YU iSSN 0040-1978 /Z VSEBINE: Težave obrtnikov ostajajo... (stran 2) Božič aH Nemogoče je mogoče (stran 3) Piiberčani v Veliki Nedelji (stran 5) Ptujski šahisti — zvezni ligaši (stran 7) Tednikova priloga: KOLEDAR ZA LETO 1990 leto xlii, št. 49 Ptuj, 21. decembra 1989 cena 28.000 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Rojstvo — družina — sreča Foto: M. Ozmec Ante Markovič predstavil ukrepe zvezne vlade Prva socialistična država s kon- vertibilnim denarjem Predsednik Zveznega izvršnega sveta je v ponedeljek v skupščini Ju- goslavije predstavil načrt ekonomske politike za leto 1990 in model za zmanjšanje inflacije. Predvideni vladni ukrepi so nasled- nji: — konvertibilnost dinarja v teko- čih transakcijah s tujino in s pravico državljanov, da prosto menjujejo di- narje za devize po uradnem tečaju v banki, — tečaj dinarja se veže na zahod- nonemško marko in velja do 30. juni- ja 1990, — čvrsta monetarna politika, — lastni realni prihodki za zvezni proračun, — prosto oblikovanje obrestne mere. — prosto oblikovanje cen, razen v infrastrukturi in komunalnih dejav- nostih, do junija, — predvidena rast cen (letna) oko- li 13 %, — osebni dohodki se oblikujejo na osnovi izplačil akontacij za november (do 15. 12.), indeksiranih s spremem-. bo tečaja zahodnonemške marke na konvertibilni dinar — predvideni so mehanizmi za primanjkljaje zveznega proračuna, — zvezni proračun bo soudeležen pri financiranju socialnih programov, — opravi se denominacija dinarja od sedanjih 10.000 na en konvertibil- ni dinar (sedem konv. dinarjev za eno marko ali dvanajst za en ameriški do- lar). Če ukrepe strnemo, ugotovimo, da gre za konvertibilnost dinarja, za ustrezno davčno in monetarno politi- ko, ob tem pa za nekatere spremembe zvezne ustave, ki dajejo Zveznemu iz- vršnemu svetu ustrezne pristojnosti, da bo lahko predvideni program ukrepov izpeljal. L UVODNIK—-——-^ Za kaj se je boril moj praded Bliža se dan JLA. Ob tem se spet spomnim na težko življenje naših ljudi med NOB. V tistih hudih časih je bila v mestecu Rudu ustanovljena prva proletarska brigada. Borcev je bilo čedalje več. Uspešno so se borili z okupatorjem in nam leta 1945 priborili svo- bodo. V tem boju je sodeloval tudi moj praded. Bil je vodja ilegalne skupine v Leskovcu. Njegova skupina je vzdrževala zvezo med vi- demskimi, cirkulanskimi in hrvaškimi partizani. Že pred vojno je bil član KPJ. Ves čas se je pogumno boril proti vsem nepravilnostim v domačem kraju in proti okupatorju. Verjel je v lepšo bodočnost slovenskega ljudstva. Tudi tistega večera, ko je potrkalo na vrata, ni niti za hip pomišljal. Šel je odpret. Tedaj je odjeknil strel. Nihče ni upal iti pogledat, kaj se je zgodilo. Šele čez dolgo časa so šli ven. Otrpnili so orf bolečine. Praded je ležal mrtev na hišnem pragu. Še danes ne vemo, kdo ga je ustrelil. Naslednji dan je posijala svoboda. In kako je danes? So se uresničila upanja in želje naših parti- zanov? Je moj praded padel za takšno življenje, kot ga imamo da- nes? Ati mi večkrat pripoveduje, kako so ljudje cenili bratstvo med narodi, ko je bil še majhen. Tudi moj stric je bil v mladinski delovni brigadi. Pomagal je graditi progo Brčko—Banoviči. Večkrat nam je pripovedoval, kako dobro so se brigadirji razumeli med seboj, če- prav so bili iz vse Jugoslavije. Zadnje čase pa o tem več ne govori. Ko poslušamo poročila, se ati in stric navadno samo spogledata in se grenko nasmehneta. Vem, da so na Kosovu nemiri, da se med Srbi in Slovenci namesto bratstva širita nezaupanje in celo sovra- štvo in da je naše gospodarstvo v krizi. Življenje ljudi je čedalje te- žje. Kaj bi ob tem rekel moj praded, če bi še živel? Gotovo ne bi bil srečen. Iztok Roškar, 6. r., OŠ Leskovec V _______. žiro račun za gradnjo ptujske porodnišnice: Št. 52400-763-52625 Silva, Nada in Vera so simbolično pričele gradnjo. Dr. Franc Strojnik, zadovoljen, ker bodo Ptujčanke ob rojstvu otroka imele enak standard in zdravstveno varstvo, kot ga v drugih slovenskih krajih že imajo ... Zeleni Ptuja so ustanovljeni Ustanovitveni zbor Zelenih Ptuja je bil dvakratno presenečenje. Najprej prijetno, ker je nanj prišlo nekaj nad petdeset članov, bodo- čih članov ali pa simpatizerjev Zelenih. Neprijeten pa je bil predvsem podatek, ki ga je v pogovoru omenil predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Povedal je naravnost šokanten podatek, da je Ptuj po tem, koliko družbenega proizvoda ustvari in koliko degradira okolje, da ga lahko ustvari, na prvem mestu v Sloveniji. Glede na razmerje med dohodkom na prebivalca občine in proizvedeno količino SO2 pa je takoj za Titovim Velenjem in Trbovljami, kar torej pomeni, da je industrija v ptujski občini zelo agresiven onesnaževalec okolja, enako tudi predvsem družbeni sektor kmetijstva. Ni torej čudno, da se je po pogovoru s Francem Predikako in Dušanom Plutom razvila zelo kakovostna razprava, v kateri so udele- ženci zbora tudi dopolnili predlog programa. Zahtevali so analize za preveritev kakovosti in (ne)oporečnosti hrane, ki jo proizvajamo v Ptuju, in tiste, ki jo uživamo, analizo anodne mase v TGA (saj so nje- ni vplivi na okolje neraziskani), seznanjanje z rezultati delovanja ko- munalne čistilne naprave, večje sodelovanje zdravnikov in zdravstve- nih delavcev pri analizi vplivov onesnaževalcev na zdravje prebival- cev ptujske občine in številne pobude za ohranitev Studenčnice, ure- ditev mesta in zelenic, ohranitev naravnih značilnosti... Zeleni Ptuja so torej ustanovljeni in imajo svoj program ter vod- stvo. Predsednik desetčlanskega izvršnega odbora je postal Franc Vin- diš, predsednik strokovnega organa — programskega sveta pa magister Boris Gerl. Zeleni Ptuja se bodo posvetili najprej iskanju odgovorno- sti za onesnažitev podtalnice Dravskega polja in ekološkim zahtevam TGA. Poskušali pa bodo tudi pridobiti nove člane in simpatizerje. Za- enkrat imajo svoj sedež v Klubu mladih. d. 1. Prvi zidaki v jubilejnem letu 14. december 1989 bo z velikimi črkami zapisan v zgodovino ptuj- skega zdravstva: tega dne so v Ptuju pričeli graditi novo, sodob- no porodnišnico • Prvi zidak so simbolično vzidale trojčice Nada, Vera in Silva Kelc iz Bukovcev 82 a • Letos praznuje ptujska bol- nišnica 115. rojstni dan. Ob starem ginekološko-porod- nem oddelku seje 14. decembra zbralo vse, kar je na kakršenkoli način povezano z gradnjo porod- nišnice. Poleg zdravstvenih de- lavcev je bilo tudi nekaj pred- stavnikov združenega dela in ob- činskega družbenopolitičnega ži- vljenja, pa tudi nekaj upokojenih bivših delavcev ginekološko-po- rodnega oddelka, ki so skupaj s sedanjimi delavci delili veselje. Slovesnost ob položitvi temelj- nega kamna so pričeli mladi. Pevski zbor OŠ Toneta Žnidariča iz Ptuja je pod vodstvom Grete Glatz ubrano zapel. Dr. Lojze Arko je govoril v imenu bolnišnice, pridružil se mu je Martin Berden, predsednik odbora za nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka, in pove- dal, da se bodo izvajala le naj- nujnejša gradbena dela, ki še ustrezajo normativom za gradnjo tovrstnih zdravstvenih objektov. Dr. Franc Strojnik se je zahvalil v imenu 61 delavcev ginekolo- ško-porodnega oddelka, nekda- njih in bodočih rodov. V ptujski porodnišnici se je rodilo čez 40.000 otrok, med njimi štirikrat trojčki. V imenu izvajalca je govoril direktor KGP Drago Krepfl in obljubil pravočasno ter kakovo- stno izvedbo del. Porodnišnica naj bi bila zgrajena novembra 1990. Najlepše darilo pa je na sim- boličen prvi dan gradnje prinesel Borut Perhavc, direktor IMP Montaže iz Maribora: vodji ptuj- ske bolnišnice dr. Lojzetu Arku je izročil 500 milijonov dinarjev za nakup medicinske opreme. Darilo, ki naj spodbudi še druge k podobnim dejanjem. Nada, Silva in Vera so po vzi- davi prvega zidaka prejele prak- tična darila od pomočnika direk- torja MlP-a Franca Zadravca. Pred 17 leti je Izbira, ki se je poz- neje združila s Panonijo, prevze- la patronat nad trojčicami. TROJČICE SO SREDNJEŠOL- KE Silva, Nada in Vera — v takš- nem vrstnem redu so privekale na svet na silvestrovo leta 1972. Silva se je rodila ob 7.45 uri, Na- da ob 8. in Vera ob 8.15. uri. Čez nekaj dni bodo praznovale 17. rojstni dan. Položitev temeljnega kamna za novo ptujsko porod- nišnico je zanje najlepše darilo ob bližnjem prazniku. Silva se izobražuje v PTT šoli v Ljubljani, Nada obiskuje sred- njo živilsko šolo v Mariboru in bo slaščičarka, s cvetjem pa se bo družila Vera, ki obiskuje vrt- narsko šolo v Celju. Vse tri so v drugem letniku in jim za zdaj gre učenje dobro od rok. Kelčeve so vesela dekleta in takšne želijo ostati tudi v bodo- če. V novem letu si želijo, da bi ostalo vsaj tako, kot je doslej. Morda na tihem razmišljajo o tem, da bi bilo lepo, če bi katera dobila kadrovsko štipendijo. Šo- lanje veliko stane, drag pa je tudi internat, v katerem bivata dve. Oče Alojz, ki dela v Tehnoser- visu, in mama Kristina, delavka Delte, sta na svoj šopek deklet F>onosna. Veliko skrbi je že za njima in gotovo komaj čakata, da bodo dekleta končala šolanje in se zaposlila. MG Borut Perhavc je prinesel lepo darilo za nakup medicinske opreme. Naj mu sledijo še drugi! (Posnetki: M. Ozmec) Izalasovali nadalievanie samoprispevka v nedeljo, 17. decembra, so krajani v kra- jevnih skupnostih Podgorci in Ormož z zelo visokim odstotkom