge pomoči. Moji kovčegi so urejeni in na večer pride postrešček, da jih odvede na kolodvor. Res je, da odhajam s težkim srcem odtod in res je, da je Koritovje, kamor se odpravljam, dolgočasno in od vsega sveta pozabljeno gnjozdo, — ali prosim Vas, kaj bi storili Vi na mojem mestu ? Jaz sem ponižen in pohleven človek •o igram z udanostjo vsako ulogo, kakoršnokoli mi prisodi Bog v svoji modrosti; toda te uloge, — ah te nloge nikakor ne I Ostalo mi je še nekoliko este-tičnega čuta in ta se upira z vso močjo proti tej neumni, do skrajnega smešni brezpomembnosti, v katero sem se bil zadnje čase potopil do vratu. Moje oči so pričele gledati motno in brezizrazno in moj »os je dobil polagoma neodločne, meglene konture • . . A zdaj, — hvala Bogu! . . . Zašel sem bil nekoč v nizko zakotno gostilno, — v jedno izmej tistih tihih gostilen, ki stoje ob poti leno in zaspano, podobne starim ženicam v zelenopikasti obleki in z rožnim vencem v roki. Nikomur ne pride na misel, da bi se ozrl nanje, nobenega glasu ni čuti izza tesno zagrnenih oken ; aanao časih, pozno na večer, zašumi nenavadno življenje v prostrani, slabo razsvetljeni sobi; zdi se, da so vstali duhovi iz davno minulih Časov, da poj6 pozabljene pesmi in pijo iz lončenih bokalov. Krčmarica je bila rndeča, debela Ženska ; govorila je z ubitim, hreščečim glasom, ki se je razlegal po teh prostorih nekako nespodobno. Njen mož je bil človek dolge, trepetajoče postave, s častitim obrazom in valovito brado; prikazal se je zdaj pa zdaj na pragu kakor nedoločna senca, stiskal v ustnih pipo dolgocevko in molčal; odkar aem ga poznal, ni zinil besedice; tudi njegove oči so bile navadno zatisnjene. Sedel sem in pil, zunaj pa je deževalo. Težke kaplje so potrkavale na okno in drsale po rosnem steklu, iz sivih sten je izstopila vlaga, svetilka se je zibala na stropu in zdelo se je, da bledi in pojema. Mene se je lotevala melanholija, od daleč so prihajali otožni spomini, čutil sem, kako mi že diha na lica nji' ova mrzla Bapa ... A tedaj — Ne mislite, da je ona kakšen fenomen. Po- dobno punico srečate v mestu na vsak korak, vsaj jaz se spominjam, da sem vHel v svojem življenja že meogo lepših obrazov. Mehek, nedolžen, tiri oval, kipeča ustna, lasje temne, kostanjeve 1 arve, oči . . . Te oči so me vznemenle takoj v prvem trenotkn, največ vsled tega, ker niso bile v nikakem soglasji z ostalim obrazom in z vsem deviškim, še ne popolnoma razvitim telesom. Nikdar še nisem videl tako razumnih, tllisterskib, premetenih očij. Ustna so govorila otroško, ljubeznivo, kakor govore najlepša rubinasta ustna v zaljubljenih verzih, a v očeh je ležala porogljiva kritika, hladna in zlobna, vzvišena nad vso poezijo. Moje srce je nagnjeno k sentimentalnosti. In to je moja nesreča. Ko je stopila Pavla v sobo, zaigralo in zadrhtelo je v mojih prsih, in v hipu je izginila vsa melanholija; vlažne stene so se zale-sketale in razširile, svetilka je vzplamtela v rožnatem svitu . . . niti sam pesnik Engelbert bi se ne mogel čutiti bolj idealnega, kakor sem se čutil jaz v tistem krasnom Času ... In še jedenkrat: —-Pavla ni bila nikakšen Bvzor"; ne morem si razlagati, ali je uplival name tako čudovito rezki kontrast mej njo in njeno pusto okolico, ali je bilo moje duševno razpoloženje tako inehko in dovzetno, ali je usoda prav takrat razlila nad njo glorijolo nenavadne lepote, — resnica je, da mo jo ovladalo Vlada hoće ukr- niti sedaj dvoje, ki mj zabrani obnovitev vstaj: lotiti ae hoče lpgi«!ato bili 4 velikošolci radi trošenja takih listkov aretiram, a zopet izpuščeni, ker ni bilo najti pri njili prav nobenega Usta. To vse se je zgodilo v sob-jto zvečer, V nedeljo je naročil redarjem naj zabranijo postajanje po „Zvezdi*. Ker pa je bilo ljudstva vedno več, je priča odredil, naj se zabrani sploh vstop v „Zvezdo". Prvi aretiranec je bil vinjen. Ker je bdo že sila mnogo občinstva, sem let. h mej ukazal .Zvezdo" izprazniti,a to ni bilo lahko možno, ker je bilo redarjev premalo. Končno pa ja rekel Štefe v družbi Zana občinstvu: „Za menoj!" t j. v Šelenburjzovo ulico. Predsednik: Kaj je hotel reči Stala a tem: .Za menoj!" ? Podgoršek: Mislim, da je hotel ljudstvo odpraviti, ker je bila demonstracija itak končana. P red s : Ali ste videli, da je Stefe trakova delil ? Podgoršek: Da, gosp. Stefe je imel večjo pentljo, drugim je dajal male trobojne o I rezke. Preda.: Ko so ae demonstrantje vrnili, je prišlo baje) do hujših demonstracij. Zakaj pa? Kakšen namen je imela d monstraoija? Podgoršek: Ker so prišli takrat kazinski gostje iz svoje hiše ter so s tem dražili narod. Kazinski gosti se tudi na opetovano prošnjo Župana niso hoteli umakniti, češ, da so na svojem. Ljudstvo je imelo s svojo demonstracijo le ta namen, da manifestira, daje Ljubljana slovensko mesto. To kaže petje nacijonalnih pesmi in kl ci: „Živela slovenska Ljubljana!4 P rt; da.: Ali je bila nevarnost, da ukrenejo demonstrantje kaj hujšega? Pod gor ek: N^, teg* zničija dan »tltraoljs v .Zvezdi* niso imele, ker na kaj druzegi, kakor na manifestiranje slovenskega značaja Ljubljane, Hploh nihče ni mislil. Pred s.: A saj so vender nekatere izgrednike iz kazine vrgli. To je v nasprotju z vašimi bese« dami, da se hujšega ni bilo bati 1 Podgoršek: Kazina ima skozi vežo in dvorišče javen prehod. Torej sine vsakdo skozi kazino. Ljudje niso Si v kazino, ampak so šli le po navadn-m, zadnjem dohodu ekozi kazinsko poslopje. Drž. pravd. Pajk: Kako pa veste tako gotovo, kakšeu namen so imele demonstracije? Podgoršek: Ker se je o tem govorilo že prej ves teden in ker je bila govorica, da se za-pojo slovenske pesmi in se na to demonstrativno odide. To se je zg aiilo. Dr. Tavčar: Spočetka .Zvezda" ni bila zaprta Kdaj ste jo pa zaprli ? Podgoršek: Postajati je bilo t tko prepovedano v „Zvezdi"; zaprli so jo redarji š sle nizaloje. Dr. Tavčar: Ali ste dob.li vtisk, da so velikošolci demonstracijo priredili? Podgoršek: Ns\ velik jšolcav pri de.non-slracji sploh nisem videl. Notar Plantan: Ali ste videli ali slišali burše, kako ho 89 občinstvu rogati ter 89 iz kaziu-ske restavracije posmehovati ? Podgoršek: Inel seoa preveč posla z občinstvom, da bi gledal burše. Vem pa, da se kazi-uotje niso umakn ii izpred hiše, češ, da so na svojem. To je občinstvo pjsebuo dražilo, Dr. Šušteršič: Diž. pravdaik Pajk trdi, da je imelo ljudstvo namen, naskočiti kazino, to ste morali vi že po vnanjem vedenju opaziti. Podgoršek: Po vnanjem so Ječ. občinstvo ni imelo tako hudega namena. Drž. pravdnk Pajk: Čemu ste pa gnali ljudi proč, če ni bilo resne nevarnosti? Podgoršek: Peli so in kričali, to je dovelj, da se svari in pomiruje ter se končno uporablja ša druga sredstva. Dr. Poček: Ali je bilo Sploh mogoče, da bi ljudstvo naskočilo kiziuo? Ali je bila nasprotna moč hujša nego straža? Podgoršek: Straža bi ne bila mogla zabraniti naskoka. Dalje v prilogi. *NNs1g: vsega ljubezni polno, željno razkošje, in da se je omotalo krog mjjega telesa tisoč trdnih vezij. Mojh sanje ao se izgubljale v neumnih idilah . . . „liL c 1 popotnik sloni ob oknu in njegovo erce je prazno in zapuščeno, a črnooka krčmarjeva hči poje a serafskim glasom o mladi sreči, in njene bele ročico drsajo po strunah. Iu popotnik . . ,« Sam Bog v.di, kako aem bil naletel na te jokave atavke. A resnično Vam povem: — ona je igrala na citre. K«.ko jo igrala, o tem na morem veliko govoriti, nisem muzikaličen. Sploh ss mi čudno zdi, da mehke sentirneutalne duše ne razumejo o glasbi či-to nč, — mej tem ko plava tam oni rabijatni človek v najluhnejših, eteričnih melodijah, kakor kak dr»n Ramiro . . . Tisti dan je v mojem koledarju dvakrat podčrtan, z rudečim svinčnikom! Ti dve črti sta pomenili takrat srečo in ljubezen ... Oh jaz bedak, jaz . . .! Toda čemu zdaj ta razburjenost ? Moji kovčegi stoj.', pripravljeni za durmi in Če se ne molim, prihaja že postrešček po stopnicah. * Najboljše je, da se ne spominjam onih prokletih dnij, — da pokrijem svoje neiodr.e ljubavne manevre s plaščem samospoštovanja, kolikor mi ga je še ostalo. Jaz imam namreč evojo posebno metodo v grulonju ; vrag vedi, odkod mi je prišla . .. Moje oči gledajo neslano, brezbarvno, uprav golobje- naivno ; pričakovalo bi se, da vsak čas z v od ene in se razblinijo od samega ginjenja; zaljubljena, v zadregi smehljajoča negotovost je razlita po mojem obrazu; moj glas je zlezel čez noč za dve oktavi kvišku in tam mej najvišjimi notami išče šušt.ečih besed, polnih mesečine in solzne poezije . . . Skratka, vsa moja zunanjost je podobna najslajšim Holfvjevim verzom. Zavedal ftem se prav dobro svoje 8raešnosti, ja«no in razločno sem čital uničujočo kritiko v Pavlinih očeh, a kadar s^m se hotel otresti svojega bledega tiubadurstva, postalo mi je tesno, prišel sem v zadrego, in spodnja ustnica mi je zlezla navzdol. Naposled bi stvar sama ua sebi ne škodovala nikomur. Pavla se je prilagodila čudovito hitro mojemu tonu, njene besede so se topile v idealističnih solzah, imenitno je igrala ulogo „mlade deve, deve blede" s sanjavimi očaai in grličjim srcem. A njene oči so vsak hip odločno protestirale proti svoji u log i, ostale so hladne in inaterijalistične, le časih so stopile po sili, užaljene in s trdovratnim ugovorom za sentimentalen pajčolan. Kakor eem rekel: to vse bi še ne bilo nikako zlo. A ostanki moje pameti so razmišljali popolnoma opravičeno: „lz kakšnih razlogov se ji zdi vredno, da se potaplja prostovoljno v mojo neumno joka-vost?" — Nemogoče je, da bi bila našla kaj zanimivega na tem gralenju; vsak pameten človek ve, da je ni na svetu dolgočasnejše stvari od vzdihovanja . . . Iz ironije —? Ne, o ironiji nisem zapazil na nji ničesar, vsaka njena beseda je pričala o vestnem, poštenem trudu . . . Celo gospa krčmarica je skušala nekoliko ublažiti svoj hreščeči glas, kar pa se ji nikakor ni posrečilo; položila je vanj nekaj nosljavega, zategnje-nega, obupanega, s takim glasom molijo molitve za umirajoče. Morda je čutila, da me nenavadno vznemirja, zato se je samo zdaj pa zdaj za par trenotkov prikazala v sobo . . . Treba je, da povem to reč na kratko; a uso-depolna beseda mi nikakor noče izpod peresa. IU-do volj no in s sklonjen:) glavo pretrpi m vsako nezgodo, in Žale besede ni iz mojih ust. Toda smeš-nosti hh bojim, pod njenim težkim bremenom se rušijo moje zadnje duševne moči . . . Zahajal sem v tisto nesrečno beznico dan na dan in naposled se je zgodilo, kar je bilo samo naravno in se je dalo pričakovati. Proglasili so me na tihem, kakor po vseobčem dogovoru — Zakrij svoj obraz, oj Amor! — 01 i u i jalnim kandidatom ! Prašam vas vse, ki se radujete nad mojo melanholijo, — ali poznate na svetu kaj s t rasne j šega od oiicijalnosti? Jas ne ! (Konec prih.) Prilog« ^Slovenskemu Narodu" Bt. 109, dn6 14. maj« 1898. Dr. Krisp-r: Ali veste, da se je dalo povelje, naj se Ardigal izpusti? Podgoršek: Da, zvedel sem to pozneje. Ardigal se je tudi res izpustil. Dr. Tekavčič: Ali je redar Gvido Šmalc zanesljiv ? Podgoršek: Veže ga službena prisega. Neresnice mi n-kdar ne poroča, daai je neokreten v govoru. Notar Plantan: Ali vam je znano, da je redar Kržan Kosca že dvakrat ovadil brez vzroka? Podgoršek se tega ne spominja. Dr. Kri sper: Ali vam je znano, da je fun-giral Rasberger neopravičeno kot tajni redar? Podgoršek: Tega ne vem. Dr. Šušteršič: Dva demonstranta so vrgli iz kazine. Zakaj pa? Ali Rta storila ondi kaj hudega? Podgoršek: Ne! Dr. Šušteršič: Torej je bilo kazinsko občinstvo agresivno in ni imelo vzroka metati ljudij na ulico! Prl£a koniUar &va|jger izpove nemški. Pred s.: Ali ste vedeli že prej, da bodo demonstracije? Švajger: Ne, šele v nedeljo sem zvedel, povedal mi je komisar V račko. Pnš-dši v .Zvezdo" je priča videl nujprej Štefeta in Žana; zbrano je bilo veliko ljudij ki so klicali: .Živio! Pereat! Kape dol! Vun morajo!" Videl je tudi župana posredovati. Narod se je pri bližal do 7 korakov proti kazini, a Štefe je dal znamenje z roko, naj gredo dalje Zajedno j*> bilo razbito neko steklo .Vun morajo!" je dejal Zargi, kateri se je sploh vedel kakor divjak ter ga je moral sam aretirati. Prede.: Kaj je bilo po vašem mnenju nam-n demonstrujočega občinstva ? Komisar švajger: Po vsemv sodeč, je imelo ljudstvo namen kazino naskočiti. Zupan je porabil ves svoj vpliv, da se to ni zgodilo. Prosim pa, da ne razumete besede .naskočiti" doslovno! Pred s.: Torej, kaj pa mislite, da je hotela množica ? Izrazite se točno ! Komisar Švajger: Kazinske goste so hoteli odpraviti od okna in izpred hiše ter prisiliti burše, da ne nosijo čepic. Preds.: To je vse kaj dražega. Ali bi občinstvo moglo naskočiti kazinu? Komisar Švajger: Spočetka ne, a končno je bila straža premajhua, da bi bila mogla kaj tacega zabraniti- Dr. Tavčar: Ali tudi vi mislite, da je bila spočetka demonstracija „harmlos" ? Tako se je o prvi demonstraciji izrazil g. komisar Vračko. Komisar Švajger: Da, tudi jaz tako mislim. Resnejši značaj je dobila demonstracija šele nazadnje. Priča IlaNberger pripoveduje, da je bil Štefe povsod prvi ter je miril ljudi. Dejal jim je: Prosim, gospoda, mir! Ljudje ga niso poslušali, a sli so vendar za njim. Priča Piovnik (redar) pravi, da je čul, ko je Stefe zavpil: Le za mano! Preds.: Kaj je Stefe nameraval s tem? Ali je hotel ljudstvo odpraviti? Plevnik: Tega ne vem. Drž. pravdnik Pajk: Naj se ga vpraša še radi vedenja Štefeta, ko so peljali aretiranega Ar-digala. Preds.: Kako je bilo tedaj takrat? Plevnik: Ljudstvo je vrelo za Ardigalom in policijo. Glede Štefeta ne vem ničesar. Ljudstvo je pač npilo: Stopimo za njim, da ga bodo izpustili, a Stefeta ni bilo menda zraven. Prič« CdorIČHii (redar) pripoveduje, da je čul, ko je štefe pozval izpuščenega aretirauca: .Jutri pridite k meni, saj poznate Stefeta." Štefe: Da, rekel sem, pa le zuto, da bi mi prišel povedat podrobnosti, katere bi objavil v kakem listu. Goričan pravi dalje, da je dejal Štefe: Takega surovega vedenja Slovenci nismo vajeni. A tega ne more trditi, da bi bil Štefe tekel pred ljudstvom, ki je vpilo: Oprostimo ga! Drž. pravdnik Pajk: V predpreiskavi ste pa trdili to z vso gotovostjo Goričan: Pod prisego ne morem tega trditi, ker sem po tolikih mesecih že pozabil posameznosti. Preds. čita Goričanovo izpoved pri predpreiskavi. Dr. K rio por: Gospod priča, v Wolfovi ulici so ljudje vpili. Ali je bil mej tisto množico Štefe? Goričan: Množica je kričala, Štefe je bil pa pred njo. Dr. K r i s p e r; Torej je bil Štefe pred kričači 1 Preds.: Ali je Štefe tekel in sam vpil? Goričan postane ves konfazen, jeclja in ne ve ničesar pozitivno. Priča Gvidou Šmalc (redar) pravi: Štefe je bil vsemu načelnik. Preds.: Iz česa sklepate, da je bil Štefe načelnik? Šmalc: Ker je vedno spredaj hodil. — štefe mi je dejal, naj na povelje župana Ardigala takoj "pustim. Palice tedaj ni imel. Ko so Ardigala iz- pustili, je Štefe pred rotovžem aretiranca prvi sprejel, ga trkal po hrbtu ter odšel ž njim. Preds.: Ali je bilo res tako, kakor pravi priča, g. Štefe ? Štefe: Ardigal je bil pijan, zato sem mu prijazno svetoval, naj izgine a pozorišča, da se mu zopet kaj ne zgodi! Priča Kranj«* (redar) pravi, da je slišal Štefeta reči ljudstvu : „Za menoj !" Sploh je bil vedno bolj spredaj. Ko sem Erbežnika aretiral, mu je dejal štefe, naj ae jutri pri njem oglasi. Priča KoeJanČIč (redar) je Štefeta videl v Šelenburgovih ulicah s sprevodom, kjer je vpil, naj gre sprevod za njim. Preds.: Ali je Štefe hotel s klicem „Za menoj!" — hujskati ? Kocjančič: Ne. Hotel jih je odpeljati drugam. Priča Ažman (redar) je videl, da je stopil Štefe v Drenikovo prodajal-nico. Ko se je vrnil, je imel trobojnico, take trobojnu.-^ je tudi delil. Pred s.: Kaj je givoril ? — Priča: Nisem slišal. — Pač so se čuli klici: Pereat! Toda Šte feta nisem slišal vpiti. Pač pa sem slišal, ko so Ardigala odpeljali, da je Štefe rekel: Aretirali ne bodo nobenega. Sporočil sem redarju Šmalcu županov ukaz, naj se Ardigal izpusti, a Šmalc ga ni hotel izpustiti, ker se ni hotel pred občinstvom blamirati. Končno trdi priča, da je sam slišal Štefeta vpiti: Pereat Germania! Priča KlančIČar (redar) je filišal Štefeta vpiti pred kazino: .Smo že končali, pojdimo skozi Šelenburgove ulice!" Dr. Poček: Štefe je torej vpil; .Smo že končali!" Kaj so pa končali? Ali so kaj hudega učinili ? Klanci čar: Nič! Le vpili in peli so. Priča Vrečar (redar) je videl Stefeta, ko so aretirali Ardigala. Množica je vpila; da bi Štefe vpil, se ne spominja. Župan je priči dejal, naj se Ardigal izpusti, to je priča sporočil policijskemu oficijalu. Ko je bil Ardigal prost, mu je štefe- roko dal ter dejal: .Oprostili smo vas, — naš je!" Sploh je bil Stefe na čelu množice ter je tekal od krdela do krdela. Štefe: Jaz sem miril, ne hujskal. Preds.: Ali ste videli, da je Štefe miril? Vrečar: Ne, — ker sem bil predaleč. Videl sem pa. da je bil v sredini občinstva. Dr. Krisper: A kaj mislite, ali je Štefe hujskal ali miril? Priča: Će je bil povsod prvi, vendar ni miril! (Smeh) Preds. opominja občinstvo, naj se priči ne smeje. Priča Slane«* (redar) pravi, da ni nič videl Štefeta, ker ga sploh ni po poznal. Čul je klice: .Oprostite ga!" Ko pa pogleda Štefeta, trdi, da se spominja, da je Štefe vpil. Dr. Šušteršič: Komu je veljal ta klic? — Stražnikom ali l;udem ? Priča: Seveda stražnikom! Dr. Šušteršič: Naj se to zabeleži! Priča Herzog (redar) pravi, da ga je Štefe vprašal: Kako to, da omi-kanci nimajo pravice iti v .Zvezdo"? Kdo vam je to ukazal braniti? Ko mu je odgovoril, da komisar Podgoršek, je dejal Stefe: Kje je Hribar? Bomo že s Hribarjem govorili! Dr. Krisper: Ali vas je Štefe s svojim spraševanjem, ali sicer s čim, v službi oviral? Herzog: Ne. PrIČa It«'ve (redar) pravi, da Stefeta do danes ni poznal, a spominja se, da ga je videl sredi množice v .Zvezdi", ko je kazal s palico proti VVolfovim ulicam. Dalje ne ve. Preds.: Štefe, ali ste res kazali 8 palico ? Štefe ee ne spominja. Dr. Poček: Kako daleč ste bili takrat od Štefeta ? Bevc: Ne vem .genau". Slišal ga nisem ničesar. S tem je bilo zasliševanje prič glede Štefeta končano, na kar so se glede obtož. Miklavca zaslišale tele priče: Priča Lekan (kavarnar pri .Virantu") pravi, da je Miklavec v njegovi kavarni delil listke ter rekel: .Jutri pojdemo v .Zvezdo" in bomo vse zbili! Pereat I Preds.: Ponovite to Miklavcu v lice! — (Se zgodi.) Miklavec trdi, da se priča moti, ker je bilo v kavarni mnogo ljudij. Dr. Poček: Ali ste videli, da je Miklavec prinesel listke? Priča: Videl sem, da pred prihodom Miklavca ni bilo nikjer nobenega lista. Dr. Šušteršič: Ali ste tikoma pred prihodom Miklavca vse mize preiskali? Lekan: Ne. A meni je dal tudi listek. Dr. Šušteršič: Obtoženec trdi, da je tak listek na mizi dobil ter opozoril druge nanj. Bilo je več ljudij v kavarni, delil jih je morda kdo drogi I Drž. pravdnik Pajk: Ali je začel Miklavec deliti lintke takoj, ko je prišel. Lekan: Takoj. Priča Hanberger pravi, da je videl Miklavca v .Zvezdi". Ljudje so vpili razno, Miklavec pa: „Kapice dol!" Miklavec: Dejal sem: Kapice naj de-nejo dol! Potem bo takoj mir. Ljndje so se smejali ter pritrjevali. Rasberger: Pravi, da se ljudje niso smejali. Priča Golob (redar) ne pozna Miklavca, ga ni nič videl v .Zvezdi" ; ve, da so nekoga pahnili iz kazine, ali ne ve, ali je bil to Miklavec. Priča š m tki«' (redar): Ne vem, da bi bil Miklavec rekel: Pojdimo v kazino, ki je javna gostilna! Prvič je priča trdil, da slišal Miklavca to govoriti. Priča Potokar (redar) je slišal Miklavca reči: .Pojmo noter in jih dajmo vun!" Kam je Miklavec na to šel, priča ni videl. Dr. Šušteršič: Obtoženec, ali niste dejali: Pojmo noter na vrček piva! Miklavec: Da, tako sem govori, saj v kazino sme iti vsakdo pit. Priča llvrzofg (redar) pravi, da je M,klavec rekel: .Pojdimo v gostilno, ki je vsakemu prosta! Pijmo vsak vrček piva, saj nas ne morejo vun vreči!" — Jaz sem ga miril, naj bo pameten, a ni odnehal. Dr. Šušteršič: Saj ni nič nespametnega iti v kazino pit pivo! Dr. Tavčar: Recite, da ga niste pustili v kazino, ker ste imeli tak ukaz. Priča: Da, tako je. S tem se je zasliševanje prič glede Miklavca končalo. Obravnava se je ob polu 7. zaključila. * Danes se je začela obravnava ob 9. uri zjutraj. MIiičmI Žarjrl. Priča Breznik (redar) je Zargija opominjal in ga končno aretoval. Zargi trdi, da ga je redar sunil v prsa; na to se je sam odstranil. Priča Sla nove (redar") izpove, daje bil Žargi vinjen, in da je rekel: .Notri pojmo, čepice dol!" in meni, da je Zargi hotel s tem Nemce iz Kazine vreči. Pozneje ni več slišal, da bi Žanri hnJRkal. Priča Ker in (redar) trdi, da je Žargi ves čaa hudo razgrajal in končno bil aretovan. Slišal je, da je kričal .Živijo! Nemce vun. Čepice dol Potem bo mir." Bil je vinjen. Priča Pir kovic (redar) izpove, da je videl Žargija v .Zvezdi", da je vpil, in da ga je na povelje kancelista Sclnveigerja aretoval, da se ni zo-perstavljal, in da je bil nekoliko vinjen. Obtož.: K"kel sem mu, dame naj nikar ne suje, in šel sam potem ž njim na magistrat. Dr. Tekavčič: Ali ste bili priča, v obližju ? — Priča: Hodi sem sera in tja. Priča S lanove (redar) pove, da je Žargi vpil: .Pejmo notri, Baj nam zato nihče nič ne more!" Kričali so pa vsi. Preds.: V preiskavi ste pa rekli, da je Žargi hujskal. Obtož.: Jaz se ne morem spominjati, da bi jaz hujskal. Na vprašanje dr. Tekavčiča je odgovoril Sla-novc, da je napravil Ž irgi nanj vti.sk pijanega človeka, ki ne ve kaj dela. Sin««j Hlklasrec — Hivfe. Preds.: Kaj je delal obtoženec v kavarni? Priča Pir kovic: Tisti čas, ko sem bil v kavarni, ga jaz nisem slišal vpiti ah govoriti, ker se zanj nisem zanimal in se je v kavarni vpilo .Živio Slovenci I" dr. Poček: Ali je bil Hirschmann že v kavarni? Pirkovič: Bil, in pokazal mi je listek. dr. Krisper: Ali ste bili tudi pri demonstracijah v Šelenburgovih ulicah ? Priča: Da, skupaj 8 Štefetom, v sredi občinstva, ker radi množice sploh ni bilo mogoče ne naprej, niti nazaj. Stražnik nam je ukazal, da naj odidemo skozi Šelenburgove ulice. dr. KriHper: Ali je Štefe kaj hujskal? Priča: Ne. Ampak celo miril je. Preds : Kako je miril? Priča: Rekel je: .Prosim, gospoda moja, le mirno! Tega pa ne! dr. Krisper: Kaj jo storil Štefe, ko je padel kamen v kazinsko okno? Priča: Tega pa nikar! Obrnil se je proti ljudstvu, stopil na trotoar in dvignil roko. Drž. pravdnik Pajk: Če je šel sredi občinstva, se ni mogel obračati proti ljudstvu. Priča: Ljudstvo je bilo okoli in okoli! Preds.: Kdaj je prišel Štefe? Pred vami? Priča: Za mano. Ves čas ni bil pri meni. V Šelenburgovih ulicah sva pa bila vedno skupaj. Preda: Ali ste vidtli, ko je priletel kamen v kazinsko okno? Priča: Slišal sem; a kdo je vrgel, radi velike množice nisem mogel razložiti. Drž pravdnik Pajk: Ali ste slišali kričati Štefeta: „Za menoj!?" Priča: Ne. Drž. pravdnik Paj k: Naj se zasliši priča redar Šmalc, ki mu pove, da je Štefe tako govord. Preds.: Klančičar naj pride! (Gani.) Prečital Vam bom Klančičarjevo izjavo. (Se zgodi.) Bere: »Štefe je dejal: ,Tu smo že končali, pojdimo v Šelenburgove ulice "* — Če ste bili poleg, ste morali slišati. Priča: Ljudje so peli in vpili vsi. dr. Poček: Ali so ljudje že sli, ko sta bila skupaj v Šelenburgovih ulicah. Priča: Že. NIihhJ Konec. Priča Kržan (redar): V soboto zvečer mije Kosec pravil, da bodo izgredi Slabih mislij Kosec menda ni imel, ko je šel v .Zvezdo", a dejal mi je, da dobimo do 11). ure dopoludne gotovo ukaz od komisarja. Kosec: Kržan ima name je-o, ker me je že dvakrat brez vzroka ovadil. Zagov Plantan: Ali ste ga res ovadili? Kržan: Da. Drž. pravdnik Pajk: Ali niste videli Miklavca pri .Kazini?