ZA (v Ormožu s 85 in v Podgorcih s 74,64) ter visoko udeležbo na re- ferendumu (v Ormožu 90,9 in v Podgorcih 98,80) izglasovali nadaljevanje krajevnega sa- moprispevka za dobo petih let. V krajevni skupnosti Ormož so krajani gla- sovali v prvi vrsti za telovadnico pri osnovni šoli, pa tudi za obnovo cerkve, vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje ob- jektov krajevnega pomena, gradnje parkirnih površin in pločnika ter še vrsto drugih komu- nalnih zadev. V Podgorcih so glasovali za modernizacijo in vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest, vzdrževanje kulturnozgodovinskih objektov, nekaj denarja pa bodo namenili za sofinansi- ranje projektne dokumentacije pri gradnji ve- čnamenskega prostora v Podgorcih. V obeh krajevnih skupnostih bodo del sredstev namenili tudi za funkcioniranje kra- jevne samouprave. V primerjavi z izglasovanim samoprispev- kom pred petimi leti je tokrat v obeh krajev- nih skupnostih mnogo višji odstotek ZA — v Ormožu kar za 16,35, v Podgorcih pa za 10 odstotkov. To, da razvitemu svetu žal v obeh krajev- nih skupnostih še ne pripadajo, vedo krajani zelo dobro, vendar se mu z izglasovanjem sa- moprispevka lahko približajo. Vida Topolovec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. december 1989 — TCnMffK Težave ostajajo . . . Težave r obrti niso od danes, pa tudi jutri jih ne bo moč razrešiti. Ptujski obrtniki, sodeloval je tudi predstavnik Panorame, so prišli na iz- vršni svet, ki je povabil še predstavnika uprave za družbene prihodke, z znanimi vprašanji: OD delavcev in prispevki, zavarovalne osnove obrtni- kov in dajatve ter volitve 1990. Vedeli pa so tudi, da jih pogovor s pred- stavniki izvršnega sveta ne bo mogel rešiti. Prispevkov ni moč spremeniti (tudi združeno delo plačuje enake), po novem letu bodo še višji (?), je bi- lo slišati; zavarovalne osnove določa SPIZ in podobno. Število zasebnih obratovalnic se 'je letos v ptujski občini poveča- lo, število zaposlenih v obrti pa ostaja skoraj nespremenjeno. Ljudje se v glavnem odločajo za takšno obrt, kjer je potrebno manj zaposlovati. V občini je bi- lo v zadnjem času ustanovljenih tudi več zasebnih podjetij. Kot je povedal vršilec dolžnosti pred- sednika občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje Boris Horvat (že v kratkem naj bi postal predsed- nik), smo v ptujski občini s sta- njem v obrti za zdaj lahko zado- voljni, saj v drugih občinah mno- žično odpuščajo delavce. Tako so jih na primer samo v sosed- njem Mariboru doslej odpustili že čez petsto. Roman Tomanič, eden od podpredsednikov Obrt- nega združenja, je povedal, da ni dobro, da v ftuju posamično re- šujemo težave. Morali bi skupaj delati, saj če bo prišlo do odpu- sta delavcev, je vprašanje, ali bo- do obrtniki v bodoče znova za- poslovali. Glede na težave bi morali poiskati primerne rešitve. V nekaterih slovenskih občinah plačujejo prispevke le za določe- no število delavcev, za druge pa Marjan Furek iz uprave za družbe- ne prihodke občine Ptuj je na kon- kretnem primeru iz leta 1988 prika- zal. koliko dajejo obrtniki za dav- ke, koliko za prispevke. Vseh pri- spevkov in davkov je bilo v tem letu 499 starih milijard. Od tega je zna- šal občinski davek 119 milijard, članarine 44 in olajšave 24 milijard 690 milijonov dinarjev; vse so pri- spevki. Ti pa, kot je znano, burijo duhove. ne. Zakaj se za takšno obliko spodbujanja obrti ne bi mogli odločiti tudi v ptujski občini? Obrtnikov nihče ne ujčka. Vse morajo plačati v roku, nihče pa jih ne vpraša ali preveri, ali so jim naročniki plačali v roku. Pri- šlo je tako daleč, da si morajo najemati drage kredite, da lahko plačajo delavce. Ivan Gomilšek je opozoril na vprašanje popoldanskih obrtni- kov. Teh je v ptujski občini pre- cej in nikogar zaradi tega ne boli glava, razen obrtnikov. Osebni dohodki delavcev v obrti so na primer z novembra na december porasli skoraj za 90 odstotkov in nihče se ne vpraša, kako dolgo bo lahko obrtnik še vse to prene- sel. Tone Ceh, predsednik občin- skega izvršnega sveta, jim je na vsa odprta vprašanja in dileme lahko odgovoril le toliko, da se za obrt pripravljajo nekateri ukrepi, ki naj bi delovali v njego- vo korist. Ptujski obrtniki predlagajo, da bi način plačevanja družbenih obveznosti uredili tako, da bi jih plačali takrat, ko dobijo delo plačano. Tisti, ki teh težav nima- jo, pa morajo svoje obveznosti takoj poravnati. Anton Čoki, direktor OZ Pa- norama, je prav tako imel nekaj konkretnih vprašanj, predvsem glede gradnje v obrtni coni, kdo bo razbil absolutni monopol ko- ^munale, kdo bo investitor novih projektov v obrtni coni. Viki Cvetko se je vprašal, kaj dela družbena nadgradnja. Vča- sih se je »zadovoljila« z veliko manj denarja, sedaj so dajatve neprimerno višje in še ni dovolj. V nadaljevanju pogovora so tudi ugotovili, da ima obrt pre- malo denarja za razvoj. Ptujska banka zanjo ne kaže posluha. Kako si sicer razlagati podatek, da ima Jugobanka rizični sklad za razvoj drobnega gospodar- stva, kreditna banka pa ne. To vrzel kani v kratkem zapolniti Panorama s svojo »banko«. V iz- Janez Rtžnar. tajnik Obrtnega združenja, je povedal, da sta se le- tos višina osebnega dohodka in faktor za izračun osebnega dohod- ka povečala osem krat. To je dva- kratna rast, kar ni v redu; če raste eno. naj ne raste drugo. V SR Hr- , vaški naprimer obrtniki svoje ob- veznosti plačujejo, ko dobijo plači- la; tako jih ne boli glava, če jim ne- kdo ne plača. Predlagal je tudi. da bi pregledali odjave obrti in ugoto- vili, zakaj so nekateri obrt odjavili. vršnem svetu tudi pravijo, da se bo Obrtno združenje moralo toli- ko okrepiti, da bo zastopalo obrt, izvršni svet pa bo tisti, ki bo obrtna prizadevanja samo podprl. Na koncu — po dobrih treh urah — so se razšli v prepriča- nju, da bodo nekatere naloge, za katere odgovarja občina, v bodo- če stoodstotno uresničene v ko- rist obrti. Nekaj bo k temu pri- spevala tudi reorganizacija upra- ve. Obrtniki so se zadovoljili tudi z obljubo, da bodo pri novih vo- litvah imeli več predstavnikov na nekaterih ključnih položajih. Predvsem pa želijo direktno v iz- vršni svet. Predsednik Tone Čeh jim je sicer objubil, da bo željo prenesel, vse pa bo odvisno od tega, kakšen bo novi izvršni svet in kdo bo mandatar. Alojz Kau- čič, predsednik Obrtnega združe- nja, je ob tem povedal, da imajo v večini slovenskih občin obrtni- ki že svojega predstavnika v iz- vršnem svetu. Na pogovor obr- tnikov s predstavniki izvršnega sveta sta prišla tudi predstavnika Zdravstvenega centra dr. Lojze Arko in Tončka Kosi ter jih se- znanila s težavami pri gradnji ptujske porodnišnice. Glede na tradicionalno dobro sodelovanje — ptujski obrtniki so že sodelo- vali pri nakupih medicinske opreme — sta skušala dobiti za- gotovilo, da bodo tudi v bodoče pomagali. Obljubo so dali, kaj bo z njo, pa bodo odločili na iz- vršilnem odboru oziroma skup- ščini obrtnega združenja. MG V »Nakitu« imajo ogrlice, uhane, broške in še kaj (Posnetek: M. Oz- mec) MURKOVA SE PONAŠA Z NOVIM OBRTNIKOM Nakit, ki vas bo polepšal v Murkovi ulici 3 je že dolgo doma urarstvo. Franc Mohorič je do nedavnega popravljal ure, v začetku decembra se mu je pridružila žena Majda z bogato ponudbo modnega nakita. Odločitev za novo dejavnost v skupni obratovalnici ni bila težka. Ugotovila sta, daje po- nudba tovrstnega nakita v Ptuju revna. Sodeč po obisku sta pravilno izbrala. Nakit iz lesa, plastike, keramike in drugega materiala je in bo olepšal marsikatero žensko. Tudi moškim priporočamo, da obiščejo prodajalno Nakit in izberejo novoletno darilo svoji izbranki. Pričakujejo vas vsak dan od 7. do 15. ure, razmišljajo pa tudi o popoldanskem delovniku. Franc Mohorič je še povedal, da pri njih delajo tudi zlate verižice. . MG Umulid utsikik _občili Ormož in Ptuj [ _ LETO: XXVI Ptuj, 21. decembra 1989 Številka: 36 VSEBINA KRAJEVNE SKUPNOSTI 182. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Tomaž pri Ormožu_____ 182. Krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu Številka: 203/89 Datum: 13. 12. 1989 Po 8. členu Zakona o referendumu in o drugih oblikah izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77,3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85), 36. člena Statuta KS To- maž pri Ormožu je skupščina krajevne skup- nosti Tomaž pri Ormožu na 9. redni seji dne 28. 11. 1989 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu 1. Razpiše se referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka za celotno območje KS Tomaž pri Ormožu. 2. Samoprispevek se uvaja v denarju in delu za obdobje petih let in sicer od 01. 02. 1990 do 31. 01. 1995 za naslednje naloge: KOMUNALNA DEJAVNOST 60% 1. Urejanje in vzdrževanje kraj. cest in ob- jektov na cestah 2. Sofinanciranje asfaltiranja krajevne ce- ste Mala vas—Sejanci, Senik—Ključarovci in Rakovci—Trnovci po 1 — 1,5 km po cesti 3. Sofinanciranje preplastitve ceste To- maž—Bratislavci 4. Izvajanje zimske službe 5. Postopno urejanje odlagališča za od- padke 6. Druge nujne nepredvidene naloge PROMET IN ZVEZE 10% 1. Sofinanciranje telefonskega omrežja po KS in primernega prostora za vgraditev kra- jevne telefonske centrale DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN DELOVA- NJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE 15% 1. Sofinanciranje gradnje treh učilnic pri os. šoli Tomaž 2. Sofinanciranje urejanja športnega igriš- ča 3. Vzdrževanje objektov in naprav, ki jih uporablja KS 4. Delovanje krajevne samouprave z mate- rialnimi in funkcionalnimi stroški 5. Sofinanciranje delovanja SLO in DS 6. Sofinanciranje delovanja organizacij, društev in drugih združenj, ki so skupnega pomena DRUGE NALOGE 15 % 1. Pridobitev potrebnega zemljišča in do- kumentacije za gradnjo mrliške veže in iz- gradnja 2. Nerazporejena sredstva 3. Skupna vrednost programa po cenah v me- secu septembru znaša približno 23.000.000.