* Priča: Da Odganjala sta ga dva redarja. Pri tem se je občinstvo hudo razburilo, kakor tudi Miklavec. dr. Šušteršič: Čudno to ni, če so ga metali ob tla! Priča K os (delavec-): S Koscem sva bila v Kurji vasi v .kevdru". Pravil je, da bo v nedeljo v „Zvezdi" shod. da naj se snidejo tudi kmetski fantje v .Katnbškem domu". Notar Plantan: Ali ste bili pijani? Kaj se je z vami zgodilo? Ah niste bili v .kevdru" klo-futani ? Kos: Pijan nis^m bil, a ko sem hotel skriti neki nož, sem bil klofutan. Notar Plantan: Vi ste torej krali?! P red s.: Gospod zagovornik, takih vprašani ne dovoljujem Nolar Plantan: Predlapam, da se zaslišita priči Ivaua Rastohar, platnica ,Mehletove žganjarne' in Ivan Šare, kot priči glede razgovora Kosca s K o s o m. Predlog sprejet. Rasberger: Pred magistratom mi je 19. fe-bruvarja dal Lnkner list, češ, tu imate listek za jutri. Lukner taji vse. Nlu«*a| vlftoltcvMOlei. Kržan (redar): Na Starem trgu in drugod našel sem več listkov. Stopim v stran in ča kam ; kar pridejo 4 gospodje. Slikal sem j'h kako so se menih, da se z listki ne dado delati cigarete. Šal za njimi in videl, da kamor ao gospodje udarili, so bili listki Mono je, da je Šel kdo pred nj.mi ha da jih je nalepil. Ne rečem pa, da so gospodje sami listke lepili. Preds.: Obtoženi trdijo, da so na Iiatke le kazali. Ali je tor°j res, da so bili listki že tam? Kržan: Pri Ničmanu sem gotovo videl, da je bil listek šele takrat, ko je belooblečen gospod pritisnil z roko ob steno. Preds.: Kdo je imel belo obleko? Lavrič in Bončar izjavita, da sta imela siva površnka. Drž pravdnik Pajk: Katera dva sta šla na utrani Ničmana V (Konstatuje. se, da sta šla bržčas Bončar in Modic.) Dr. Poček: Kako daleč za gospodi ste šli Kržan ? Kržan: 15 korakov. Dr Pire: Torej niste mogli ponoči ob polu 1. uri videti tako majhnega listka! To se naj za beleži. Dr. Poček: Ali so bili listki gumirani? Kržan: Ne, le oslinjeni so bili. Dr. Tavčar: Priznali ste, da so hoteli akademiki .delati cigarete" — torej so se le šalili iz papirčkov; šli bo radi z vami — torej ae tem štirim gospodom ni zdelo vse ekup nič važnega in hudega. Obtož. Modic pravi: Redar izjavlja, da je šel iz stražnice ob polu 10. uri. Do polu 1. ure je šlo ondi že mnogo ljudij, ki po te listke lahko lepili. Dr. Pire: Na toj vaši poti bo listki že ležali. Redar: Da. Dr. Tavčar: Očitno je torej, da ho se Šalili dijaki z najdenimi listki, katere so pobrali na cesti! Priča Korenjak (redar) je a policajem Kr-žanem vred spremil dijake na rotovž. ter videl, da sta dva goHpoda mej potom izgubljala listke. V stražnici ao bili preiskani, a se ni našlo pri njih nič. Ko pa je šel stražar Kurent na naznačeno mesto iskat listke, jih je ondi re,s dobil. Preds.: Od katerega gospoda pa so padali? Poglejte bi jih tu! Korenjak: Tega ne morem natančno reči. Dr. P i rc: Ali ste videli, da je šel kdo z roko v suknjo? Korenjak: Tega nisem videl, ker pod ha-velokom se roke ne more videti. Dr. Pire: Torej ne morete trditi, da so padali listki akademikom iz rok I Dr. Tavčar: Lavrič je imel sukajo, torej njega bi bili gotovo videli, ako bi bil segal v žep in metal listke. Lavrič je torej, kar se metanja listkov tiče, nedolžen. Dr. Poček: Ali ni možno, da so padali listki s sten ? Korenjak: Mislim, da ne. Priča Kurent (redar): Okoli 11. ure so dospeli 4 aretiranci v stražnico, bel sem na nkaz pred Trnkocvjevo lekarno in našel ondi listke tako raztresene, kakor bi jih bil kdo razmetal, 15 korakov narazen po trotoarju. Listkov je bilo 20 do 30. Drž. pravd. Pajk: Ali teh gospodov ni nihče preiskal ? Kurent: Ne. Reklo se jim jele: „ Gospodje, odložite sami, kar imate tacega pri sebi I* Dr. Tavčar: Hončar se je pa pritoževal, da so ga celo prav radikalno preiskovali. Dr. Poček: Ali ni možno, d* je listke kdo polagoma trosil? (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 maja. — (Shod zaupnih mož katoliško narodne strarke) je bil dne 12. t. m. v .Katoliškem domu". Shod je „po živahnem razgovoru, v katerem so nekateri zaupniki z ozirom na prejšnje politične stališče g. Vencajza omenjali svoje pomisleke" postavil g. Vencajza kot kandidata pri državnozboraki volitvi, ki se baje vrši dne 6. junija. — i Občinski svet ljubljanski* nni prihodnji torek, dne 17. maja t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk — Baklja da in aerenada novemu škofa ) Gospodom pevcem se tem potom naznanj a, da bode prihodnja, in to zadnja skupna skušnja za bakljado in serenado v sred > dns 18. t. m ob '/,9. uri zvečer v Sokolovi dvorani. — (Koncert operne pevke gospodičine Verbunceve) bode dne 21. t m. v veliki dvorani .Narodnega doma", na kar opozarjamo si. občinstvo. Vspored koncerta prijavimo v kratkem. — (Št. Jakoba ko trnovska ženska podružnica sv Cirila in Metoda) vabi vse p. n. pokroviteljice, ustanovnice, člene in podpornice k sprejema knezoškofa dr. Jegliča, kateri se (»ripelje v petek, dne 20. t m., ob polu 12. uri dopolndue. Snidemo se ob 11. uri za vodo pred Maverjevo kavarno. (Filipov dvorec.) — Pevsko druato .Slavec") ima v torek dne 17. t. m. izredni občni zbor, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v nNarodnem domu", z naslednim vsporedom: 1. Prememha društvenih pravil. 2. Raznoterosti. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — (Stavbena kronika.) Ta teden je deževno vreme močno motilo Btavbena dela. Zidarska dela pri novi artilerijski vojašnici so večinoma že končana. Na Starem trgu prenavlja se hiša št. 5, pri hiši štev. 15 pa se gradi dvor»ščni trakt. Na Opekarski cesti zida se dvoje novih poslopij. V Prulah zgradila se bode is^otako jedna nova hiša. Snaženje in ometavanje novih hiš naglo napreduje. Hodnik in železna ograja pri Pongračevi h<ši na Dvornem trgu sta dovršena. Prenovljenje nekaterih h i š prične ae v kratkem izvrševati. Stavbnega materijala se dovaža po Ljubljanici še zadostno. N-zgoda sa ni ta teden nobena pripetila. — (Obrtno pomožno društvo) je imelo 12. t. m. poooludne ob polu 6. uri v lantni društveni hiši, Židovske nlice št. 8, svoj XLII. občni zbor v navzočnosti 18 članov. Ravnatelj društva g. Srečko Nolli pozdravil je zborovalce, konštatoval sklepčnost in pričel zborovanje. Za overovatelja zapinnika obnega zbora imenuje ravnatelj gg. Rudolfa Kirbischa in Ferd. Bili no, za skrutinatorje volilnih listov pa gg. Karola Hinterlechnerja, Prana Majerja in On>slava Dolenca. Ravnatelj potem poroča, da je iz računskega sklnpa za 1. 1897 razvidno, da je imelo društvo v tem letu denarnega prometa 918 685 gld. 03 kr. in doslej v t*j viso kosti še ne pridobljenega čistega dobička 2230 gld. G6 kr.; rezervni zaklad, kot pravo društveno premoženje pomnožil se je v primeri z lanskim, ki je znašal 30411 gld. 79 kr. za 3G68 gld. 99 kr na 40.080 gld. 78 kr., kar jasno dokazuje da društvo s svojim premoženjem vzlic mnogim donarnim zavodom, ki se na novo ustanavljajo, VHp^šno deluje. Končno dostavila, da izstopijo letos po društvenih pravilih vsled doalužene dobe iz načelstva gg. Oro-slav Dolenec, Karol Hinterlechner, Fran Goršič in Anton Putrih, ter da ae izstopi všd sme zopet voliti. Načelnik pregledoval nega odbora g. Ludvik Vidmajer poroču o izidu revizije ter izjavlja, da so se glavne in pomočne knjige natančno pregledal* 8 postavkami računskega sklepa primerjali iu v po polnem redu spoznale, zatorej naBvetuje, da se računski sklep odobri in ravnateljstvu podeli abso lutorij. Predlog se sprejme jednoglasno. V načel -ttvo izvolijo se po listkih vsi dosedanji funkcijonarji in sicer gg. Oroslav Dolenc in Anton Putrih vsak s 17 glasovi, gg. K. Hinterlechner in Fr. Goršič pa vsak s 16 glasovi. V odbor za pregledovanje ra- čunov za 1. 1898 izvolijo se istotako po listkih in jednoglasno gg. Jos Lokar, L. Vidmajer in Fr. . Majer. Ravnatelja nasvet, občni zbor naj z ozirom ; na znatni čisti dobiček tudi letos dovoli v namen i dobrodelnih podpor darila, in sicer za obubožane j obrtnike in njih vdove 50 gld., za Ciril Metodovo I društvo 10 gld., za Vincencijevo družbo 10 gld., j društvu za napravo oblek revnim šolskim otrokom 10 gld, drnštvn Narodna Šola 10 gld., Marijanišču za božično drevo 10 gld., podpornemu drnštvu za : visokošolce na Dunaju 10 gld. in katoliškemu ; društvu rokodelskih pomočnikov 10 gld. je bil jednoglasno sprejet. Končno pritrdil je zb r jednoglasno nasvetu g. Rud. Kirbischa, da «e izreče načelstvu topla zahvala za uspešno delovanje v j korist društva za kar se ravnatelj Nolli v imenu I naČelništva zahvali in potem zborovanje zaključi. — (Vreme.) Včeraj popoludne padala je po Dolenjskem v nekaterih kr 'jih mej dežjem toča; tudi v I j aihljani smo jo imeli karih pet minut. Škodo je napravila na polji zlasti pri fižolu in tu in tam pri sadji dokaj. — (Preohtlovo pasje gledališče.) Opozarjajoč na inserat lastnika pasjnga gledališča pripominjamo, da so v tem gledališči nastopajoči p -ti po zatrddu raznih tujih listov, uprav čudovito dresirani. Posebno zanimiva sta neki pes-račnnar in pa muzikalični pes, kateri izvaja najlepše odlomke iz opere .Marta". Veliko smeha obujajo baje salto-inortale-psi. Ti psi so več tednov nastopali na Dunaj i in se jim občinstvo menda ni moglo načuditi. — (Z Bleda) stno prejeli naslednji dopis : Z raznih strani j se čuje, da je resnična sprava s klerikalci n mogoča, kajti ako se jim ne vklonijo nasprotniki popolnoma, ostanejo jim oni osebno sovražni. Taka je tudi pri nas. 19. decembra 1897 je prejšnji občinski odbor blejski v seji soglasno sklenil, da se napravi v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja fciša za tukajšnje bolne reveže. Rilo je soglasno županu naročeno, da vse potnbnO ukrene, da se izvede ta sklep. Ker bi ta hiša z ozirom na tujce, od katerih ima Bled dosti dobička, ne smela biti sredi zdravišča, in ker bi se v .slučaji nalezljivih bolezni tudi lahko jeden del, kakor kaže napravljeni uačit, porabil za bolnico, zato se je svet kup;l zuuaj zdraviščnega okr-i a. Napravil se je proračun in načrt, in s« je izvršitev podjetja oddala mojstru domačinu, ki bi ubožnico imel dokon čati do konta oktobra t. I. Zdaj pa hoče g. župnik Oblak, ki gospoduje v obč. odboru imeti ubožnico prav v obližji. Čuditi se temu ni, ker ne zna razsoditi, da b: v t-m slučaju obadva farovža izgubila mnogo sedanie vrednosti. Mi dvomimo, da bi g. župnik imel pravico Blndu in pa svojim naslednikom narediti tako škodo. Njegovi predniki so dobili od tujcev l pe novce za stanovanju njegovi n »aleduiki pa bodo s tem gotovo mnogo oškodovani, kajti tik ubožnice tujci ne iščejo stanovanja. Občani naj s-jmi razsodijo! Ako bi se zidala hiša po načrtu, nam popolnoma zadostuje V ta namen je prejšnji župan dosegel od raznih gg. prostovoljno darovan in zaznamovan znesek 1150 gld. in ker bi se smel porabiti jeden del ubožoega denarja, je bil ves denar za stavbo skupaj. Gospoda župnika j pa hočnta še boiuišuico po-tebej, katera se pa ne I da drugače zgraditi, kakor z dokladami. Go-| npodu Obiaku je bil davek samo pred volitvijo ; prevelik. Gosp. Anton