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo približno 10.000.000.000 din. Ostala sredstva se bodo zbrala po pogod- bah in iz drugih virov. 4. Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tomaž pri Ormožu in sicer: — delavci od OD po stopnji 2 % od neto OD na mesec — upokojenci od pokojnin po stopnji 2 % mesečno — zavezanci od K D po stopnji 7 % — samostojni obrtniki in drugi nosilci go- spodarskih in drugih dejavnosti po stopnji 2 % od OD, če ga izkazujejo in to mesečno Pavšalisti po stopnji 2 % od davčne osnove — osebe, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Tjo- maž pri Ormožu v višini 2 x 75 DM v dinar- ski protivrednosti na leto Prispevek v delu: Gospodinjstva se zavezujejo dati po tri de- lovne dni za urejanje vasi in po potrebi za urejanje pokopališča. Vaški sveti, lahko k ak- cijam pritegnejo solidarnostno tudi lastnike vikendov in hiš, ki tukaj ne prebivajo stalno. Kdor se akcije ne bo udeležil, mora delo- vni dan plačati po dnevnih cenah, ki jo dolo- či svet KS. Lastniki traktorjev se zavežejo pripeljati ali plačati po dnevnih cenah naslednje količi- ne gramoza: Do 30 KW 2 m^ Od 31-50 KW 6m^ Od51-100KW lOm^ Nad 100 KW 12 m^ Pri tem so zajeti tudi avtoprevozniki. Ce ima kdo več traktorjev, se upošteva traktor največje moči. Solidarnostno lahko v teh akcijah sodelu- jejo tudi drugi občani. 5. Samoprispevek se ne plačuje od prejem- kov in dohodkov, ki so navedeni v 12. členu Zakona o samoprispevku. 6. Referendum bo v nedeljo dne 07. 01. 1990 od 07. do 19. ure. Volišča in volilne odbore določi volilna komisija na predlog sveta KS v sodelovanju z vaškimi sveti. 7. Krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Tomaž pri Ormožu in dosegajo dohodek izven SR Slovenije, so dolžni sporo- čiti podatke o dohodkih na KS Tomaž pri Ormožu. 8. Samoprispevek od OD in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci ob iz- plačilu. Zavezancem od kmetijske dejavnosti, obr- tnikom in zdomcem pa uprava za družbene prihodke občine Ormož. 9. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro račun KS Tomaž pri Ormožu, št. 52410-842-038-82539. Organ, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje programa je svet KS Tomaž pri Ormožu. 10. Referendum bo vodila volilna komisija KS Tomaž pri Ormožu, ki bo tudi ugotavljala re- zultate in izdelala zaključno poročilo o izidu referenduma. Izid referenduma se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 11. Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani KS Tomaž, ki so vpi- sani v splošnem volilnem imeniku KS Tomaž pri Ormožu ter vsi zaposleni krajani, ki še ni- so vpisani so pa zaposleni v temeljnih organi- zacijah združenega dela in delovnih skupno- sti. 12. Po izteku zbiranja krajevnega samopri- spevka mora svet KS Tomaž pri Ormožu na- praviti zaključni račun o namensko porablje- nih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS Tomaž pri Ormožu. Vrednost programa se sproti valorizira v skladu s prilivi. 13. Na referendumu glasujejo delovni ljudje in krajani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je besedilo: Krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu GLASOVNICA Na referendumu dne 07. 01. 1990 za uved- bo krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov v denarju in delu za dobo pet let od 1.2. 1990 do 31. I. 1995 za območje kraje- vne skupnosti Tomaž pri Ormožu za sofinan- ciranje vzdrževanja in modernizacije krajev- nih in lokalnih cest, razvoja telefonije, grad- nje mrliške veže in drugih nalog, v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne 28. II. 1989 na skupščini KS Tomaž pri Ormožu GLASUJEM ZA (žig) PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob- kroži »ZA« če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »PROTI« če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 14. Skupščina krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu sprejme sklep o uvedbi samopri- spevka, če se bo večina upravičenih glasoval- cev na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu na referendumu izjavila za uved- bo krajevnega samoprispevka. Pri ugotavljanju rezultatov se ne štejejo ti- sti delavci, delovni ljudje in krajani, za katere organ za izvedbo referenduma na posamez- nem glasovnem mestu uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja voja- škega roka niso mogli udeležiti glasovanja na reterendumu. 15. Ta sklep začne veljati naslednji dan po ob- javi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Predsednica skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu Anica Rajh, s. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno 'n to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupa) s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT Sedež uredništva Ptuj Srbski trg 1/1 Tiska ČGP Večer, Tržaška 14, Maribor TEDNIK - december 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 Božič ali Nemogoče je mogoče Dovolj nam je sprenevedanja, svetohlinstva, hoče se nam luči boži- čnih drevesc, hoče se nam topline božičnih jaslic, hoče se nam pesmi in miru svete noči. Človeku pač ni mogoče pisati postave in z zakonom urejati njegove- ga duha in vere. Tisoč- in večletna tradicija ni bila uničena, ni bila odri- njena na rob, le malce se je pomaknila v senco, da ne bi preveč motila oblasti. Oblasti, ki je bila sama sebi popolnoma samozadostna in neod- visna od česarkoli zunaj sebe. Letos je božič praznik. Morda za mnoge to ne pomeni nič, da je drugim zdaj »uradno« dovoljeno nekaj, s čimer so že dolgo, vedno živeli. Za druge pa se je svet postavil na glavo: za generacije, ki so rasle po vojni in brez božiča vzgojile že nekaj generacij. Kako tem generacijam govoriti o družinskem prazniku, ko smo družino postavili na stranski tir, zaposlili matere, delo gospodinje pa postavili na dno lestvice? Vrstijo se božični koncerti, kje drugje kot v cerkvah, kar je bilo še pred dvema, tremi leti »nezaslišano« ali pa redkost, ki so si jo lahko pri- voščili le eminentni umetniki. Vrstijo se čestitke ob božiču, reklamiramo božična darila in še in še___Božič, doslej v temi, je zdaj obsijan s tako jarko svetlobo, da te zabolijo oči. Postajamo družba spreobrnjencev? Kakšen je razlog, da je tako, kaj se je v našem obnašanju spremenilo? Naj bo 25. december dela prost dan, naj živi družinski praznik, naj božični praznik združi vse ljudi dobre volje, naj bodo jaslice pod boži- čnim drevesom, naj odmeva sveta noč... Naj nemogoče postane mogo- če. Mogoče tudi jutri, pojutrišnjem, čez desetletja ... Obstaja namreč dvom, da nas bo ta »evforija« lahko že kmalu spet vrgla v drugo skraj- nost, »nova« oblast spet nekaj potisnila v temo, nasilno prekinila nekaj, kar je v človeku že od pradavnih dni. Spremembe, ki jih doživljamo zad- nje leto, so skoraj neverjetne, nedoumljive, čeprav nekje v podzavesti pri- čakovane. In vendar se je iz izkušenj zadnjih štirih desetletij bati »špe- kulacije«, da vse le ni »za ljudi dobre volje«... Bog morda ve, mi pa upamo, da se motimo — Sklad stavtmih zemljišč občine Ruj ponovno objavlja na podlagi 51/1 čl. zakona o stavtKiih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) 4 člena odloka o odda- janju stavtxiih zemljišč v občini Ruj (Uradni vestnik občin Ormož in Ruj, št. 43/86) ter sklepa komisije za oddajo stavbnih zemljišč, sprejetega na seji dne 18/12-1989. JAVNI RAZPIS za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za indivkjualno stanovanjsko gradnjo in obrtno gradnjo 1. Predmet oddaje so naslednja zemljišča: 2. Parcele pod zap. št. 1—3 so namenjene individualni stanovanjski gradnji in so komunalno urejene. Parcela pod zap. št. 4 je namenjena izgrad- nji poslovnega objekta in je opremljena s primamim vodovodnim in ptt omrežjem, cesto v gramozni izvedbi, primamim odvodnim kanalom in sekun- danrK) kanalizacijo ter NN omrežjem. Prednost pri nakupu te parcele imajo samostojni obrtniki, ki opravljajo obrtno dejavnost kovinske stroke in morajo po odtoku o poslovnih prostorih (Ur. vestnik občin Ormož in Ruj, št. 12/84) preseliti svoje poslovne prostore iz starega mestnega jedra. Pare. pesmi evropskih narodov imajo boži- čne pesmi, poleg ljubezenskih, največji delež. To zgovorno pri- ča, kako so se ljudje oklenili bo- žičnega praznika. Oznanilo lju- bezni in dobrote, ponižnosti in miru, ki jo je prineslo krščan- stvo, je seglo ljudem globoko v srce. Vsebina praznika - rojstvo otroka v hlevu, stiska Marije in Jožefa, poklonitev pastirjev, pri- kazovanje zvezde in prihod treh vladarjev iz daljnih dežel, poni- žanje boga, ki je iz ljubezni do človeškega rodu, da bi ga rešil iz- virnega greha, sprejel človeško podobo in se rodil v revščini je pripomogla, da je božič postal največji praznik krščanskih naro- dov. To je čas, ko se ljudje držijo doma in družine. Prav je, da je božič postal dela prost dan in s tem poleg praznika kristjanov tu- di praznik drugih ljudi, vseh lju- di »dobre volje«. Božič je izrazit družinski praz- nik, zato tudi prostor primerno okrasimo. Postavimo in okrasi- mo božično drevo. Pod njo pa običajno postavimo jaslice in da- rila. Poleg božičnega okrasja je bo- žična peka med najstarejšimi znamenji praznika. Tako zavze- ma ob raznih poticah božični kruh posebno obredno mesto. Treba ga je položiti na mizo in pokriti z belim prtom. Na mizi mora ostati do treh kraljev. Boži- čni kruh je v slovenskih pokraji- nah različen. Običajno spečejo tri hlebčke. Prvi je iz pšenične moke, drugi iz ržene in tretji aj- dov. Različna so tudi imena: po- prtnik, miznik, božičnik. V Halo- zah mu pravijo »pomižjek« in tudi »klecenbrot«. Poleg njega položijo na mizo nož, s katerim kruh na dan sv. kraljev razrežejo. »POMIŽJEK« — SADNI KRUH (»KLECEN- BROT«) - KRHUAK Namočene suhe hruške in krh- Ije (klojce) skuhamo (ne preveč). Posebej skuhamo suhe slive in jih izkoščičimo. Sadje zrežemo na rezine, orehe grobo naseklja- mo. Sadje začinimo s cimetom in klinčki, prelijemo z dobro doma- čo slivovko in čez noč pustimo. Naslednji dan naredimo kvašeno testo tako kot za kruh, vgnetemo pripravljeno sadje, orehe in da- mo vzhajat. Vzhaja dalj časa, ker je testo težko; preden ga damo v pečico, ga večkrat prebodemo, da izpuhti zrak, in ga premaže- mo z mlačno vodo. Pečemo ga uro in pol v zmerno vroči pečici pri temperaturi od 180°C do 200° C. Za pripravo smo porabili: 60 dag suhih hrušk 60 dag suhih sliv 15 dag orehovih jedrc 25 dag jabolčnih krhljev pol žlice cimeta, pol žličke na- geljnovih žbic (klinčkov) 1,5 del domače slivovke (lahko tudi rum) 3 kg enotne pšenične moke 7 dag kvasa žličko sladkorja, sol Recept je za pripravo treh hlebcev oz. štručk. Ce želite spe- či manjšo količino, morate soraz- merno zmanjšati količine. Za božično praznično mizo (pripravo praznične mize glej v Tedniku št. 47 z dne 7. 12. 89) je značilno, da mora biti na mizi vsega v izobilju. Na njej morajo biti nekatere že kar obvezne jedi. V Prekmurju so na dan pred bo- žičem, to je na post, jedli suh fi- žol z nastrganim hrenom, juho iz krhljev, mlečni fižol, ajdove in orehove krapce in drugo. V naši okolici so bile na postni dan prav tako brezmesne jedi - od različnih juh (fižolova, krom- pirjeva, prežganka) do raznih si- rovih pogač, kuhanih jabolčnih klojcev in drugega. V Stojncih so na primer na predbožični dan jedli Hžolo in trdo kuhana jajca. Po prihodu od polnočnic pa so si skuhali domače klobase in meso iz razsola, zraven pa so jedli hren in domači kruh. Tako ima skoraj vsak kraj svo- je značilne jedi za božični čas. Skoraj povsod po Sloveniji mora biti za božič na mizi obilo perjadi: puranov, gosi, kokoši, kapunov, rac... Marsikje so na mizi že nove koline s številnimi dobrotami. Potica skoraj ne sme manjkati. V naši okolici običajno pripra- vljamo orehovo, drugod pa tudi z drugimi nadevi: npr. lešnikovo, makovo, mandeljnovo, medeno (recept za pripravo medene poti- ce — glej v Tedniku št. 48 z dne 21. 11. 89), pehtranovo, rožičevo, ocvirkovo in podobno. Če ste se odločili pripraviti pe- čenega purana, vam svetujem, da ga tokrat poizkusite pripraviti malo drugače. PEČENI PURAN Očiščenega purana znotraj in zunaj solimo in popramo. Notra- njo stran napolnimo z jabolki, vejicami zelenega peteršilja in s klinčki nabodeno čebulo. Oblo- žimo ga z rezinami slanine in po- vežemo z vrvico. Damo ga v pekač in ga prelije- mo z \TOČim oljem ali maslom. Pečemo ga 20 minut pri tempera- turi ISO^^C. Nato ga polijemo z vinom in limoninim sokom. Pe- čemo ga 2 uri (čas pečenja je od- visen od teže in starosti purana); 2j minut, preden je pečen, mu odstranimo slanino, prelijemo z malo mrzle vfMle (da dobi lepo hrustljavo skoijo) ter ga do kon- ca in zlato rumeno spečemo. Od- večno maščobo odlijemo, čebulo in jabolko odstranimo ter ga na- režemo. Za pripravo smo potrebovali: mlaucga purana 2 jabolki 1 srednje veliko čebulo 8 nageljnovih žbic (klinčkov) vejice zelenega F>eteršilja 15 dag prekajene slanine 1 del belega olja 2 del belega vina sok 1/2 limone, sol, poper Za prilogo lahko pripravite dušeno rdeče zelje in mlince. Na- mesto mlincev pa lahko ponudi- te dušeno ajdovo kašo; je zelo okusna priloga k vsem vrstam pečene perutnine. DUŠENA AJDOVA KAŠA (za 4 osebe) Na maščobi prepražimo drob- no sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Pridamo opra- no ajdovo kašo, solimo, nekoliko prepražimo in zalijemo z vročo juho ali vodo. Dušimo jo 40 mi- nut. Pred serviranjem jo potrese- mo s sesekljanim petršiljem. Naredili smo jo iz: 50 dag ajdove kaše 6 dag maščobe 16 dag prekajene slanine vejice zelenega petršilja Želim vam vesele in prijetne božične praznike, da bi jih v mi- ru praznovali v krogu svoje dru- žine. Pri pripravi prazničnih jedi iz časa naših babic pa dosti uspe- ha. Vaš Dušan Bombek V naslednji številki Tednika (28. decembra) boste lahko pre- brali o praznovanju novega leta. Se o proslavi v počastitev dneva republike v Ormožu v tem prispevku, ki je zgolj odmev na članek z zgornjim naslovom v Tedniku I. decembra 1989 na 8. strani, bi rad opozoril uredništvo na napako, ki se je vrnila v predzadnji odstavek, kjer so našte- ti dobitniki priznanja OF (bronastih znakov) iz KS Ormož, ki jih je podelila K K SZDL. Bronaste znake OF so prejeli: mladinski aktiv ZSMS Pušenci, Slavko Petek, GP Ograd Ormož in gradbeni odbor za gradnjo vaškega doma Pavlovci — o čemer je v Tedniku bil govora posebej. Med dobitniki torej ni mojeg aimena, kot tudi ne imen nekaterih drugih. Res je, da sem na skupni seji predsedstva KK SZDL in sveta KS Ormož 5. julija 1989 bil predla- gan kot možni dobitnik bronastega znaka OF, ven- dar sem to priznanje odklonil in se ga zavestno odpovedal v korist sedemčlanskega odbora za gradnjo večnamenskega prostora Pavlovci. Odlo- čitev sem takoj na seji razložil in argumentiral. Za- vedel sem se dejstva, da bi podelitev priznanja sa- mo enemu članu gradbenega odbora pomenila de- stimulacijo drugim, ki so delali vsaj toliko kot jaz, če ne celo več. Izhajal sem iz spoznanja, da posa- meznik pn kolektivnem delu pomeni malo, če z drugimi ne sodeluje kot dobro uigran orkester, in da brez pomoči okolja, v katerem dela, vsa njego- va prizadevanja ne dajejo zaželenih rezultatov. Mi smo vs? brez razlike pošteno delali ob nesebični pomoči drug drugemu — in uspeli. Zato je vsem tem fantom bronasti znak priznanje, ki so ga v res- nici zaslužili, priznanje pa je tudi vsem tistim, ki so nam pomagali. Vsem tem se tudi sam javno za- hvaljujem za pomoč in razumevanje, za ves trud in žrtvovan prosti čas, za vse, kar so vložili v naš skupni cilj — gradnjo skupnega vaškega prostora. V njem so našli poleg vaške samoupravne skupno streho mladinci, aktiv kmečkih žensk, aktiv Rdeče- ga križa in drugi. In prav zato sem prepričan, da je priznanje pri- šlo v prave roke v pravem trenutku in da bo lju- dem, ki so ga v teh negotovih časih prejeli, pome- nilo nadaljnjo vzpodbudo k novim delovnim sno- vanjem in načrtom veliko bolj, kot če bi ga prejel posameznik. Predsednik VO SZDL Pavlovci in član predsedstva KK SZDL Ormož Franc KELEMINA EPIDEMIJA KOZ REŠEVANJE PRITOŽB KMETOV Cas predpisovanja izjemno visokih obveznih oddaj, davkov in dru- gih oblik pritiskov na kmečko prebivalstvo je bil tudi čas številnih pritožb kmetov. Pritožbe so vlagali, sledeč pravnemu pouku v izreku odločb, predvsem na okrajna poverjeništva za državne nabave, v drugi stopnji pa na ministrstvo. Kdor ni uspel, je poskušal še s pritožbami na kontrolno komisijo, na razne druge organe, pa tudi na CK KPS. Z ustanovitvijo oblastnih ljudskih odborov so ti dobili vlogo višje pritožbene stopnje in so se na tem področju začeli hitro uveljavljati. Pri ObLO mariborske oblasti je bila v septembru 1949 imenovana pritožbena komisija in je takoj začela delo. Komisijo je vodil predstavnik poverjeništva za državne nabave, člani pa so bili predstavniki kmečke ko- misije pri oblastnem komiteju KPS. oblastne planske komisije, poverjeni- štva za finance in poverjeništva za kmetijstvo. Kot predstavnik slednjega sem postal član komisije. Na prvo sejo je prišel podpredsednik ObLO Franček Simonič in razložil naloge komisije. Predvsem je treba pritožbe obravnavati življenjsko, saj se ljudem godi veliko krivic, v delu KLO je veliko nepravilnosti. To potrjujejo tudi osebne pritožbe številnih državlja- nov, s katerimi se obračajo neposredno nanj. Pred njegovim kabinetom so dejansko bile pogosto dolge vrste ljudi, ki so čakali na sprejem v upa- nju. da jim bo do vsakogar razumevajoči tovariš pomagal. Marsikomu je res pomagal in to je njegovo priljubljenost še povečalo. Naša komisija za pritožbe se je kmalu zatem sestala na prvi delovni seji. Nabral se je že zajeten kup pritožb. Uveljavili smo prakso, daje vsak član komisije dan prej dobil določeno število pritožb, da jih je lahko v mi- ru prebral in si oblikoval mnenje. Povzetek pritožbe in mnenje je povedal na skupni seji. V večini primerov so bila ta mnenja tudi odločilna za reši- tev ali zavrnitev pritožbe Veliko pritožb je bilo upravičenih, nekaj pa tudi poskusov izogniti se obveznosti z najrazličnejšimi izgovori. Posebno previdno je bilo treba obravnavali pritožbe, ki .so bile neposredno poslane na ObLO. saj so bile v njih večkrat neresnične trditve. V prvostopenjskih pritožbah, naslovljenih na okrajna vodstva, so prevladovali manjši kmetje. Do njih .so imele komisije tudi več razumeva- nja. Večji kmet je s pritožbo na okraj le redko uspel, zato je iskal pravico na višfi stopnji. V okrajnih komisijah so tudi ugotavljali, da so v nekaterih KLO. kjer so prevladovali kmečki prebrisanci. visoke plane obveznih oddaj raz- delili tako, da so bili manjši in srednji kmetje sorazmerno bolj obreme- njeni kot večji, računajoč pri tem. da bodo mali kmetje imeli več možno- sti v pritožbenem postopku. Zelo pomembnoJe tudi bilo. ali je »ugodno rešitev pritožbe« priporočil odbor O F ali AFZ. kar je bil signal, da je pri- tožitelj »politično naš«. Za ponazoritev navajam nekaj povzetkov iz pritožb kmetov z našega območja. Janez V. iz Spodnjega Velovleka je med drugim napisal: »Imam 5,10 ha oranice, predpisa oddaje pa 2784 kg žit. Tega ne morem izpolni- ti. Vsled slabih jesenskih prilik in pomanjkanja delovnih moči nisem mo- gel posejati predpisanih 3,39 ha, temveč manj. Spomladi sem to površino posejal z drugimi kulturami. Okraj mi je pritožbo zavrnil, zato prosim, da mi pomagate, sicer bo moja devetčlanska družina ostala brez kruha.