Hudovernik, khtorega je vo-i bi« le svobodomiselna napredna stranka, da bi j d^lal za napredek Bleda, prestopil je v tabor g. Oblika, Potegoval se je za staro šolo tik cerkve j in tik obeh farovžov, ki je prav nad zdravtščnim j šetabščem komaj 50 metrov oddaljena in prav blisu j jezera. Gosp. Antona Hudovernika, ki sedi celo v zdraviškem odboru in ki se je zelo potegoval, da j se napravi pred njegovo vilo dobra razsvetljava, j drugim pa želi ubožnico pred nos poriniti, pa po-j y.tvlja večina tistih ki smo ga voldi za občin-i skega odbornika, naj, ako ima kaj značaja, odbor-I ništvo odloži. — Več vol i I cev I. razreda. — (Iz Lancovega pri Radovljici) se nam j naznanja, da ae bode vršila volitev odbora novo I ustanovljene kmetijske podružnice na Lancovem j dne 22. rnaja ob 3. uri popoludne pri „Pižuu in j sic* r o lepom vremenu na prostem, ob deževju pa 1 v notranjih prostorih. Po vobtvi bvJa prosta zabava s plesom. — (Poroftil) se je inžener g. Rajko La-j p a j n e z Reke z gdč. M i n k o L a p a j n e, h/erjo ! ravnatelja meščanske šole v Krškem. Čestitamo ! — (Zborovanje .Pedagogiukeg* društva" ; v Kostanjevici) dne 12. t. ni. je b lo prav živahno. ! O zborovanju se nam poroča: Predsednik gosp. J. j Bez laj je poročal o odboroveni delovanju ter tudi omenil, da izda društvo v proslavo 50letuice cesarjevega vladarstva .Slavnostni pedagogiški letnik" z obširnim cesarjevim životopisom in raznovrstno zanimivo vsebino. Knjiga bode kmalu dotiskana ter hh razpošlje udom. Pevska vaja za slavnostni koncert se je 8 pomočjo kostanjeviških j gospod čen (katerim izrekamo tu našo zahvalo) j obnesla prav dobro pod izbornim vodstvom g. Po-trebina. Pri obedu smo čuli razne vesele napitnice, j potem pa tudi lepo sviranje jako dobro izvežbane • mestne godbe kostanjeviške, ki dela vso čast svo- I WtT Dalja v prilogi. «H, Priloga >t81cvfpskemp Naroda4*, jemu kapelniku g. Potrebinu! „Pedagogijo društvo** gotovo zasluži kot prvo pedagogiško literarno duštvo vsestranske pozornosti in podpore, ker dflnje tako vspe&no že 12 let. — (Umrl) jš vrli narodnjak gosp. Gašpar Šorn, dolgoletni Župan občine Grajska vss pri Go-nilskem in upravni odbornik „Južnostajerske hranilnice". Naj v miru počivat — (Trojna alata poroka i obhajala se je te dni v Stopičah. Slavljenci so bili: posestnika Jakob Brkovec in Matija Kobe ter umirovljeni učitelj Flo rijan Kalinger. Vsi trije poročili so se 9. februvarja 1848 leta ter imeli tedaj sknpaj 71 let, danes pa jih štejejo vsi sknpaj 222; neveste so imele tedaj •kopaj 53 let, sedaj pa 206 let. — (Osobna vest) Gosp. Fran Matevže asistent pri carinskem uradn v Celovca, je imenovan oficijaldm istotam. — (Koroški novičar) Piše se nam: Cesar je potrdil zakon, ki ga je bil sklenil deželni zbor ko reški v poslednjem zasedanju glede izpremembe §a 20. poslovnega reda. — Urednik „kmetskomu I .istu" je dobljen, in to v osebi protestanta Ber-cingerja, ki pa ne ume nobene slovenske besedice. Tndi ta velja dvojna mera, kajti gorje narodnemu listu, ki bi cele tri številke izhajal, ne da bi imel podpisanega odgovornega urednika. Že davno bi ga zatrli. Ali pri nas na Koroškem je vse možno! Celo odgovorni urednik je labkn, čeprav ne razume, kar je v listu pisano. — V Beljaku so ravnokar pričeli s predstavljanjem starih koroških ljudskih iger. — (Prašna govorica) Poročali smo pred kratkim, da se je v Celovca govor do in v nemških listih pisalo o velikem škandala v dominikanskem samostanu v Brezah. Sodna preiskava je dokazala, da so bile govorice neosnovane in se je vsled tega sodna preiskava ustavila. — (Odlikovanje) Cesar je dovolil našemu, na Dunaji bivajočemu rojaku g. Iv. Korošcu, ki je rodom iz Gorjuš pod Tri glavom in je bil na sadnje v službi ruskega ministra vnanjih del, kneza Lobana, da sme nositi podeljeni mu bolgarski Aleksandrov red in črnogorsko zlato svetinjo. * (Vojvoda Mašo Vrbiea umrl) Stari, ve lesloženi junak, črnog< r*ki vojvoda Vrbica js v pondeljek v Bnnjatuki umrl. Že lGletni deček seje pri Žabjaku pod knezom Danilom hrabio bojeve I, t ko da je dobil kolajno in križ Danilovega reda. Potem je v Petrogradu spopolnil svoje študije ter se pozneje kot vojskovodja odlikoval v več bitkah, kakor pri Grahovem, kjer je slavno zmsgal, nadalje se je boril tudi v ustankih Bercogovine, Bokeza in Bos ni je; v jedni teh bitk je bil težko ranjen. Leta 1877. je postal šef generalnega štaba v Črni gori, in kot tak se je odlikoval v vojni s Turki. Po vojski je prevzel notranje ministerstvo, toda spri se je s knezom, ostavil domovino ter bival od tedaj v Binjaluki, kjer je tudi umrl. * (Sedemdesetletnica grofa Tolstega ) Dne 20. avgusta t. 1. bodo slavili Rusi 70letnico svojega literarnega velikana Tolstega. „Moskovske Vjedomosti" poročajo, da kanijo najslavnejši pisatelji vseh držav podati Tolstemu o tej priliki spominsko knjigo". Njemu v proslavo hote tudi Rusi ustanoviti kak dobrodelen zaklad. Vendar bodo 70letnico slavnega pisatelja drugod morda aijajnejše proslavili, nego v njegovi domovini, kjer je precej pisateljevih knjig konfinkovansh, kjer je sploh precej csamljen in kjer se marsikdo ne upa niti občevati a Tolstim, da bi ga ne smatrali »nevarnim". * (Židovski sleparji v duhovniški obleki) Kakor pred nedavnim časom po Kranjskem, hodijo sedaj po Galiciji židovski sleparji v duhovniški obleki, kateri nabirajo prispevkov „za zidanje katoliških cerkva v Aziji" ter kažejo pr poroči Ina pisma unanjih cerkvenih dostojanstvenikov. Toda pisma so ponarejena in denar ostane seveda v žepih teh sleparjev. Židu je res prav vsako sredstvo dobro, da ae bogati! * (Otrok morilec) V Delemgradu se vrši pred sodiš; h m razprava radi dvojnega umora, katerega je učinil neki 12letui deček. Ker je razprava tajna, se je do aedaj le toliko izvedelo, da je z nožem prerezal dvema možema vrat, ko sta spala. * (Epilepsija [padavica] znak — genijalnosti.) Slavni Lom brc so je priobčil v .Deutsche Revue" razpravo, v kabri dokazuje, da je bil Napolni n I epileptičen, in da je ta bolezen jedna prvih in osnovnih svojstev genijalnih ljudij. Lombroso dokazuje, da je bila epilepsija v Najolenovi rodbini dedna, ter da vsi vnanji znaki pričajo, da je bil Napoleon sam epileptičen ter je imel tudi jjmeteorno občutljivost", kakor jo imenuje Lombroso. to je občutil je vedno že naprej tudi najmanjšo premembo vremena. Končno povdarje zdravnik iznova, da epilepsija Napoleonova ni nič nenavadnega, namreč da je svojstvo vseh genijev. * i Samoom or kubanskega prost volj ca ) 15letni sin bogatega patricija Baroggia v Milanu, kateri je bil učenec slikarske akademije v Breri, je ostavil pred nekaj dnevi skrivaj očetovo hišo, da pojde na Kubo in se pridruži ustašem. Toda v Lf nJonu gi je redarstvo ustavilo ter ga postalo nazaj v M dan. Dospevši do železniške postaje v M. 109 dne 14. maja 1898. Maccagnu pri Comu se je mladenič ustrelil, ker se je bal, da bi bil svojim prijateljem v za«meb. * (Milijonar od lakote umrl) V Ameriki je nedavno umrl bogataš Krrnelij Vanderbilt. kateri je ostavil 300 milijonov goldinarjev. Imel je krasne palače v mestu in na deželi, zasebne vlake, ogromno služabnikov, sploh vse, česar si srce poželi, samo sdr.vja ne. Imel je neozdravljivo bolezen v grlu, vsled katere ni smel končno niti najmanjše stvarco uživati. Poleg tega ao bile še njegove rodbinske razmere jako žalostne. Najstarejši sin je v cvetu svojih let umrl. Mlajši ee je proti očetovi volji oženil ter se od svoje rodbine popolnoma ločil. Hi pa se je poročila s vojvodo Marlboroughom ter tako tndi ostavila na smrt bolnega očeta, kateri je tudi kmalu za to ločitvijo nmrl. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 14. maja. Skupno posvetovanje avstrijske in ogerske kvetne deputacije ho dne 5. in dne 6. junija in sicer na Duoaji. Dunaj 14. maja. Poslanska zbornica, ki ■ snide 2. junija, bo zborovala samo tri tedne, namreč do 24. junija. Dunaj 14. maja. Cena kruha je močno poskočila. Ljudstvo se je radi tega začelo razburjati, draženje kruha je toliko bolj ne opravičeno, ker se na žitni borzi prodaja danes žito po 14 gld 45 kr. Csna mešaneg* kruha, katerega ljudstvo največ kupuje, sicer oi poskočila, zato pa se prodajo za prejšnjo ceno hlebi po 11 /a klg., dočim so se prej za isto ceno dobivali hlebi po 3 klg. Budimpešta 14. maja. Ogerske dele gacije odsek ra zunanja deta se je zadovoljil z Goluchowskega ekspozejem v avstrijski delegacij*, in minister vsled tega ni razvil postb uega ekspozeja. Pri razpravi o zunanji poli tiki je grof Apponvi zastopal stališče, da pomnožit* v mornarice ne bo na korist Ogerski, ampak samo oa korist avstriski trgovini G a al se je zavzemal za kandidaturo grškega princa Jurija za mesto kretskega guvernerja. S*ja traja še. Tarnopol 14. maja. Obč. zastop je sklenil, napraviti mestne pekarne. Kruh bo prodajal v lastni režiji in sicer za polovico ceneje, kakor peki, siromake m pa ga bo dajal zastonj. Petrograd 14. maja. Uradoma se raz glasa, da so vse vesti, da je Rusija prepove dala izvažanje žita, popolnomo neosnovane. Rim 14. maja. Ob švicarski meji je vlada koncentrovala mnogo vojaštva, da pre preči italijanskim banda ru prehod m. je. V Tu riuu je policija arttovala scc. dem. poslanca Ottorina Nofrija Vseučilišča v Nt h polju, v Boli nju in t Rimu je vlada zaprla. Rimsko vse učil šče sta zasedli dve stotniji vojakov in stot-nija orožnikov. Madrid 14. maja. V parlamentu se govori, da je špansko atlantiško brodovje za delo ob amiriško in da je v veliki bitki sijajno zmagalo. Oficijalnih poročil o tej bitki še ni nič. Vsled tth govoric se je na borzi primerila znatna hausse. London 14. maja. Soglasna poročila iz VVashingtona in iz Madrida javljajo, da je Špansko atlantiško brodovje, ki je 30. aprila zapustilo kap Verde, prišlo 12. t. m. v Marti-uique. Ameriški minister mornarice je takoj telegrafu'-no odredil, da obe ameriški brodovji, Sampsonovo in Seltvevo gresta španskemu brodovju nasproti. Tu se misli, da je prišlo ▼Čeraj ali danes do pomorske bitke. London 14. maja. Iz Amerike došla poročila o bombardementu San Juana so bila neresnična. Američani so silno pretiravali, kakor pretiravajo tudi Španci sebi v prid. Ssn Juan je bombardovalo 11 ameriških ladij 2Vi ure- Bombardemmt je v mestu prouzročil veliko škodo, trdnjave pa ni poškodoval. Obrežne baterije so prisilile ameriško brodovje, da je opustilo bombardement. Ameriški ladji „Jowaa in „New Jork" sta bili večkrat zadet', a nista močno poškodovani. Iz Madrida se javlja, da je bila jedna ameriška ladja tako poškodovana, da so jo morale druge odpeljati iz pristana. London 14. in&ja. Minister za kolonije Chan berlain je v Birm.nghamu govoril o zunanjem položaju. Rekil je, da je skrajno nevaren in da bo morala Angleška kmalu ape- lovati na patriotizem svojih snov, ter dostavil, naj bi domovina nasla v tem trenotku t se svoje sinove jedine. London 14. meja. Gladstf ne leži v agoniji. Lord Salisburv n John M« rley sta Šla včeraj k njemu v Hawardeo. Narodno-gospodarske stvari. — Razpis dobave C. kr. trgovinsko mini-sterntvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo kralj, srbskih državnih Železnic razpisalo dobavo različnih barvil. Pismene ponudbe se mor;-jo vložiti do 16. maja t 1. pri imenovanem ravnateljstvu. Natančen razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Razpis dobave. C. kr. trgovinsko mini-steratvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnatel'NUo za stavbo Itdij v Speciji (Italiji) razpisalo dobavo linoleum-preprog in za prtrjevanje teh potrebnega kb-ja v vrednosti okoli 85 000 lir. Ponudbena razprava se vrši 20. nuja t I. Natančneji pogoji se poizvfdo pri imenovanem ravnateljstvu. — Državne železnica Dn ■ 1. maja se je otvorilo nuj postajama Vi tis in Piirbach- Schrems pri kilometrn 160*619 proge Dunaj Heb ltž»č9 postajališče Hirschbach, in sicer za osebni in prtljažni promet — Due 1. maja se je ot-orilo pri kilometru 29 0 proge Wels (Haiding) Ascbach a. D. ležeče postajališče Asehach Donau'a ide za osobni in prtljažni promet. — Dne 1 maja t. I. je bilo otvor-]cno mej postajo Hadersdorf Weidlingau in postajališčem Unterpurkersdorf pri kilometru 9 9 proge I lotiti j Solnograd ležeče postajališče VVeidlingau-Wurzbachthal za osebni in prtljažni promet. Kdaj prihajajo in odhajajo na tem postajališči ustavljajoči se vi- k>, je razvidno iz voznega reda, veljav-nt-ga od l. maja. Vozni listki se dobivajo na postajališči, za prtljfig) se plačuje naknadno. Poslano*) Blagorodni gospod urednik: Glasilo kranjskih Schoncrerjancev bavilo se je po dovršenih občinskih volitvah parkrat tudi z mojo raalen-kobtjo. Kakor iis.md reagoval mi prve laži, ki so ae o moji osobi po tem listu tr is i le, tako ne bi tudi sedaj nit zadnje surovostij odgovarjal — katere en passaut omenjeno celo ljubljanski Nemci sami obsojajo, kajti dva dejala sta mi unisono „das ist eine Gemeinheit" >n tretji „so was konnte nur ein gani comrauner Kerl pesehnebeu haben", — ako 6e ne bi Vi gospod urednik za me zavzeli in v predsinoč-rjem Vasem cenjenem listu zalaga eljem tega umazanega in nbsknmega lističa, katr.rega napadi so mi — kut uvstrij-skeu.ii patri jotu — lo v čast. odgovorili. Prijatelj sem miru. Radi tega ne hodim rad v javnost. Dokaz temu je, da ledno vsako leto, ie deset let sem, odklanjam ponujana mi častna ra^sta in nasvetujem koga druzega. ki se i>o navadi tudi sprejme. Vendar pre-jenja ti bo to in mirno živenje vsakokrat, kadar se razpišejo kake volit.e. Jaz sicer dobro znam. da mi to Skoduie na rdravji in materijelno, toda sam si ne mo era pomagati. Individualen nagoti je, rekel bi, da mi takrat Vidno moj«, sicer mirna kri vskipt. Storiti moram vedno to, kar zmatr»m za narodno svojo dolžnost. To je|: podati se na a^itai'ijsko polje stianke, kateri pripadam, namreč naredne stranke, koje program ztnatrnm najbolj prikladen r.ijncega očeta dr. Blei\veisa prognmu. V pre epih B.eivveisovih časih, V časih, ko sta se svečemk in poavetnjuk stupaj bojevala, v časih, ko se nismo poznali novokatoliških n.icel, da bi se morali škofu tndi „in politici* pokorjevati, v časih, ko si se ni vsaki neizkušen kaplancek dovolj e al Si ort«, vse svet poznavajoče posvotnjake. ki v njih rog ne trobijo, kot. liberalce slikati (smo boljši katoličani, kakor oni, prepričati se znajo v naftih rodbinah) v teli časih bil nem torej uzgojen kot agitator. Že leta 187f>. vplival sem kot sedemnajstleten mladenič iz „nemškega" Gradca (kjer sem kot volontau* pri večji tvrdki služboval in so ini nemško kulturo s fiuimi epitheti: „Windischer H .. .". VVindischer O . .. in ,,Kraner nnd noch atier itd." v gb.vo ubijali) na svojo mater, po-sestnico m voblko II. razreda v Novem mestu, da je Novomeškim neracnr em (rojenih Nemce? ondot itak ni) dano pooblastilo preklicala. Aktivno posegel sem v agitacijo, vrnivši 6e iz ptujine kot poslovodja materine kupčije v Novem mestu leta 187 7., ko je bilo treba prt gl sovitih \Vidinann-Vestcneckovih deželnoiborskih volitvah voldce po dnevi in največkrat tudi po noči vzpodbujati. R^di tega 80 je že takrat ngnki ..Laibacher Tagblattali kakor smo mu rekli ,.der dummo Kerl von Laibach" l „bartloser Jiingling, in dessen Adern germanisehes Blut fl esst' bavil, kot z jednim istih ,,die sich in Rudolfsvvert durch masslose undi freche Agitation besonders her- orgethan haben". Hujskanju tega bstića zahvaliti sem bo imel, dasta mi dva stankavna, star. šolska dolenjska „Spisirja". katera sta mm!.»j že oba mrtva N. v m. p.') kot odjemalca nezvesta postala. To bil je tedaj nekaki bojkot ,,en mini-tttire". Leta lSVH. delal sem za našega kandidata grofa Marj?herija, ki je bil tudi izvoljen. Po preselitvi v Ljubi ano pomagal sera po svojih s'abih moc"eh leta 1H82. pri naskoku takrat žalibože Še no „bele" Ljubljane. Post da je , bela*. Zgubil sem pa tudi pet Speceristov. Isto leto naskočiti uam j« bilo tudi še nemčnreko rojstno mi mest >. Zapreci pustil sem voz iu se ? družbi treh Rohrmanov (dveh juristov iu onega uradnika) v Novo mesto odpeljal. Po dobljeni bitki napival je dr. Poznik „četvorici Robrmannov", ki so največ pripomogli „nemčurskemu zmaju glavo streti '. Tudi takrat zgubil sem enega odjemalca blaga. Leta lHH.'J. zapreči pustil sem voz m se pred deželnozhorskimi volitvami odpeljal s kandidatom, goRpodoin profesorjem, sedaj dvornim svetnikom Šukljejem v Novo mesto. Mej potjo hotel so je gospod profesor v Višnjinori predstaviti volilcem. Pa iknpila bi kmalo oba. Po župniku fanatizovani volilci nameravali s» naju „pri Grauelnu" napaBti. Toda pravočasno opozorjena po-našernj pristašu odkurila sva jo „urnih krać". Pozneje po. htilo me je tudi sodišče, kur sem bil denunciran kot „ku. po v ale glasov". Moral sem se radi tega dvakrat pri tedaj nem svetniškem tajuikn g Moschčtu v Novem mestu predstaviti. Toda, ker sem — kakor vselej — tudi takrat pošteno SgitOVaL ustavilo je okrožno sodišče pr< iskavo. Tudi pozuejo udel. žoval sem se agitativno kolikor toliko vi duo raznih mesti o- deželno- in državnozburskih volilnih kampanj. Ako Bem pa lansko leto in lotos nekaj intenziv- *) Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovor.u lo toliko, kolikor določa zakon. neje v apitarijo pn*epa»l, storil som to, kor se je imel* te dve l**ti narodna stranka (od kntere ne odneham, disi tndi vse njene politike no oHobrnjem posebno s«» boriti. Lansko leto boriti se n m je bilo v ITI. raz edu s krSčaoskimi socijalisti v II in I. pa z zdmJlenimi Nemci in nemčurji, letos ■smo z zadnjimi. No vrpjb pno v obeh letih in t<> 7. velikimi vefinnmi vse. Ker so me slučajno pospodje lan = ko leto, kakor UtoB n prošli da naj kot nevutrjišjiv agitator vso apitarijo vodim, storil sem to in menim da mi b<«sta jjo spoda dr. Rirder in D/.mski, kntera sta vndila nasprotno agtarijo in s katerimi smo najprijazt eie občevali, to priznanj m dati morala, da je bila fina. brez vsakojakih obligatnih TAzihldev. Zavrnil sem nnSppa agitatorja, ko jp nasprotnemu volilen vzt I 2 glaaOVaVJOl in ledno pooblastilo, drurega pa, ko je botri, kakor se jo sam izrazil — ,vpi-liti" po Lahu. nevolileti, n»jstrastnejSeni nasprotnem :igita-iorjo, sem celo 7. vnliSča spodil. Ta dva pospod* luhko si d»j podučita rfljske svoje surove bratce, kako fino v Ljubljani ve«,inft napram nian.iš'ni postopa, f Lokal sni » jim pre skrbe i, povedal' k j* se nradne fjlasovnire dobe i. t. A.) Znan je izrek „Kd..r pade isti zabavlja*. Zato goapodjs sedaj pridno zabavljajo. In krr sem bil jaz slučajno nekak vod tel) obrača se ves nj'bov srd na mene. Kakor sto, ^o spod uredi k. ta prrd--t < 1 je^ejra razvideli, v»ien sem jai ta kiui DSpflidon Tndi seda ni me niso vstra^ili; in m - tudi ne bojo. ako zadnjega nemškega odjeniidc t izgubim, dasi sem mnrnja. da s. Nemci v rajlm bor« malo nsnilO za skoke Imb'jinskih Schotiererjanee v Kur se pa dni,ib m r re;ili Nemcev tiče, kakor ptr. Uaniberga, I.n-kmanna R1-l i i i t. d, Lilo bi jim pa svtttivat, di .tien Nimanden ■wii<;en niohtbtsteHtS, vvihr-■Ohtinlicfa auf Aiir then e> i^rr gognerisehen Ilotzer verah na lito S: 1 > ii (i id Oi'triinkfl ?.n BOI i!m--i,* In ako se dostavi „bi Ilirom eLenom Interese v. ude ich Ihien ratl-cn nn d--r R cbnunir rtw;>s z.n streichen — bi dotam:k konei'rii> redtO do zadnjega nOVCifia poravna, ni nmestno, da se Ijndi napačno infVrmiijo, ki mu potem po čas pisih Mkavalirska dejanja predbacivalo. Proseč Vas gospod urednik d.r blagovolita pred.stojov'e V Va5 cenjeni list. uvrstiti, /ahvtljiij >iu *e Vam uže naprej, za ljubav, ki mi jo storiti hočete |a ostajam z v iem spo-ttovanjena udan; Viktor 2&ohrui:tM. V Ljubljani, dne 19. majnika IS'H. zavarovalno stvari« C. kr. priv. zavarovalno društvo BiiMB Aflriatica iti Scmia v Trstu. \z poslovnoga pomočila za 59 p slovnu leto (l 8!) 7) katero si1 je občiieu u zboru dne 38. Boril* t. preiložil", posnamem p sledeče važinjše točke: Sekcija zavarovanj s na življenje skleni1:! j«? I«t\ 1897 zavarovalno glavnic« v vrednosti gld. I 1.100 934—- in g d. 22.890 — I It tne r-.'nte. Zavarovane g tovi n1 je bilo kon- j cem leta 1897 tez 90 milijonov* go:d'fiarJ3v glavn ca in gld. 23 3 260 — letne rente. Vcc-mi;skih dobodkor b lo je Rld. 3,717.160—; izplačanih je bilo pri zavarovanju t.a smrt in doživetje srld. 1,909 24"»-— raz en te s/ote pa je bilo reserviranih še gM. 3 21 *2.")4•— za BlnSajne škode. rivmijs!va rezerva in prenosi anasajo g!d. 22,44986^ — Premijskih dohodkom v oddelku zavarovanje proti elementarnim ne-zg'ociam (Mžarom in poškodbam pri pre-vožnji i bi'o je gld 7,509 701-— vzvratna za-rarovanja so veljala gld. 3,435 860'— za Škode izplačala se je — odŠtevši vzvr.itno zavarovalne deleže — srota gld. 2,553 226 — rezerva v pokritje sk^dzna*a čisto gld. 41 9.173 — r.emijska rezerva požarnega oddelka zvišala se je z* gld. 267.84 7— in znaša za lastni račun gld. 2 244.602-—; premijska rezerva prevožnjega oddelka pa znaša gld. 87.831-—. A' k n j iž en i k u rzn i d običe k v znesk u g 1 d 136.270- — se je priklop 1 obstoječim rezervam za kurzna menjavanja. Dividende izplačalo se bode kakor v pretočenem letu gld. 75 — za akcijo. Različne rezerve so se zvišale leta 1897 za gld. 2,1(J9.119 in znašajo koncem leta gld. 2 7,204.011-—,od teh je gld. 23,141.123- — premijske rezerve (In sicer čiste to je po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja) gld. ;;,014.f)r»2-— pridobitne rezerve in gld. 1,048.336'— rezerve za kurzne razlike. Glavni zastopnik za Kranjsko je gospod (749) Narodno »dražilo. Tako se ume imenovati bolesti atefitroče mi up in živce krepcujoče, kot mazilo dobro znano .Moli-, vo francosko igranje in «nlu, katero se splošno in nspeftno porab' ja pri tr^anjn po ndih in pri drugih nasledkih piehlajenja. C-na steklenici 90 kr. Po postnem povzetji r~s-1> fiilja to m-tzilo vsak dan lekarnar A. Š10LL. c. in kr. dvorni zalafiratelj. na DUNAJl, Tnchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpiBOm. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (6—7* Vaino oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izkušena sredstva: Dr. Roso balzam xa želodec in Praika domača mast. Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah. ■ z iircMlm^a I Ki a. '.nr'llne »»II -U n.'W :H 1 \u f t1rwtbei Marijei Ag()(t 10h posestvo v Novih Laiik, cenjeno L'^ifi gld, dne JO. maia v Ko^evji. /einljiSce vlož. Stev. LSS kat. obC. Čerina, cenjeno ;$7.r) j/ld. dne HO. maja v Kostanjevici. Josipa O ost i Se, posestvu v Dol. Logatcu, cenjeno 26 I 8 gld dne 21, maja v LogatoO, ZeraljiAce vlož. stev. '244 kat obV Gorenja vas, cenjeno 145 gld., dno V'.'), maja v Mokronogu. Otltlaju lavu. Za 80 aprila določena oddaja lova občin« Begunj* *e bode vrlih) se le dne 16. junija pri okr. glavarstvo v Radovljici. uiril M v lwliil>lianl: Dne 11. mnja: Jožef Riester, zast-btnk, 8i) let, Ma-ri^^j Tertzijfl cesta 12, mrtvoud. V deželni bolnici: Dne B. maja1 Jožef Stlmpfl r^ostac5, M let, jetika. Dno i) maja: France Knžiij, vrvarski pomočnik, .'15 let, r:;k na jetrih. V hiralnici: I) .e 1». maja: Friderik Soss, trgovec, 49 let, mrtvoud in pljn'''ii edum. Due IO. maja: Ma ijn Jankovič, zasebnica, Gl let, mrrvond. I m o |2, r. aia". Mi^ia Ribn ikar, kuharici«, let, rak. Meteorologično poročilo. V,sina nad morjem 8 m. Stanje « V 'Z? Čas opa- 1 baro- ^ > P. suvanja metra g ^ Nebo 3^3 1.1. 