* Anton Š. iz Rotmana je že na okraju prosil, da mu razveljavijo odločbo KLO Juršinci. ki ga obvezuje oddaje 357 kg pšenice, 96 kg rži. 148 kg ječmena in 80 kg ovsa. »Smatram, da jaz obče ne bi mogel priti v poštev za obvezno oddajo, ker imam le 0.84 ha njiv. ostalih 1.26 ha njiv pa sem dal v najem tastu. To lahko preverite na licu mesta. Povrh tega mi je ozimina vsled preobilnega dežja pred cvetjem polegla, zato je bil pridelek zelo slab.« Irma G. iz Ormoža, ki ima svoje zemljišče v KLO Obrež. v pritožbi zatrjuje: »Resnica je, da sem imela na površini 0.85 ha posevka samo 268 kg pšenice. To zaradi tega. ker sem odvisna od tujih voznikov in vprege, zato sem uspela posejati šele koncem novembra. Poznejše vre- menske razmere so posevku tako škodovale, da so ga 3/4 uničile. V do- kaz svoje zavesti vam odstopam ves pridelek do zadnjega zrna. Lani sem iz 95 arov oddala 7500 kg krompirja, letos pa že 2618 kg razne zelenja- ve. Le nemogočega ne zahtevajte od mene.« V.sem tem smo v pritožbah navedene razloge upoštevali. Manj pre- pričevalni so bili tisti, ki so porekali visoki obremenitvi zaradi previsoko določenega hektarskega donosa. Ta je bil na prvorazredni zemlji določen največ do 1400 kg na ha; danes hi bilo to smešno nizko, za takratne raz- mere pa je bilo visoko. Druga skupina pritožb se je nanašala na previsoko oddajo goveda in svinj. Tudi iz teh nekaj zanimivih navedkov. Martin M. iz Zamusanov: »Zraven dveh kontrahiranih pitanih svinj teže po 140 kg. bi moral oddati še dve svinji enake teže. Tega ne morem, ker imam 6 članov družine in samo 4.63 ha orne zemlje. Tako mi ne bi nič ostalo niti za zakol niti za pleme.« Jožefa G. bi tudi morala oddati štiri pitane svinje po 140 kg: »Do konca decembra jih nikakor ne morem zrediti, ker so še premlade. Tudi potem ne ho mogoče do take teže. ker nimam s čim. Za pitanje je potreb- na koruza, te pa ne bo dovolj niti za kruh do prihodnjega pridelka.« Tomaž Z. je imel enako obvezo dve svinji v skupni teži 280 kg. Prosi!je za oprostitev z utemeljitvijo: »Imel sem 6 svinj v starosti do / le- ta in plemenjačo. Od tega mi je poginilo 5 svinj, enega mršavca pa sem oddal za obvezo. O poginulih svinjah prilagam potrdilo. Sedaj imam sa- mo 2 odojka, ki .sem ju kupil. Obvezo glede govejega mesa in žitaric sem izpolnil stoodstotno, l^po prosim, da se me oddaje svinj oprosti.« Franc K. iz Zlatoli^ Je bil dolžan oddati 7 pitanih prašičev po 140 kg in tri mršave po 50 kg. Ima 6.34 ha orne zemlje. Obveza je previ- soka, prosi za znižanje: »Redim 2 plemenski svinji. 6 mršavih in 3 odoj- ke. S tem številom ne morem izpolniti obveze v zahtevani teži, ker nimam dovolj hrane. Tudi za potrebe družine in za pleme mi nič ne ostane. Pro- sim. imejte razumevanje.« S laka in podobno vsebino je bila večina pritožb in večini je bilo vsaj delno ugodeno, »saj ljudje morajo dobiti vtis. da čim višja je oblast, tem bolj je poštena in razumevajoča.« je bilo naše skupno stališče. Ko sem pritožbe prej sam prelislaraL sem se spraševal, kako je mogoče, da takih primerov niso znali rešiti že v KLO ali vsaj na okraju. Pri skupnem odlo- čanju komisije ni bilo časa za taka razmišljanja. Bilo pa je včasih tudi zabavno, predvsem zaradi nerodnega izražanja piscev pritožb. Take ocvirke je najraje iskala članica komisije H Uda. kije delala na planski in je obdelovala pritožbe predvsem z območja okraja Maribor- okolica. Navadno je takole začela: »Sedaj pa tovariši člani komisije pazljivo prisluhnite, kaj je napisal tale kmet: Obvezne oddaje goveda v teži 200 kg ne morem izpolniti. Ima dve kravi, eno tele rabim za pleme, druga pa je jalovka. Čeravno se stal- no trudim, je ne morem zabrejiti. Prodati je še ne morem, ker jo rabim za vožnjo___• Jalovost pri kravah je bil pogosti pritožbeni razlog za znižanje obve- zne oddaje goveda. Nekateri so prilagali potrdila veterinarjev, nekateri potrdila rqcer bikov, večina pa je to le trdila brez dokazil. Zanimivo je bilo pismo pritožitelja z območja Makol. ki je med drugim napisal: »Krava se mi letos sploh ni zabrejila. čeprav sem jo trikrat gonil k biku. V KIX) imamo namreč samo enega bika. kije preveč zaseden in ni uspeha. Včasih ga mora lastnik kar z gajžlo spodbuditi, da .se povzpne na kravo. Mislim, da bi morala oblast bolj skrbeti za bike. če bo hotela imeti več telet...« Večina članov komisije je prasnila v smeh. H Uda pa je resno pri- pomnila: »Sami so krivi, zakaj pa si v KLO niso izvolili več bikov!« Pribodmjič: >4 SIL VESTROVO PRED ŠTIRIDESETIMI LETI TEDNIK ~ december 1989 NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5 Pliberčani so se predstavili v Veliki Nedelji Ob petnajstletnici mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka koncert tudi pri Veliki Nedelji • Povprečna starost članov zbora med 20 in 30 leti # Ob slovenskih prirejajo tudi dvojezične koncerte • Predsednik zbora Her- man Germ o zboru in dvojezičnem šolstvu na Koroškem Korošci radi pojejo, njihova pesem zveni mehko in torožno, da človeka nehote stisne pri srcu. Člani mešanega pevskega zbora Pod- juna iz Pliberka pojejo že 15 let. Prihajajo iz pliberškega okoliša — iz Libuč, Šmihela, Bi- strice, Pliberka in še katerega drugega kraja v Podjuni. Prenašajo izročila svojih prednikov in pesnikov — Milke Hartmanove, ki kljub vi- soki starosti še vedno piše narodnoprebudne pesmi, dr. Jožeta Cigana, ki je v Rožu, Podju- ni in Zilji iztrgal pozabi okoli 500 pesmi, veli- ko jih je tudi uglasbil. Nadaljujejo Ljudsko izročilo ljudskega pesnika Franca Lebra-Li- sičnjaka iz Globasnice pri Pliberku. V svoj program vpletajo tudi pesmi Hermana Ger- ma, predsednika zbora in sedanjega upokoje- nega ravnatelja glavne šole v Pliberku. Da njihovo petje zveni še bolj mehko in nežno, vpletajo tudi verze koroškega slavista dr. Pavleta Zablatnika: »Pa je ni dežele, ki se z našo meri, z belimi vrhovi in modrimi jeze- ri ...« Z Veliko Nedeljo jih veže dolgoletno prija- teljstvo, ki so ga zapečatili s posaditvijo slo- vanskega simbola — lipe, ki v veselje obojih lepo raste. K Veliki Nedelji so prihajali Pliberčani ne samo z zborom, temveč tudi z gledališkimi uprizoritvami in vse navdušili s svojo kleno govorico in pristnim humorjem. Velikone- deljčani so jim obiske vračali, dokler seveda ni usahnil denarni vir, ki je žal pri mnogih ta- kih dobro začetih prijateljstvih zelo pomem- ben dejavnik. , »Naj nikoli ne zamre prijateljstvo med Veli- ko Nedeljo in Pliberkom pa pridite spet kaj k nam, morda s kakšno igro,« jih je prijazno po- vabil in sklenil ob navdušenem ploskanju pu- blike svoj nagovor predsednik zbora Herman Germ, naš sogovornik. Na vprašanje, ali piše pesmi samo za zbor, je povedal, da so pri zboru res zapeli že nekaj njegovih pesmi, vendar jih ni napisal nalašč zanj, temveč so to pač pesmi, ki nastajajo ob raznih priložnostih. Takšna je pesem o miru, ki jo je uglasbil Radovan Gobec; prepevali so jo na Koroškem in tudi drugod po Slove- niji. Od prvotnega zbora je danes samo še tret- jina pevcev, vendar je zbor kljub vsemu zelo mlad, saj štejejo člani v povprečju med 20 in 30 let. Ob tem je v zboru tudi nekaj zelo mla- dih, kar je še posebej razveseljivo. Herman Germ Kje vse so že nastopali ob letošnji petnajst- letnici? Prvi jubilejni koncert so imeli doma v Pliberku, peli so tudi v Salzburgu — v Kiinstlerhaus Dammu. »Največ nastopamo v domačem kraju, v Pliberku, pa tudi v krajih ob meji. Vsako leto se udeležujemo srečanja pevskih zborov od Pliberka do Traberka. To je zelo pestra revi- ja. Ob vsem tem pojemo tudi v Celovcu na raznih pevskih prireditvah,« je povedal Her- man Germ. Vprašali smo ga, kako slovensko petje sprejema večinski narod. Povedal je, daje to seveda odvisno od publike, ki poslu- ša, od kraja, kjer koncert je, in tudi od orga- nizatorja. Na njihove koncerte prihaja pač veliko ljudi, ki imajo glasbo radi, tu jezik ni nobena prepreka. »Poleg tega skušamo prirejati tudi dvojezi- čne