1 1. 9. svečer '32 1 7. Tijntraj 786 1 %, popol. 7J7 9 y5 si. sever del. jasno,' 9'\ gr v/.bod oblaCno : B 2 lo 8 sr. jag del. jasno Srednja včerajšnja temperatura l>-3 , z airmalom v soglasji. i i 14. maja l " 18 S'iupul državni dolg v iotah . . . Skupni državni dolj; v srobm . , A /st.rijska zlata renta .... Avstrijska kr nr-U.i renta 4l3,(> . . O rerska li ita renta 4n,„ .... Ogeriiks kronska n»nt* 4°/0 . . A itro-Ogerslu bančne dolidco K -tf«litne delnice . . . . * . . L mdon vista........ N^mčki drž. bankovci za 100 rairk 2 J mark........■ 21 frankov ........ italijanski bankovci..... C kr. cekini Ces.kr avstrijske ^ državne železnice. 1- "J _:M 05 kr. !0l , '.i i n 121 n 06 * 101 , 80 120 , 90 ■ 99 , •2 i »u ., fiO 3 0 , — 120 . 85 58 „ 9'» ■ 11 , 7« • 9 , r 4i • 25 n B , n*6 - CD O 5 '? ~. > ►N3 Ljublj najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkusan liek proti trajnom kaplju plućevlne I ielurjca bolesti Qrkljana I proti mčli .rnlm kataru, IIIMtB MATTONIJA GicsBhiibl Slatina. v. ani se dobiva po vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Ogersko-lirvatako delniško pomorsko (8i) parobrodno društvo v Reki. (i.-,) Preko Reke SO*/ najkrajša in najvarnejša, mej >^RedllB otoki se vijoča vozna crta ^ r ■ • (elegantni, z največjim y/£*j * X VOZflie . komfortom oprem- S predsednik trgovske In obrtne zbornica, deželni poslanec, posestnik In veletržec v Ljubljani. vožnje; noči od sobote na nedeljo hitri parnik vZader Spljet-Oruča, Oravosa (Ragn-fia-Castolnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek po&tni parniki v Zadar-Spljet-r Metkovič. V torek ob 10. nri 20 m. V^^^>^ dopoludnohitri parniki v Zader, Spljet f r Gravosa (Ragnsa) in Kotor. V Bredo ob pni 10 uri zvočer pofitni parnik v Zader, Sehcnik, Trau, Spljet, na otoke Brac, Lešina, Vis, Krč, daljo v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11. nri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa lllagusa). V Četrtek ob 1. uri Popoludne poštni parniki v Mali Lofiinj, Sclve, Zndor, Scbcnik, Trau, CaBtelvoccbio in Spljet. V petek ob 10, uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-Lofiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conductenr St. 593 -608. ljuni, električno razsvetljeni parniki) ^ \^ V. Izvod iz voznega reda veljaven od dno 1. maja 1S9S lata. Odhod le LJaalJau« jnž. kol. Prova «es Trhli Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnogrsd; esa Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzer.stest.e, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno* grad; čez Klein-Reifling v Line. Budejevice, Pizenj, Marijine vsre, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolndue osobni vlak ▼ Trbiž. Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Bslithst, Dunaj. — Ob 4, uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbis Beljak, Celovec, Ljubno; če/. Selzthal v Solnograd, Leinr -Oasteia, Zeli ob jezeru, Inoraost, Bre^enc, Curih, Genovo Pariš; čez Kleiii-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzonj rijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Pra^o, Lip sko. Dunaj via Amstetten. — Oh 7 uri 15 min. zvečer osebni \lak v Lesc Bled. — Prota v Moto iin»nt.» Iv v Ko-ji c. Mešani vlati: Ob b. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 56 m. popoludne, oh t>. uri 80 m. zvečer — Prihod r I.|ittif|ano j. k. Pro«« la Trblša. Oh 5. ari 1 '. m. zjutraj osobni vlak ■ Dunair via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih viirov, Pl/.nja, Budejevic, Solnov»»* Mešani vlaki: Oh H. uri 19 m. zjutraj, ob U, uri 32 m, fiopolu'ine in ob H. nri 3f> m. zvečer. — Odhod Is l.|ub-IJaue d k. v liHtiiuik. Ol '<. uri '23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri fto t:, in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pra/.nikih. - Prihod v I.Jtitil|nuo d. k Is Haiuuika, Ot 6. uri f>ti m. zjutraj, ol 11 uri « m. dopoluduc, oh ti. uri IG m. in oh i> uri 6^ min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. _H? —Hitt) Prodajalka izmjena v trgovini z mešanim blagom, želi vstopiti v kako prodajalnico ua deželi. (765—9) Piama ee prosi do 20. maja pod naslovom Bprod:ijalkau na upi-avuiatvo BiSIoveu.skega Naroda". Čistokrven, kratko dlak ast, velik bsrnliardinski pes z'* verigo, 2 1 a leta srar, jako rezek, ae po zmerni eoiai *-JO gNI. produ v vili Tereza v Kiiv&jtftli pri Ijjuliljuiil. (773) Kompanj on za kupčijo z meianfni blftgottl na deželi xo l^ee z vlo»o 2—3000 gld. Delavna moč. — Ponudbe pod .Strokovnjak1* na upravništvo „Slovonskeg* Naroda". (761—2) Trgovski pomočnik 18 let Btsr, iurjun v večji trg »vini S mežanim blagom, slovfnHk^pja in neislksgtt jezika popolnoma zmožrn, želi svojo sedanjo službo premoniti. Ponudbe vzprej^ma upravniAtvo „»Slov^nakega Naroda* pol ^Trgovski pomočnik" (772-1) koncipij enta ki ima voaj jfdnoletno odvetniško prakso ter jo izirjen v slovenskem uradovanju. Dr. Juro Hrasovec odvetnik v Celji. (745) Pri ve*''|€'iii pršili«'!!! In brzoj is v ne m iiriadii vzprejme Ne tuko| pod primernimi pogoji (771-1) poštna praktikantinja. Kje? pove upravnifitvo ^Slovenskega Naroda". Novourejeno senčnato vežbališče za kolesarje 44 na vrtu stare bolnice M1 (Dunajska cesta). Vpraša se pri: Holiliicc sH> Mnjccn« zalogra koles. (769-2) Stanovanje »•"dvema sobama s pritiklinami ie odda mm nv-ajruatov termin na Itrejrii «*. I. nad^tr. Več pove lastnik Ferdinand Bilina. (740—3) do 300 goldinarjev na mesec luliko zaslužijo osobe vaacega stanu v neb krulili gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike i prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in h reč k. — Ponudbe na : Ladvriic OMterreleher, VIII-, DeadtchrcMBNe M, Budi* pesi. 7G7—l) 100 izurjen v trgovini z mešanim Magom, z dobrimi spričevali, želi svojo sedanjo službo koncem maj-nika ali začetkom junija prememu. Pomidbv naj e« bl«govolij" poslati pod „ZvB8tu na npravniHvo »Slovenskega Naroda*. (744-9) SaNTAL od MIDT Zatre Copata, kubebo, vabrUganja. ^ » \ & ¥ k « A °/,,ravl l'-Utk v ,n"ah "~ rWbao V jJ^J*.Er>?W. f ^3 učinkujoč, pri mohursk.h boleznih iu povzroči išci&feiije. najbolj -kalne vode Kot jamatvo , \w vs:i'v toboldeo ime S " J Zaloga, 8 rue Vivienne. Pariš m V '-lavino i< karnali A»':>tni (lirske Frodajalnica in brusarnica podpisauep;i je na Starem trgu št. 2, Kleparska stoza. Priporočam se slavnemu ol čaistvu za obilna naročila. Vekoslav Vanino. (738 - 2) Ivan Kordik v Ljubljani JPreširnove (Nlonovc) uKlce št. JO—14 priporoča (74 'i — 2) elastične vezi za trte naj i «1 j«-«' vrate in po 11 i a ! 1 i ceni. Zunanja naročila se tof-no ter po poStnem povzetju Itvrlt Isetiv* jen (7d0—2) Prepričajte se (496—7) da so moji pripadajoči deli in b i o i k 1 j j najboljši in pri tem najcenejii. PSy Glavni katalog graf is in franko *">»■ l\ M. A'. Itundbaliin. Dunaj, II . (Jr. Pfurr^.isse 25. Naj\rčja specija'nn hiSa v Avstriji zamrpoSltjanjebicikljev. Lep prostor za stavbo ti v I¥Ia*?iboxii 10 D.inur izven menta proti Viodenan, ki meri 2 orali 786 sežm>v, se proda po nizki ceni. Več pove Jak. Erlao. eodar pri Jež. Rothu v Razvanju (Rotlivvein) pri Mariboru. (77a—i) L. Luser-jev obliž za turiste. Priznano najboljšo sredatvo proti kurjim ofteiom žuljem 1. t d tJInvtiM r.nlnt(H: (2—19) L Schvvenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling. obliž za turist o po flO kr. Dobiva so v vseli lekarnah. V Ljubljani pri M. Mardetschlager - ju in J. Mayr-ju. — V K ran j u pri K. Savnlku. ZahlevnjieUJSER-JeV Zdravišče Krapinske Toplice na Hrvatskem od zajrorjanske železniško postajo ..Zaljok-Kraplnske-Toplice" oclf»-lt>) tir. C'ln*iNioll'-ii izborni, neškodljivi Ambra-creme ^ jedino trotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in al za olopftanje polti. 1'ristno v zeleno zapečatenih izvir * nih steklenicah po KO novć. ima na prodaj G .Tom. >in>-t--|ii lcitcsai*aaci v I^fni>i jtmi. *t8» W*-^?^S7 HT"**'**?**"**''***-'VJPVJJIPaaj ^BfTBjrnsrT^ I Orožna tovar na Steyer j Samozastopnik za vso Kranjsko:, I Fran Kaiscr 1 Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 B ip Nuva vozna šola: Marije Terezije tettl 1 H Dobra tlela viiicvi z!i popra v**, p 1 Vsi pripada'cči predmeti. !;! m ,Wafi'eii'-kole8a. ^OpeP-kolesa. 1 Precizijski izdelki 1. vrste. J i o « o o a a o o o o a Za spomlad in stavbeno dobo! Vse i:ar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brune, Topute, iim.-i krnici j>e, VtlOi vsnkovrstne y.ii-e, p-le. luncl železoliti in ploSče-vinasti),narigralMil *.t ra/.lična mlassrSIl < SHrctka« k Ijii*i»vnl- «ill-»!i", liOlUMliH iti usii;ur«k» »riM'iii. ŠKMlIIniki. p«Clf ko. \ii:i > lil \hI|miio ie> lezo, vsakovrstno Un-liiii(Hk» orotlje, ko« tHnja in okca, \ratn In cele ki*(». Colaanl* Hke ttliie r.H ohoke, Zaradi oimstitve trgovine oblastveno dovoljena ^"»jj — l-i) popolna razprodaj vsakovrstne železnlne ^ po tovarniških cenah ► NajlepSa prilika fos;>. trgovcem ^Bakovrbtno Islsanino Dajoanejs si naročiti. Aodr. Oruškovsč želesarija. Mestni trg št. 910. vi ui«-iit. i (o rjo *» M rop«*. ilrnlenve i a •Ith;. vsakovrstas ielit-niee, vsakovrstna p'o-n'eviiin: iiieNiiigHMn, pnli(iiiiiisti*. J» tkreiia, »•iu!»■ in i i ftrna in piieluliaiiii. Trouilic in Vodo in Ktiojiiieo: avSillke m vo£0»e: različna li«>tnit|n in koplje. It',.liill.n(i', ine- Nio^itMC«' k i iu piinle ti« rnpHlie. [■!»•-lene omara in p p*- iu pi\o itd itd. itd. e> o o o o 1 iS ti> » S O S ti> 0oooo9o@oao^ea^^'>^$«oo^o$oaooftooo Prva kranjska izvozna pivovarna Teodora Friib-a i Viliii (zastopstvo in (732-2) zaloga pri Fr« SeuiiIg-U-j Marijin tr^ stev. 2) priporoma svojo dobro ulcžaiio takozvani kranjski biser (Krainer Perle). rl? o C' i h c >r c» <1 ii o 1 h C V sledečih gostilnah: Gosp. Bluniauer Leopold, goRtilna pri „Tišlerju". Kolodvorske ulice. „ Bajželj Avgusta, gostilna pri „Jd- nožu", Trnovska cesta. „ Cotič Jožef, Vipavska vinarska zadrucra, Hreg ^t. 1. B Frohlich Gabrijel, restavracija pri „Slonu", Dunajska cesta. „ Krvari6 Franjo, gostilna pri „Fi- govcu", Dunajska ceata. „ Koder Ernest, gostilna, Sv. Petra cesta. „ Krže Marijana, gostilna Opekarska cesta. „ Škof K., gostilna, Rečne ulice. is veze: Go^p. Velkavrh Anton, „Dolenjska pivnica8. Dvorni trg. „ "vVeber AvgTiist, BVrliniškn pivnica", Prešernove ulice. V sledečih šakuterijah: Gosp. Avanzo Marija, VVolfove ulice. n Bnzzolini Ivan, Špitalske ulice. n Kalim & Murnik, Sv. Petra cesta. ,, Praunselss J. C. Mestni trg. n Stacul Anton, Šelenburgove ulice. V sledečih kavarnah: Kavama „Austria", Reseljeve ulice. Kavarna ,,Europa", Dunajska cesta. Kavarna „Mercnr", Glavni trg, Kavarna „prl Slonu", Dunajska cesta. t ^^e^^^^ ^^4^^ ^^^^4^^ ^^4^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i WY Gostilna v lepem kraju na Gorenjskem se daje v najem ali na račun. Kje? pove upravoistvo „Slov. Nar.". |7.r»7—2) Mlad mož, bivai večletni potov/lalec in samostojni (rjoveč, želi vsprejeti službo potovalca ali kaj jednakegn. Ponudbe pod ,,Potovalce'4 na uprav-ništvo „S'lov. Naroda". (722—2) t l*roll ka*l|u in uiihvdn, osobito dere. priti ihnII*«'iiju, bolezuiui * trulu, tclodcn in tiieliur|u priporoča se ua: bolje (1874—23) koa OŠlal rimski vrelec. Varstvena znamka. n»Jb«»l|*i» Bmii'mu votla. 0LST Zdravili*«** in letovi Are, postaja Prevali, poŠta Kotljt« (Kottclliu-h) tvoroftko. KaIo-h v l.JoUI J mu t pri n. F. Mupin-a, in I.mmm. lilbu; v Ur>oi|ii pri F Ooleneii ; ar Katlovljlei pri O. IIouiMiiiiu ; v Trtu-n pil lr. Il«-i UiMi-fb. cHolandsko-ameriška crta. Parniki vozijo p* Ikrat do Ukrat na t*4«t iz Eotterdania v lTew-7ork. Pisarna ra kajute: DainatjJ, I., Koloarratrlng- 9. 1'iiaroi i* m»ikrot : Ounaj, IV.. Weyringerg. 7 A. I. kajuta: mark 390)—400*) 230-320 \ 4 1. aprila do 31. oktobra . „ 1. novembra do BI, marca 11. kainta Od 1. avgusta do lf>. oktobra „ Iti. oktobra do 31. julija. *) Po l**gi in velikosti kajute mark 200 ...... 180 in po hitrosti in ele- ganci ,)ir'!:t.l. (51\—7) I Taisto se nabaja na Marije Torexijo cesti (tik železniškega prehoda) ter je rtvorietio na Bfdošno uporabo. Vf >baii|e im p. n. iiMrticiilUe liretpUeuo. Le-to se vrši s posebno avtomatično pripravo, vsltd katere je popolnoma izključena vsaka neprilika. (770) I J. N. Potočniki priporoča svfjo krojaško delavnico na Dunajski cesti Stev. 14 v Matijanovi hiši. Izdeluje moška oblačila kar naj bolji« m prav po ceni: oskrbuje uniforme O. k r. državnim iu železnic* m m ur-tlmk- m Pofl^hno ne priporoma Č6 duhovščini, k^r je z^Io Hpr^-ten v izdelavaujt duhovniških oblačil, talarjev m menčikov-ov. (613—7) Uriiiluo dovoljona (774) I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slniel far. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča nekaj brhkih, nalasih in starejft h kuhari«« posebno čedni b iu urnih; simpatično aVkle um raia«< vratna d?!**, ki kuha, lika na svetlo in ftiva; boljšo kl~ ilno z letnimi spričevali-, spretnega koeljMta; druaega slugo; izučenega vrtnarja itd itd. Odda se takoj veliko stanovanje. rkhb J. Vodnik, Sp. Šiška. Pristne rnsto-jnktne Slikale s predčevljem iz jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obntnlo za vse slojeve razpošilja 1>iiuc»I.| ■%>:a>:<»>:x>; Durkopp-ova "J? Diana-kolesal V %\Jl^e* M •n»6£2E»^-aBnm presezajo vaa, driig-a - ft po trdnosti, eleganci in lahkem teku!* W Leta 1893. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, 5? so videti pri zastopniku (436-9) v Ljubljani, Dunajska cesta it. 13. Alojzij Korsika umeteljni in trgovinski vrtnar v ILijuliljaiii ponuja po najnižjih cenah : Palma in rnzne drage cvetcč« in dekorativno cetUco ka seča in salon«, prcprozno cvetlice, rožna drevesci, visoka iu nizka ta vrtove. Sreii venci in šopki iz naifinejfiih mzon-kih cvet'ic se izdelujejo točno in po ceni. (1446—38) [totam ae dobivajo tudi vaacovrotna semena, preparirane palme in v to strogo ■padajo&i predtnttl po na nitjih conah. s patentom proti ziiirzlini priporoča tvrdka ,r. a. Smekal k: terc izključno numa lađe« I j Uje, T«* l»rf i ift»liii«-«> t« pHleuloiu proti r/- II ni v n*ijl»ujwl xluit pr« isirr.iK-Ju. Dulje pri- poroča |d.-om' »•»- 11, it t*, k im-i 11 , stroj «■ itd. itd [10818) Podružnica: R. il. Smotial v Zagrebu. G. Tonnies, tovarna za stroje y Ljubljani. izviren „0ttou-motor za plin iu bencin priznano naj!> >ljti, najvarčnejSi in najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-iokomobila najjednobtavnej&a iu najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti o»nja, brez maSiuinta, vedno -/a delo piipra-. Ijena. (H3ti—3) Btroikl k vodjam 3 novčiće na uro za Jedno konjako mo6. Primerna darila za birmo. Podpisani priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnih vi r po mogoče nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem 162—1) Josip Črno urar Kongresni |rg 4, v (torburjovi liiai. p^j/e/;?/ krajJLaverca. lltMlian vožnju omiiildiHov \r IJtihljtmr v ■-»-§2< verco* vsftkti iicilrlj«* lit ob |iru»iilklli, *v Je |irl- «>«*io Wt llCll;;« ()dvozi;o ae iz 1j uhlju 114' X OI> 11. uri il(»|m»liiiltir in ob 1 uri |ioi»olu«lue. Ako «e poprej naroči in je dovolj osnb za vožnjo, mh lahHb odpelje om-nibus, v katerem ima 20 Ijud j prostora, tudi rb ."i. url |io|l(l-IimIim* v Irci j it*. Ako h« pravočasno aarofit. J«* oiiiiiIImim vctliiu ua v\\*.|iuIu$;uujr. l't'iiu vožnji IO nove. Za ponoćne vožnju ISO 110 %e* za om«-|>o. Z» vožnje, ki se nnro-rajo rib delavnikih j« cntia 94) nove. po dnevi in po noći jedn; ka. V izletpein kraju lili rrca oddajo «»d 15. junija do 15 BeptRinbra (mil reilne *ol»c> kot giolrtnu hIiiiio-vnujit inja 1-aK f. Juiiljn liitEl |»oi»olitu koB»el.{ nit Prilika za nakup. Lepo posestvo v Boycu ■twr» KOHltlii* i« polnil*«', na najlepšem kraja ležeča, se ■ vaeual prll i u I in-tiul (funlus Infttrnctosj in IO orull n» |>>«»<'Mili vrnil)!** so z.radi rodbinskih razmer protla pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji. Povprhfia naj se lastnik .ToMlp Kravnujmi V 1'tiiJI. (7H4—1) Tudi Rfl proila istotam velika partija izbornih vin lastnega pridelka po IH k1*1« hektoliter. Kdor hoče h pleskanjem zavarovati svoje leMeue uaprsvr na priHiriu na priprost*, i u koIov ■ihi;-iii za l«>ii» proti Lroliiiohl in icolioviiii, naj porabi že več nego StO ler prejlkojeni Carbolineum patent Avenarius in naj se varuje kupiti umu j vredne ponaredbe. ProBpckti itd. b rczpl ačno in franko. Carbolineum-tovarna R. Avenarlus ltuuHj ni. Han pts traa* e 84, (420-5 Urefzlatn no in srebrnino IHZpOHJJja. HERMAN KRAUS Ikmiuj. It ;t. u -•Idganaje a. Zfdeč podati vsakomur možnost, da kupi dobro solidno blago po najnižjih tovarinfekih cinab. priporočam: U. T. ({lil. NikinNt«* remnnlolr-ure, 13 ur idoče, od. 1*80 .\II« 1 !«•>!«' r4'Ui<>iiti.lr>iire, 24 ur idoče, od. H 2^ Pristm« »rebrne Vem«nloJr-ure, odprte, 24 ur iiiočo, • d............ 5*— Pristnesrebrse ren»«mtolr ure. z dvojnim pokrovom, 24 ur idoč*, od....... 6*50 Pristne Nri'lini*1 *« riži«-« ztt m on t' in i«' ni* It e od......... . . 12.ri Dre-budllkr od. ......... 150 Ure s m ■'»!<• m In l»ll j«iu, 1 < < a n idoče, od b*75 , „ i ., 8 dnij dočt\ od 8 7f> iJnV" Vrli u tega imam bogato zalono vsakovrstnih tu* In I n« *e um»»ili liizutfrli iu ualtllm-gn blu^u / - ^i'«|'ii:|i' in ilrtine. (U>9— 8) Ceniki brozpladno ln franko Fran Bartl I jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice. ! j Xz;ca.elo^ra.t©13 (151—it>) I angleških Hedlov in skladišče angleške «* oprave za konje, voznih komatov lahke i in težje vrste, civilne in uniformgke jez- | j dalne opreme in tudi jermenja za stroje. 1 Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno. jj The Premier Cyc!e Co. Ltd. (Hillmau. Herbert & Cooper.) Tvoru .<•«» t Covriilr) Heb (Kger) IIimim (Angleško . (Čefiko). (pri Numnergul Letna izdelava 60.000 voznih koles. Zaloge v Ljubljani: (597-6) Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Srnst Speii, Valvasorjev trg št. 1. Mlađa zakonska želita kako dobro gostilno, trgovino ali kaj druzega na raeilll prevzeti z malo kavcijo ah pa za ll Is II i It h ali kako drugo službo nastopiti. Naslov pod ..14. «f. na upravniAtvo „Slovenskfga Marodu'. (720—2) :i50knii NlmlkejHi ud «-■■•* m, 'Z kr. lMIkral HlailkejMi od cukr«, Uttfl kr. V mutili pt»*| i I U :» h . kos'1 kr. Pošiljam najmanje Hm k»Hov proti povzetju. Jindrich Vojtech, Nusle Praga. (125—16) Trgrovcem velik rabat. Or. Friderik« l.en^i«l-ii Brezov bal z Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jp od parnih eka znan kot najizvrtt.nejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisn izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadohi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti, '"Ki,- *•* kv .Irtn-i ii(» miHlse liiMkine otl polti, i, i poNiam* vmI«mI tem* rf-1 — i«• • ►»>!•» In netim. Ta balzam Igladi na obrazu nastale gube in ko-B&ve pike ter mn daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nt*žiinst i čvrstost; odstrani kaj nagio pege, žoLavost, ogerce, nosno rndeču-.o, zajedce in oran nssnainotti a« polti. — C« na vrCu ■ navodom vred k Id. l.MK lir. i i iii«'i-i h i E*eit|gtol-»a BEHIZOE-MILO, Najtnilejse in najdnbrodejuej&e milo. za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad Ho kr. (H—il) Dobiva se v I.jii£»Ijwui v lb. Trn k<>«/> -Ja lekarni in v v?>eb večjih lekarnah — Postna naročila vzprejenaa. vt. Kenu, ituitu^. \. .*lT7SiS»Ct t> t». ETE0R <- - vozna kolesa kvalitetna znamka. Zastopnik za Kranjsko; ar- Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. o 1 i! tEBeflBIfl Konuebijoniran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dnć 7. maja 1MI4, fit. .r);j73. y Sevemo-nemški v Bremenu. Brz o p ar nis ko vožnje v Nowyork: lz Bremena ob torkih in sobot.ih. Iz South aru ptona o/.ir. Chor- bouiga ob »redah in nedeljah. Iz Genove oziroma Noapolja via Gibraltar 2-3krat mesečno Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen - Avstralija. V Adolaldo, Melbonrno, (825—16) Bydney. Bremen-Iztočna Azija, v Kino. v Japan Bremen - Ju?. Amerika. V Montovldeo. V Buenos Al res. Baltlmore. Prekomorska vožnja v Newyork 6—7 duij. Najboljša iu najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard Tavčar. nmWnm«n«n«n«nnn«UnlUn1 *i» ■ •nj' w *mm»v> wjjx- %jžr *yrw ^ ^ * f - ^mjw» ^> a**?»*dm ^ea^ir^jafe^in ^ « Friderik Wannieck & Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin v Brnu. na Moiavskem |)revzeina inštalacija kompletnih parnih opekarnsc in zavodov za malto. ZZ= Stalna razstava opekarninkih str jev. (1217 Hustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. :il I 1 1 i*; f I I Ernest Speil sli mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstno šivalne stroje in bicikle vseli kategorij po iiujiil>jlli eenali. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. u .... r*i Za mnogobrojna naroČila se priporoča P z velespoSto vanj eni -Jf (311 — 12) Ernest 3^>©iL, srn* 1 i K o Tih JOSIP REICH 4 likanje sukna, barvanja £ j priporoča J. Soklič. t! 'Trntičo »it < in kemična spiralnica ► J Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4* d se priporoča za vsa v ro struk i spada- k 2 lW) joča tleia. * Postrežba točna. — Cene nizko, r Ljubi j.m na, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (40} lastnega izdelka ta dame, gospodo in otroke je vedno na iz bero. Vs.iiuTHim naročila izvršujejo se točno in po nitki neni. Vse nirro se sliranjn-jejo in zazimiuenu jujo. Tri zunanjih na-ro--lih blagovoli naj ne vzorec vposlati. l/z;r Alojzij Erjavec j.pzor! % (42) čevljarski mojster I 1 v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 * £ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje mzno-lj vrstnih iilmviil. katera izvršuje cent\, g ■ pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprostejSe oblike. K •j Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom y naj se blagovoljno prideue vzorec. ^ oderci JOtlVt#0tWtfiPBttntar»e«rvan^ Pekarija in slaščičarna priporoča po ceni Hugo Ihl v Špitalskih ulicah štev. 4. i nan fl lavna travma: Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. irtilruzmra Vegove ulice št, 12 ,, izvrstne facone, jQ H W »najboljši izdelek 8(45) nnjeeiieje pri u, ALOJZIJU PERSCHE I Pred škofijo 22, pi nii'.sliif luse. Tu se dobiva Ikrst nt* ilau sveže. ukusno* silrnvo In hIumIhu pe-< Uuriiiu peHvo, vsoh vrst Kruli na vago, rseit kruh in preiieeenee (Vanille * Zwi*bak) V svojih Mi»4eteHriiieuli postre/.am točno z ua( lliie|*itu iisNlHiliiiiu '> l»«*e» VOSU* «1« dedom (a s ti nI ml pr I hI .1 liu 1 li Uerjl ter z U > rum tli- vinom, j | Posebno opozarjam na fine in«li|»uske krole in aavUkr a Minetaiio iiM|toluenv. | sjt viMnr>* » u/Tn4i !♦> *jrw*bv n i/ir\, l % Li ubijana, Frančiškanske ulice 4 ^ S Pleskarska mojstra c. kr. državne in * r c. kr. priv. južue železnice. \ J* Slikarja napisov, > atavblnsks in pohištvena pleskarja, f 7 Tovarna za oljnate barve, lak * r in pokost. (44; \ r Zaloga orlKlnalnegis kwrb»llne|». 