koncerte. Tako smo nastopili v Borovljah skupaj s Stadstkor Ferlach. Podoben koncert smo pripravili tudi pri nas v Pliberku; poslu- šat so ga prišli Slovenci in tudi Nemci. Ce so vsi ti ljubitelji lepega petja, potem je vse v re- du,« je sklenil svoje razmišljanje o petju in zboru Herman Germ. Sedaj je v pokoju, prej je bil ravnatelj gla- vne šole v Pliberku. Zanimalo nas je, kako je z dvojezičnim šolstvom na avstrijskem Koro- škem. »O spremembah, ki so pri nas prisotne, ste tudi pri vas brez dvoma že slišali. Takole bi povedal: v ljudski šoli, ki jo obiskujejo učen- ci od prvega do četrtega razreda in kjer je dvojezični pouk — v tako imenovanih meša- nih razredih imamo tudi po dva učitelja — glavnega ali razrednega in asistenčnega ali pomožnega. Razredni učitelj uči vse otroke, asistenčni pa samo tiste, ki so se vpisali k slo- venskemu učnemu jeziku. Takšnih primerov je več, vse pa je seveda odvisno od medseboj- nega sodelovanja, kako se kolega razumeta. Ponekod je to v redu, ponekod pa so vmes tudi druge stvari, ki pa niso tako v redu,« je nekoliko otožno povedal Herman Germ. Vprašali smo ga, koliko prijav je za dvoje- zično šolo. Dejal je, da bi o številkah težko govoril, vendar je, kar je še posebej razvese- ljivo predvsem za Slovence na Koroškem, ne- kaj več prijav k slovenskemu pouku. Vendar mnogi od prijavljenih otrok nimajo dobre os- nove slovenskega jezika od doma. šola seve- da skuša to spraviti na enotno raven. Ce pri tem vedno uspe, je drugo vprašanje, ker je to brez dvoma zelo težavno delo. To verjamemo prav vsi. Veseli pa smo, da zanimanje za dvojezično šolo na avstrijskem Koroškem narašča. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Jutri podelitev priznanj za urejeno okolje Ptujsko Turistično driištvo pripravlja prire- ditev, na kateri bodo najprizadevnejšim pri urejanju okolja podelili letošnja priznanja. Komisija Turističnega društva je izbrala tri- deset posameznikov oziroma organizacij in jih bo nagradila. Nagrajenci ter drugi ljubite- lji urejenega okolja se bodo zbrali 22. decem- bra ob 17. uri v gostilni Gorca — pri starem Ribiču — v Vošnjakovi ulici. Ob tej priložno- sti bodo prisluhnili zanimivemu predavanju diplomiranega biologa Petra Skoberneta iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine iz Ljubljane. Govoril bo o prednostih čistega in urejenega okolja. MG Foikloristi in tamburaši v Selih v nedeljo je bila v Selih občinska revija folklornih skupin in tamburaških orkestrov občine Ptuj. Najprej so se predstavile otroške folklorne skupine z Destrnika iz Lancove va- si in Cirkovc, sledil je nastop tamburaškega orkestra DPD Svoboda Ptuj in tamburašev iz Gorišnice. Od odraslih folkloristov so se nam pred- stavile skupine iz Stojnec, Cirkovc, Dolene, Markovec in Lancove vasi. Značilnost letošnje revije je, da so otroci s svojimi igrami resnično bili otroci in da so odrasle folklorne (vsaj večina) v svoje pro- grame vključile nekatere običaje, ki jih doslej nismo videvali na občinski reviji, kar je rezul- tat nenehnega usposabljanja mentorjev. Revijo je zelo dobro organiziralo prosvet- no društvo Sela. SPOMINI NA BORL 1941 — 1943 (10. nadaljevanje) Hujšo duševno stisko, kot so jo doživljali brezdomci, name- njeni za izgon iz Slovenije, so doživljali sodelavci v osvobo- dilnem boju. Že avgusta 1941 so ustrelili prvega borlskega talca. To je bil Jože Tršek, tr- govski pomočnik iz Ptuja. Od tedaj dalje je na boriske jetnike prežala smrt na moriščih talcev in v koncentracijskih tabori- ščih, kamor je morala večina boriskih zapornikov. Ker je bila lakota sestavni del trpljenja taboriščnikov na Borlu, so bili hvaležni vsem, ki so glad skušali omiliti. Na Bori so pošiljali hrano ne le sorod- niki in prijatelji boriskih jetni- kov, ampak tudi drugi zbirate- lji. Med prvimi je bila aktivist- ka Osvobodilne fronte Tončka Sagadin-Ženka, ki je zbirala hrano med znanci po Ptuju in okolici in jo prinašala h Ga- brovčevim pri borlskem mostu. Sem je pošiljala hrano Haške- jeva družina v Cirkulanah. Zbi- ratelja hrane po vaseh na Ptuj- skem polju sta bila tudi pekov- ski pomočnik Emeršič pri Ga- brovčevih in študent Konrad Feguš iz Nove vasi pri Markov- cih. Več o zbirateljih hrane bo napisano še pozneje. Jetnice so bile zaposlene tu- di pri pospravljanju pisarn in nekaterih drugih grajskih pro- storov, posebno stražarnice, ki je bila v stavbi na vhodnem grajskem dvorišču. Prevoz vode na grad Grad je imel svoj vodnjak na notranjem dvorišču (tu je še vedno na svojem starem me- stu), a vode v njem ni bilo do- volj in bila je sploh neuporab- na. Za pitje so jo hodile jetnice iskat v bližnji izvir zunaj gradu. Pri tem jih je spremljal stražar. Ker pa je bilo na gradu potreb- no veliko vode za dvesto, tristo in še včasih večje število jetni- kov, je bilo potrebno vodo do- važati. To so opravljali jetniki vpreženi v voz, na katerem je bil tristolitrski sod. Vpreženih je bilo po šest do osem jetni- kov, na vsaki strani enako šte- vilo. Na poti jih je spremljal oborožen stražar. Po vodo so morali večkrat na dan. Prevoz vode na grad so policisti ime- novali »VVasserkommando«. Vodo so vozili od studenca Gabrovčeve pekarne pri borl- skem mostu. Porivanje polnega soda vode po poti navkreber po grajskem hribu je bilo na- porno. Vendar se je za to delo vedno prijavilo še preveč jetni- kov in jih je med prijavljenci izbral vodja prevoza. Tega je določilo za daljše obdobje po- veljstvo taborišča in tako je bi- lo tudi po preimenovanju tabo- rišča v policijski zapor junija 1942. Zakaj so jetniki z veseljem prevažali vodo na grad? Prevoz sam ni bilo prijetno delo, a ne- kaj drugega jih je navduševalo za to delo. To so bili svojci in prijatelji, ki so ob borlskem mostu in pri Gabrovčevih ča- kali na prevoznike, da so jim izročili pisma za svojce na gra- du in jestvine. Kako veseli so bili interniranci in pozneje za- porniki pisanih sporočil in do- brot za lačne želodce, ki so jih prinašali prevozniki vode na grad! Ce je bil stražar, ki jih je spremljal, uvideven, je dopustil kratke pogovore prevoznikov med točenjem vode s čakajoči- mi svojci in prijatelji in spre- gledal tudi prevzemanje raznih zavojčkov z jestvinami in dru- gimi potrebščinami. Ce pa je bil nemški spremljevalec sovra- žno razpoložen do slovenskih trpinov, stikov ni dovolil. Ko je nekoč maja ali junija 1941 pri- nesel desetletni brat zaprtega Jožeta Krajnca v kanti pet li- trov mleka za zapornike, je šlo k sreči vse gladko. Obiski na Borlu v prvih me secih taboriča niso bili dovolje- ni, le tupatam je poveljstvo ta- borišča storilo kakšno izjemo. (Viri: — Pisna izjava Jožeta Krajnca, Ptuj Pisna izjava Draga Klobučarja, Središče Pisna izjava Vike Bračič, r. Haške, Ma- ribor.) Učitelji na »prešolanju« Po banovinskem seznamu učiteljev je bilo leta 1939 v ptujskem okraju osemintride- set šol in dvesto šestinštirideset učiteljev in učiteljic. Sklepamo, da je bilo skoro enako število tudi ob vdoru okupatorja apri- la 1941. Učitelji so bili po štirinaj- stem aprilu, ko so se ustoličili nacistični oblastniki, klicani, naj se 20. aprila prijavijo na prešolanje s posebnim vabi- lom. V njem je bilo navedeno, kaj vse morajo prinesti s seboj na tečaj prešolanja (Umschu- lungskurs). Na tečaj se je prijavilo okoli stotrideset učiteljev in učiteljic. Kje so bili tedaj vsi drugi? Ne- katere je okupator že zaposlil po uradih, nekateri pa so na svojo pest odšli v južni predel Slovenije, ki so ga zasedli Itali- jani in imenovali LJUBLJAN- SKA POKRAJINA. Tam so imeli begunci ali starše ali dru- ge sorodnike ali pa so se podali tja, ko so zvedeli, da daje lju- bljanska občina beguncem za- točišče in hrano. Potnega dovo- ljenja ni bilo lahko dobiti. Ne- ki učiteljici npr. so dovoljenje priskrbeli njeni sorodniki v Mariboru, zaposleni na polici- ji, preden so tudi te Nemci are- tirali in izgnali v Srbijo. Se nadaljuje Voz s prevozniki vode na poti k vodnjaku. Studenec pri Gabrovčevi pekarni. Prevozniki vode peljejo voz s sodom proti Gabrovčevemu vodnjaku. 6 — OD TU IN TAM 21. december 1989 - TEDNIK Pogovor s pisateljem »Pogovorov s pisatelji« Brankom Hofmanom (Nadaljevanje) Ze površen pregled raše biblio- grafije pokaže, da so y letih 1965-1970, 1972-1977 prazne lise, vsaj kar se tiče izdanih del. To je prvo. ISadalje, če je na red- kem in bibliofilsko dragocenem izvodu romana !Soč do jutra (ki ste nam ga posodili za razstavo) letnica 1975, ko knjiga ni izšla, saj je roman prišel na knjižni trg z novo letnico 1981, potem pomeni to, da je bila na delu cenzura. Za- kaj je bila knjiga 6 let prepoveda- na: ali zaradi dachauskih proce- sov oziroma golootoške problema- tike, ki ste jo prvi v Sloveniji na- čeli in s tem minirali to tabuizira- no temo ? O tem ste sicer že nekaj povedali v pogovorih s Francetom Pibernikom (Med tradicijo in mo- dernizmom, Ljub. 1978, in v knjigi Čas romana. Ljub. 1983), vendar bi me zdaj, ko je podoba teh pro- cesov že razvidna, zanimale še druge nadrobnosti. Odgovarjam po vrsti. Najprej: slovenski pisatelj se ne more spodobno preživljati z literaturo. Vsakdanji kruh si služi s službe- no tlako. Pisanje je razkošje, ki se mu posveča v prostem času, kolikor ga ima. »Bele lise«, ki se kažejo v moji bibliografiji med leti 1965-1970 in 1972-1977, govore predvsem o tem, da sem bil v teh letih čez glavo vprežen v službene dolžnosti in nisem imel časa za svoje pisanje. Literarno ustvarjanje sem moral odriniti ob stran na račun »ljubega kruh- ka«. Drugič: roman Noč do jutra je bil natisnjen, kot je razvidno iz enega redko ohranjenih izvodov, leta 1975. Štirinajst dni pred izi- dom je bil zaplenjen. Seveda je bila posredi cenzura. Izšel je šest let kasneje. Da bi se prikril cen- zurni poseg oblasti, so zahtevali, da se na knjigo natisne letnica 1981. Razlogi za prepoved so znani: Goli otok je bil v tistih ča- sih, ko naj bi knjiga izšla, še dr- žavna skrivnost, z devetimi peča- ti zapečatena. Takrat smo bili še najnaprednejša država na svetu, z najbolj izvirnimi zamislimi, z najbolj demokratično ustavo, z najbolj humanimi zakoni in v to zaporedje neskončnih »najev« se preprosto ni smelo vključiti nič, kar bi nam jemalo to svetniško gloriolo. Golootoški zločin bi vse to in še marsikaj drugega posta- vil na laž. To so, na kratko reče- no, razlogi, zakaj je bila knjiga zaplenjena. Bilo bi preobširno, da bi vam zdajle razkrival vse druge nadrobnosti in ozadja. Sami ste bili nekaj let novinar v Kopru in Mariboru, več kot četrt stoletja pa urednik pri Državni založbi Slovenije, torej tudi cen- zor. Na svoji koži ste občutili sta- linizem, ki se je pri nas bohotil v najrazličnejših preoblekah, bili ste njegova žrtev, hkrati pa po službenem položaju — dovolite, da uporabim grob izraz — tudi rabelj. Ste se počutili osebno bolj režimski kulturnik ali disident? »Žrtev-rabelj« — dva izraza, ki sta po Sartrovi eksistenci — alistični modifikaciji postavila v politično-družbeno sfero vpraša- nje krivde in odgovornosti, se danes pogosto uporabljata. In to utemeljeno. Še več. Osebno mi- slim, da bodo vsa naša prizade- vanja po družbenem napredku in spremembah jalova, dokler do kraja ne razčistimo teh razmerij. Zato ne vidim nobene grobosti v vašem vprašanju. In tako neposredno, kot me vi sprašujete, vam tudi odgovar- jam: predvsem nimate jasne predstave ne o novinarskem in še manj založniškem delu urednika. Urednik ni cenzor, glede tega ni- ma nobenih pooblastil. Urednik je selektor knjižnega programa, ki ga — upoštevaje kulturne in tržne potrebe — oblikuje po estetskih, vsebinskih in umetni- ških kriterijih. Urednik predlaga, kaj naj bi izšlo, vendar še zdaleč ne odloča sam. Odločitve gredo skozi mlinske kamne najrazli- čnejših bolj ali manj kompeten- tnih instanc, komisij, odborov itd. Urednikovo mnenje pri tem ni odločilno, nasprotno, včasih je hote dezavuirano. In tako je urednik večkrat žrtev žrtve. Vem iz lastnih skušenj. Ko sem za 70-letnico Edvarda Kocbeka ho- tel objaviti članek Tarasa Ker- maunerja, ki je govoril o Kocbe- ku kot o središčni osebnosti slo- venske književnosti, sem bil su- spendiran, članek pa zadnji tre- nutek vzet iz tiska. Karmaunerje- vo pričevanje o tem najdete v eni od številk Nove revije. Mogoče vam bo nekaj poveda- lo tudi to, da nisem bil v osem- indvajsetih letih svojega uredni- škega dela pri DZS deležen niti te »časti« in »zaupanja«, da bi bil kdaj izvoljen v kakšen samo- upravni organ (recimo v delavski svet ali upravni odbor) ali v sin- dikat. Najbrž bi bilo drugače, če bi bil član ZK. Pa nikar ne misli- te, da sem bil zaradi tega priza- det! Pripovedujem samo zato, da si boste na jasnem, kako je z »žrtvijo« in »rabljem«. (Nadaljevanje prihodnjič) Spraševal: Jakob Emeršič NOB IN JLA Še majhna deklica sem obču- dovala mlade vojake, ki so hodili v uniformah s titovko na glavi. Bili so postavni fantje, mislila sem, da so to tisti partizani, o ka- terih mi je mamica pripovedova- la. Pozneje sem zvedela, da so res bili naši vojaki najprej parti- zani, borci naše NOV. To so bili tisti, ki so nam priborili svobodo in nam prinesli tako dolgo priča- kovani mir, ki ga danes tako ce- nimo. Danes živimo svobodno, brez skrbi in smo veseli. Vojska iz NOB se je ob koncu vojne pre- imenovala v JLA. Biti vojak v naši državi je ne- kaj posebnega. To lahko doživijo samo fantje, ki morajo biti zdravi in sposobni. Tudi dekleta sanja- jo, da bi postale vojakinje, da bi tudi njim zaupali važne naloge, da bi tudi one varovale našo do- movino, mir in svobodo. Tudi jaz bi rada spoznala nekaj teh skrivnosti, nekaj borilnih veščin, ki se jih naučijo vojaki. Danes se naša armada ne bo- juje. Potrebna je tudi v mirnem obdobju, saj pomaga pri raznih naravnih nesrečah, kot so: po- plave, potresi, požari... Spomi- njam se, kako so letos poleti vo- jaki pomagali prizadetim prebi- valcem Haloz, ki jih je prizadelo večkratno močno neurje, ko so plazovi odnesli hiše, rodovitno zemljo, voda pa je uničila pridel- ke in zasipala ceste. Takrat sem občudovala njihov pogum in vzdržljivost. Imam brata, ki bo moral kma- lu k vojakom. Zavidam mu, toda on me tolaži, da bomo vsi vojaki, če bo vojna. To je slaba tolažba, kajti vojne se verjetno nihče ne veseli, tudi jaz ne. 22. decembra, ko naša armada praznuje, bodo najboljši vojaki nagrajeni. Dobili bodo dopust, nekateri bodo pohvaljeni na pri- reditvah. Vse vojašnice po Jugo- slaviji bodo praznovale. Mi mla- di pa jih bomo obiskali, da nam bodo razkazali vojašnico in oro- žje. Zvedeli bomo nekaj o življe- nju vojakov, starejši borci nam bodo pripovedovali dogodke iz partizanskega življenja. Srečni smo, da še vedno živi- mo v Titovi Jugoslaviji. , Helena Pogelšek, 6. a, OŠ Ivana Spolenaka MOJ BRATRANEC - VOJAK V majhnem mestecu Rudu je bila 22. decembra 1941 ustano- vljena prva partizanska brigada. V spomin na to praznuje sedaj vsako leto 22. decembra naša JLA svoj praznik. O vojaškem življenju mi je pri- povedoval moj bratranec Andrej, ki se je septembra vrnil s služe- nja vojaškega roka. V toplih je- senskih dneh sem ga večkrat obi- skal in vsakič mi je pripovedoval o svojih doživetjih pri vojakih. Na služenju vojaškega roka je bil od septembra 1988 do septembra 1989. Kot mlad vojak je bil v Ko- privnici. Pripovedoval je, da je to ena izmed najlepših vojašnic pri nas. Rekrutiran je bil v ko- pensko vojsko — artilerijo. Nje- gov delovni dan se je začel zju- traj ob 5. uri. Vojaki so se zbirali na dvorišču in opravili jutranjo telovadbo. Nato so šli v jedilnico na zajtrk. Po zajtrku se je začel dopoldanski del pouka. Spozna- vali so orožje, ki ga ta rod vojske v boju uporablja. Po dopoldan- skem pouku so imeli kosilo in nato počivali do 16. Ta čas je po- rabil za pisanje pisem in branje knjig. Pri popoldanskem pouku so vse, kar so slišali zjutraj o orožju, preizkusili praktično. Po večerji so morali obvezno gledati poročila na TV. Spat so morali ob 22. uri. Pri pouku je Andrej spoznal topove — protitankov- ske, protiletalske, topove za pod- poro kopenske vojske. Poleg te- ga so spoznavali orožje in opre- mo pehote, polavtomatsko pu- ško, bombe in mine, zaščitna sredstva proti bojnim strupom. V soboto in nedeljo je lahko porabil za izhod v mesto, razne zabave in kulturne dejavnosti. Po končanem izobraževanju je šel v šolo za šoferja v Slavonsko Požego, kot šofer se je vrnil v Za- greb. Vozil je terensko vozilo — džip. V njem je prevažal oficirje, ki so včasih obiskali Ptuj, in tako je lahko bil doma. Pravi, da mu je bilo pri vojakih všeč in da se je tam kazalo resnično prijateljstvo med fanti. MOJ BRAT VOJAK Dolgo je trajalo, preden je shodil, preden je izgovoril prve besede, preden je začel obiskova- ti osnovno šolo, v kateri se je na- učil pisati, brati in spoznavati svojo domovino, o kateri je spo- znal vse najlepše. Takrat je bila domovina še zares lepa, kajti vsi narodi so živeli v bratstvu in enotnosti in si med seboj poma- gali. Danes tega skoraj več ne bi mogli reči. Ja, dolgo je trajalo, preden je moj brat vse to spoznal. Ampak hitro so prišla leta, ko je zrastel v polnoletnega fanta, ki je kaj kmalu postal vojak. Bil je pono- sen kot vsakdo, ki se uči braniti svojo domovino. Kaj pa je sploh moja domovi- na? To je celotna Jugoslavija, v kateri živi šest različnih narodov in narodnosti: Slovenci, Hrvatje, Bosanci, Črnogorci, Makedonci in Srbi. Vsi skupaj naj bi širili bratstvo in enotnost. Danes je prav nasprotno. Med narodi se pojavljajo vse večje mržnje in grožnje. Le zakaj nam je vse to potrebno? To je vprašanje, ki si ga marsikdo ne zna razložiti. Tudi brat se je kot vojak srečal s fanti iz celotne Jugoslavije. Ali naj to pomeni, da če je Slovenec, si ne more biti z njimi dober pri- jatelj? Ne! V vojski tega ni. Kot dober vojak je postal desetar in si je dober z vsemi vojaki. Naj- boljšega prijatelja ima iz Srbije. Sedaj je minilo že šest mese- cev, odkar smo se poslovili, vmes smo se videli že trikrat. Prvič, ko smo prišli na zaprisego, na kateri je bilo zelo lepo. Veliko vojakov je prikorakalo na velik prostor. Vsi so stali v ravnih vrstah, vsi so bili enako oblečeni, vsi so imeli zelo kratke lase, na katerih je po- nosno stala titovka z rdečo zvez- do. Veliko oči je opazovalo voja- ke in vsakdo je skušal najti svoje- ga. Ko si ga končno zagledal, so se ti orosile oči. Bil je čisto dru- gačen. Skoraj ga ne bi spoznali, če ne bi veselo prikorakal do nas in nas pozdravil. Ko so vsi hkrati dali obljubo, da bodo zvesto bra- nili svojo domovino, so se lahko razšli. Brat je dobil dovolilnico, da je lahko z nami tudi prespal. Šele takrat nam je povedal, kako pre- življa dneve v vojaški suknji. Sli- šati