'j S- Maščoba za konjska kopita in usnje, i F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov v Z-ou."bijatnl, ;š<3i-3nt>-u.rg"OTr© vilice št. -i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek in nopromodljl vlh havelokov po najnovejši f»<;oni in najpovoljnejšib cenah. Angleško, francosko iu totemsko robo ima na skladišču. — Qg. uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor ■ ablje, meoe, klobuke itd , gg. c. kr justičnim uradnikom jui za izdelavanje talarjev in baret. Hi (4^ I Največja izber nalnovejžega [svilnatega blaga r čruo iu ImriHNto, za «el«4 obleke in t»lus*», priporoča po u»|nia|lli eeuah (47) Alojzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiša. \ Avgust Hepič j sodili" t Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, } r (48 -v Trnovem • ♦ ne priporoča slav. občinstvo in naznanja, ♦ * da izdeluje in popravlja vsakovrstne * # sode lz hrastovega ln mehkega o • lesa p<> najnižjih cenah. — Kupuje • J ln prodaja staro vinsko posodo. * j Fran Kaiser} puškar HENRIK KENDA | S prodajalec biciklov l v60) Ceneni lepi klobuki za dame. Vedno žudnje novosti, 1'uprat 1 j t se urno in prav po ceni. \\' iuroali rnukn in taitanj. TlUBLJANA. 19 1 Iz prvili tovarn. ^ {40) Ljubljana I Šelenburgove ulice 6 » J SpfT Kajboljie urejena delav- J[ 9 nloa za popravljanje blolklov J ^ ln šivalnih strojev. P Največja tovarniška zaloga klobukov po najnižji ceni pri (50) J. S. BENEDIKT-u Ejfnbl j Htari ir^. J. J. NAGLAS Ljubljana (51) Turjaški trg štev. 7 i i. < 3 W9 w JUL e li a n i lc (52) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljublja ni. Šivalni stroji pu najnižjih cenah lfti«-ikW» in druga v to ntroko spadajoča popravila izvrši dobro in c»-no. V nanju naročila se turnir izvrnuKj*. Ign. Pasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 i .■ »a hisa) priporoča svojo bogato zalogo dteđilnili ognjišč naJpriproNl«')*!!), kakor tudi nujM-II« JHiii. z loltO medjo ali mesingom moutintuih za obklade s pučnicami ali kahlami. 1'oprni IJ»n|ts hitro lu po r«-nl. Vnanja naročila se hitro ttVTM. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Duna.ska cesta priporoča svojo mjvečjo zalogo vseh vrst zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in n i k l.i. K .iknr tudi stenskih ur, budilk in salonskihur ve le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih arah vedno v zalogi. 66 Poprave se lzvrlnjejo najtooneje. Ljubljana, Iftiiiiajsku cesta sf. f ti. Tovarniška zaloga šivalnih strojev , in velocipedov, i \«.|iil#J»' cen«. Iti Jopce, nogovice pasove, kravate najceneje priporoča _Alojzij Perschč * Preti škofijo 22 poleg mestne hiše. \ \ 41 •*t3**p»\sraafi Anton Ir^jt^e^liiejt* Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Q |»i«'l(4i pO m«« i*l se po nnjnovej&ih nsoroih in po najnižjih cenah, solidno in najhitreje iz^otovljajo. (fi7) X-iJTJ.TDl3a.ua., Stari trgr ŽJt©^7-- 1-Prva In najstarejša zatoga šiualnili strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstno Mlunio-rezMlce in nilui llnlnib. zgradbah Mnogobrojna spričevala,prospekti ln vzorci so na razpolago. Vlite steklene ploče za ho dilua tla pri gornjili svitlobah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih mssah, gladko ali z raznovrstno izdelam površinami belo na pol bel » (okolu ilO °/0 ceneje nego tu. udno surovo lito steklo) in v barvah z žično vlužko ali brez uje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Aktien-Gesellschaft fflr Glasindustrie vorm. F. Siemens, Neusattl cei Blbogtn (Bdhmen), Dmgi izdelki : Steklenice vseh vrst, stekloničiu ra-tnalki, steklo v ploščah belgijske in nemške vr»te, vlito in prešano steklo, patentovaue črke iz preia nega stekla. 198—7) V prijazen ozir! Pr< nakupu naj se zahteva izrecno pod številko 50.703 zakonito varovani voltakrižee, katera A'evilka jo na križca vtisnjena in tudi na vsakem zavoju razvidna, ker je «amo ta križec pristni volta križec. Elektro-dvojni Volta-križec Št. 50.703. Stanovanja! l>ve pri«v lepi nlanovAii|l se odelasta takoj, a »tniiovanj« pa s I. avgustom t I po jako nizki ceni v novozgrajeni hiši na 1'olf hii.UI cesti Nt. 755, pri klavnici. Lep razgled na kamniške planine. K ■ vini tam se takoj odda melilovana me-Neona noI>u s pr Htir« vhodom. Vec 8h izve v gostilni iatotam. (766—1) Steklenice s patentnimi zamaški in biez tstlcili ^a.m.a.šls*-^ pri poro Ta -*>'•> |M> ll}|Jlli>jl ll ««IHlU <— centrala (Mi—«J patentnih zamaškov za steklenice in posode Zlaiol "^7x7" lir Gradec, Jakominigasse 96,98. L Vsem ljudem ni možno dovelj svetovati, naj nosijo vedno tak Volta -križec : ta križeo krepi žlvco, prebavila kri m je po vsem svetu primano bre/pnm> riio najboljls sredstvo c Bledeče b lesni: puttko in revmatizera, nevralgdjo, za slabe živce, ako človek ne more spati, ako 1 . a mrzle roko in noge, za hipohondrijo, bledico, naduho, otrplost, krče, za ponesnaženje postelje, za kožne bolezni, hemeroide, za želodčne bolezni, hripo. kašelj, gluhost Ju šumenje po ušesih, za zobobol in glavobol itd. Neprostovoljen gubitek življenske moči. mošlca slabost ali impotenca ' so ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaični J križec. (716—2} '/.t>nstr*\ tU l.f. tit naj v kritičnih dobah nosijo voltaični križec, ker jim skoraj vedno olajla bolečine Jih obvaruje a itojim električnim tokom sla 1» h posledic, katere so že v mlad.h dneh zamorile marsikatero lepo bitje. Mnogobrojna zahvalna in priznavalna pisma so na vpogled. Cena za komad 180 glcl. Ako se vpošljeta 2 gld. (tudi v pisemskih znamkah posije se poštnine ln carine prosto, S pove tjem 30 avfl. več, Za nekatolike pošiljam Volta-polu.ne3ec z zvezdo po istili cenah. Pristen se dobiva saiao pri F. Ra'birxowic!Z Dunaj I , Waldschjaase 4, S. N. V LJubljani ima na prodaj rokovičar in banclažist. I r^r~.>ai Jedini ki i p r!«> p» ne trpi nikeke ftBKOslc, jr j-<» ptrtenlo* :iii«*m iu» ilia ii l/.il«*li%ul Patent Satin i\ Ctime ^naj h« ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachernir, Viktoria itd). Ta dežnik je popolnoma TOdOfJO»t, |irihInuliarve« in po vnanjoiti najnnejtsmu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne bkrči in ostane vtcc'iio lep« napelo. K<1> r je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar več drniegn Dobivajo so tudi kot solnčnlkl. V Ljubljani prodaja take dežnike s:imo Jožef Vidmar isćLe-ovalec dežnikov. Vs.k tak dežnik i:na znotraj patenta) pečat: }:0',M.'-& c. -k . .Patent 46-251 1'oiiit re|mije ali posnemanje vars^eiie zi>amke so sodno prednja. 1'azi naj se natanko nt p ileutno Hlevl!ki». \ubcii > r.t„ Aeftnlls nJnsa i*tih i#.t>ertiih lesstuojstij« (868 6) npvsii1" '.itv;ti.-:.v-vri* I i fl, ■ V Nc vo 1 Novo V Latermanovem drevoredu. Od nedelje 15. maja naprej vsak dnn [(768—1) svetovnoslavno gledališče učenih psov. Ere i konkurence. Non plus ultra! /iifCM liluvir IjLcn«|o**l ivinlelf ki igra iz opere ,,Marla" napev ,.Zadnja roia" in 'JO drugih najbolje dresiranih miniatur>ps0V, Znižane cene prostorov: Zakli. sedež 60 kr. 1. prostor 40 kr. 11. prostor JO kr. Stojišče 16 kr. Otroci m dijaki na sediSčih polovico. (__ l"rei I iiieiiii% itn 1 tlveče UKi»ii|Uo. Isti ko so najzadnje predstavljali ti mesecev v budimpeštanski razstavi in jih je občudovala najvišja goapoda, Vstopnlim kr. Vsak i>. ji li GOUaJkl pi'oti dobri postrežbi in garanciji. Čuden, urar -v Lsjubljani. Ceniki tudi po posti zastonj. (*)(J3—31 I Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid S ii a vadii o opek« za ^id ponujata po izdatno znižanih cenah (467—S) s Knez & Šupančić \% tovarna za opeko v Ljubljani. 2807 GSasovirji (1635 tvrdke Bratje Stingl ms SBunnJi In v IIiiclIiiiiieNtfi. Kratki klavirji in pianmo najboljSe kakovosti t. izborno plasovno polnost jo v priprosti in elegantni opravi iz pa enjen« prve ln najvedje klavirske tovarne ■ parnim izdelovanjem po solidnih conah i u % desetletnim Jamstvom. Stari klavirji s m jemlo v zameno. Ubiranja ln popravljanja se Izvršujejo naj točnoj e Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glaaovirjev in ubiratelj v LinMiaoi, i Pratol št. 27, poleg kopališča. dobiva 8« po najnižji c«nt pri (2W9—IS) Andreju .ti«iur-ju vZagorjI ob Savi. Zastonj xk, ki polije ivojo natančno adreso, dobi proti tnale tmi povračilu 111 ctnesku ea carinske stroike 1 gld. 90 kr. iu sicer: 1 rrgulovano uro z verižico, za katero se jtmći, d» dobro ide; I prekrasen nstnik ia urnudke; t elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan e inutoianim draguljem, l Igle za prsa z imitovanim dratral|em; 2 mehanična gumba; 10 komadov fiuega angleškega papirja ; L komadov II • • i h sugleSkili zavitkov; 1 etni za smodke in 1 predmet za porabo; ker t>e nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev k tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. Tudi vsakomur takoj vrnem denar, Če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podelitev. .loe \z\6 v Cerkvenih ■illoiah it. 1, Praško domače mazilo ^( sbbbMHBBBB^ (88M lz le)Jca>rn.«t a (10) je starn, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čist« in varuje vnetja in bol, čine manjša let hladi. — V puiicah po 36 ln 35 kr. Fo posti 6 kr. vsi. Raspoallja it viak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragnor, lekarna ..pri črnem orlu", t Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. V L|iil>l|isnl se dobiva pri gg. lekarjib O. Ficcoli, U. pl. Trnkoczv, M Msrdetschlšger, J. Mavr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogenke. F. P.Vidic & Co.»Ljubljani | ponujajo |»o sta)iiiž|lli e«-iu%li iNakokoII isiuožtno zidarske opeke zarezane strešne opeke (Strangfalzziegel) (izdelane is najbolje znan« Vrhniške gline) z zraven spada,oco stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Roman--cement Dovslri Poitland-cement kakor vse v stavlriiisko strok« spadajoče predmete. Itfajnidfcjo cone!!! (89*—i«) Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. V« lika zaloga kovrstnlh Puch Stvria. ' J I Šivalnih strojev po najnižjih cenah. {najboljša) Golumbia *BRENNabor biciklov! Naj boljše vrste kolesa tu- ln inozemskih tovarn (Peugeot, Brenna- bor, Iilgflot Cycle „American" in dr.) pripozofota podjplMiooa po kolikor mogoče nizkih cenah. Vsa v to stroko upadajoča |M»|>ra%lla uu bodo točno, solidno ia po ceni izvrševala. Conlke razpošiljava rxa, zaliteTD. Z Vt-lespoitovanjom B^hieiec & Majcen Dunajska cesta št. 5. Istctam tudi mehanična delavnica. Nas zastopnic v Rudolfovem je g. J. Medved. (309 -12) Najv^ja naloga koles Sj vsemi novostmi. Po znano najbolifia in pre- / / / n / *, / ■kolena kolesa proti / l§ n[ICcLi garanciji po najnižjih cenah, sf«hanl dna dslavnJoa za vsa popravila nahaja se / i dli—12) v lnitni hiii na/ 0 . PoL.a-.kl oestl' Svetovnoznana lep prostor na / angleška kolesa prostem za ve4- / bsnj« na kolesu, / iz orožne tovarne B. S A. Ceniki Šivalnih strojev ter toles se pošiljajo po pošt i ssHtonj in franko. Premier Priporočam ae p. n. občinstvu, najuljudneje in vabim k obilnemu nhiukn. Fran Čuden, urar v Ljubljani, Redka prilika za izredno ugoden nakup! Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je j uvele, zlatnino in srebrnino mej tem najzadnje novosti, od dne II. fiEiiaJii iiaprfj prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo. V tle spo štovanjem juvelir v Ljubljani. S5 3) ) /idiijutelj »u odgovorni jure'iuik: Juijip Wolli. Las. ina in tipk „Narodne Tis^uma". 72