ni bilo hudo, saj ima že veli- ko prijateljev. Hudo je le to, da nima zraven tudi domačih. Saj se z njimi lahko pogovarja le po te- lefonu in s pismi. Med poletnimi počitnicami smo ga ponovno obiskali. Takrat je bil popolnoma drugačen. Ni bil več deček, ki se podi za žogo, njegov glas je bil zrel in resen. Tudi »fazan« ni bil več, kakor pravijo vojakom, ki pridejo prvič v JLA. Sedaj je bil že vzornik ali celo učitelj mlajšim vojakom. Učil jih je korakati, streljati in še mnogo drugega. Kmalu bo napočil čas, ko se bo za vedno vrnil domov. Ali si bomo takrat še dobri z vsemi re- publikami ali bomo Slovenci ži- veli kot samostojna država ali pa bomo še naprej živeli v sovraštvu in krizi? Vsi trdno upamo, da bo- mo spet živeli v bratstvu in enot- nosti kakor nekoč. Andreja Anžel, OŠ Cirkulane DEDEK MI JE PRIPOVEDO- VAL »Bilo je sredi vojne, poleti leta 1943. Prišel je dan, ki smo ga tež- ko pričakovali. Določeno je bilo, da bomo šli na hrvaško mejo pri Strmcu, kjer se bomo srečali z babico, dedkom, tetami in strici, ki so živeli v pregnanstvu. Prija- telj se je peljal s kolesom do Or- moža, jaz pa sem naložil prtljago in šel peš. S prijatelji smo tekli na 3 km oddaljeno železniško progo. Ko prispemo do ovinka, od koder se je videla proga, pre- strašeni ugotovimo, da vozi po njej naš vlak. Žalostni se ustavi- mo. V tem trenutku pa zaslišimo, kako nam vlakovodja kaže z ro- ko, naj gremo naprej. Hiteli smo in nismo mogli verjeti, da nas vlak čaka. Čakal je približno de- set minut. Kmalu zatem vstopi v vagon omenjeni vlakovodja. Vse nas je pogledal in nam zaželel srečo. Zahvalil sem se mu iz srca in mu ponudil del južine. Vljud- no jo je odklonil in rekel, da mu vest ne dopušča, da bi zaradi nje- ga bili prikrajšani ubogi pre- gnanci, ki gotovo trpe večje po- manjkanje kot on. Ko smo v Or- možu izstopili, nas je že čakal ustrežljiv gostilničar, ne spom- nim se, kako mu je bilo ime, in nas naložil na voz. Posedli smo se in se odpeljali. Potem smo se ustavili. Šli smo na gmajno in pozabili na vojno. Z vozom smo nadaljevali pot po trdi cesti. V Ormožu je bila velika gneča. Vračali so se delavci, ki so bili na prisilnem delu. Ko smo bili zopet vsi skupaj, smo se samo smejali, peli in se veselili prelepega dne.« SILVA BRACIČ, 8. r.,i OŠ Leskovec JLA V naši domovini imamo voja- ke zato, da branijo našo deželo. To so mornarji, graničarji, letalci in mnogi drugi. Vsak fant mora pri devetnaj- stih letih na služenje vojaškega roka. Služi ga dvanajst mesecev. Med njimi je tudi moj bratranec Ivan. Vojaški rok služi v Titogra- du. Po dolgem času v vojski je prišel na dopust. Pokazal mi je svojo sliko. Hitro sem ga spo- znal. Na rami je ponosno držal puško, na glavi pa mu je čepela titovka. Uniformo je imel zele- norjave barve. Začel mi je pripo- vedovati o zelo strogi disciplini. Tudi orožje mi je natančno opi- sal. Omenil je vaje, npr. strelja- nje na letala. Bratranec je na- mreč pri protiletalski obrambi. Zelo me je pritegnil pogovor o velikih topovih, tankih in mitra- Ijezih. V velikem mestu je spo- znal prijatelje iz drugih republik. Med seboj se razumejo in si po- magajo v stiski. Napeto sem ga poslušal. Po ti- hem se veselim služenja vojaške- ga roka. Bojim se le domotožja. Dejan Horvat, 6. a, OŠ Markovci OB DNEVU JLA Jugoslavija obstaja že od leta 1921. Do druge svetovne vojne ji pravimo stara Jugoslavija. Leta 1941 pa je nemški škorenj oskru- nil naša tla in je takratna jugo- slovanska vojska, ki naj bi brani- la našo domovino, seveda brez pravega vodstva, saj je kralj Pe- ter zbežal v tujino, doživela poni- žanje in sramotno predajo oku- patorju. To je zame zgodovina. V drugi svetovni vojni so mi najbolj znane številne bitke na- ših narodov. Ljudje — partizani — vojaki so se z malo orožja in v majhnem številu začeli zbirati pod vodstvom tovariša Tita in upirati okupatorju. 22. decembra 1941 je Tito ustanovil prvo prole- tarsko brigado iz delavcev, kme- tov in izobražencev vseh naših narodov. To je bila prva prava enota nove jugoslovanske voj- ske. Zato praznujemo 22. decem- bra rojstni dan JLA. Dosti sem čital o naših hrabrih partizanih, kako so se lačni, sla- bo oboroženi, kot levi borili pro- ti sovražniku. Zgodovina ne mo- re pozabiti bojev na Neretvi, Ko- zari, Sutjeski. Zamislim se: naša partizanska vojska je žrtvovala vse, da nam je priborila svobo- do. Kaj pa mi? Ali danes dovolj spoštujemo njihove žrtve? Vsi narodi Jugoslavije imamo eno vojsko. Po vojni se je naša JLA začela izpopolnjevati v voja- ških veščinah in tehniki. S tem si je pridobila priznanje v svetu. Sedaj, ko ni več vojn, je naša voj- ska znana kot izredno humana, saj pomaga povsod: pri naravnih nesrečah, pri reševanju ljudi. JLA je varuhinja naših meja. Že- lim, da nas naša JLA ne bo razo- čarala danes, ko je naša domovi- na spet na najtežji preizkušnji, odkar so se naši narodi odločili za- skupno življenje na avnoj- skem zasedanju. Zakaj se prepiramo med sabo? Ne morem tega razumeti po- vsem, saj sem kot otrok prebral veliko lepega o preteklosti jugo- slovanskih narodov. Sedaj pa je vse drugače, bojimo se celo naj- hujšega — državljanske vojne. Na koncu bi rad zapisal tole: Ponosen sem na svoj rod, pono- sen na svoj narod in ponosen na našo jugoslovansko ljudsko ar- mado. Nobeno nasilje nas ni mo- glo izkoreniniti, pregloboke so naše korenine. Nihče nas ne mo- re pregnati z zemlje, o kateri je pesnik zapel: »Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš!« Žiga Golob, 6. b, OŠ Ivana Spolenaka Spoštovane naravne ujme! Znano je, da obstajajo kraji, kjer je bog s prazno malho ma- hal. Kljub temu v teh krajih živi- jo ljudje. Kdo bi vedel koliko ro- dov že! In glej ga, zlomka, prav v teh krajih se je letošnje poletje odprl pekel. Pustošila sta deževje in veter, zemlja je drsela z bre- gov, blato je preplavilo ceste, se vrnilo na polja, v hiše, ruvalo je drevesa... Pa saj veste, spošto- vane ujme, kakšen gnev in srd ste zlile nad Haloze. Pa smo jih in jih še postavlja- mo na noge, te naše Haloze, ob vseslovenski pomoči. Pri tem pa smo naleteli na oviro — CAN- KARJEV DOM. Več kot 200 slo- venskih akademskih umetnikov je svoja likovna dela podarilo Halozam. Načrtovali smo, da bi jih konec leta prodali na prodaj- ni razstavi, ki bi bila v Cankarje- vem domu. Tam so sodelovanje odklonili, češ da niso galerija, da se ne nameravajo več ukvarjati s prodajnimi razstavami (ena sla- ba izkušnja ob prodajni razstavi za mišično obolele jim je dovolj), sicer pa nimajo nobenega proste- ga termina in so povsem zasede- ni tudi že v prihodnjem letu. Predvsem zaradi slednjega, spoštovane naravne ujme, v bo- doče prosimo, da poprej najavite dan in uro, ko nameravate spet pustošiti, pa seveda tudi, koliko boste uničile. Tako bomo tudi mi lahko pravočasno sporočili Can- karjevemu domu, kdaj želimo njihove usluge. Čeprav nimamo kaj dosti upanja, da bomo uspe- li, ker, kot kaže, humanitarne ak- cije »ogrožajo« ugled Cankarje- vega doma. To, da smo vsi Slo- venci za gradnjo Cankarjevega doma prispevali denar, pa je že druga zgodba . . . P. S. Opravičujemo se bralcem Ted- nika, da nismo podvomili v Can- karjev dom še pred izidom prejšnje številke, ko smo prodajno razstavo v Kulturnem križemkražu najavili. Razstava pa ho. prihodnje leto v SMELTV. Na V Po znanje in razvedrilo v knjižnico Mladinski oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj je bil usta- novljen leta 1955. Začetni fond je bil 1023 knjig, imeli so 190 rednih bralcev. Danes ta fond znaša že skoraj 30.000 knjig, aktivnih bralcev, to so v glavnem osnovnošolci, pa je okoli 2300. Knjižnica je bogato založena, sledijo vsem novostim in naročajo vsa taka dela, ki izidejo na slovenskem knjižnem trgu. Mladinska dela imajo tudi v drugih jugoslovanskih jezikih, pa tudi v nemščini in an- gleščini. Trenutno najbolj brana knjiga je delo angleške pisateljice Enid Blyton Pet prijateljev (delo izhaja v nadaljevanjih). Knjižnica mladim bralcem priporoča novo mladinsko delo pisatelja Ferija Lainščka Aj- ša Najša, za katero predvidevajo, da bo nova mladinska uspešnica, saj je eno najbolj simpatičnih novejših literarnih najstniških del. Pionirski oddelek ni namenjen samo za domače branje, ampak je njen namen ta, da širi in poglablja splošno znanje mladih ljudi. Zato je knjižnica založena tudi s strokovno literaturo, ki ima danes vedno večji pomen. Mladinski oddelek redno prireja razstave novitet, aktualnih del in del znanih literarnih ustvarjalcev ob pomembnih obletnicah. Izposoja v knjižnici je celodnevna, ob sobotah pa le dopoldne. Martina KOCUVAN Valerija ILEŠIČ TEDNIK ~ december 1989 OD TU IN TAM - 7 Telesna kultura ima v središču ob Dravi dolgo tradicijo Nogometni klub v Središču ob Dravi zapolnil vrzel po preneha- nju orodne telovadbe in rokometa • Po dvanajstih letih obstoja so se uvrstili v slovensko nogometno ligo — vzhod. Da ima telesna kultura v Sre- dišču ob Dravi dolgo tradicijo, pričata dve telovadni dvorani še izpred druge vojne. Telovadci so vneto telovadili in igrali odbojko pri orlih in sokolih. V nekdanji »orlani«, kot ji pravijo Središča- ni, je sedaj kinodvorana, v »so- kolani« pa so vneto telovadili še pred dobrimi dvajsetimi leti. Obe dvorani, še posebej nekdanji so- kolski dom, sta v dokaj žalost- nem stanju. Orodni telovadci so pred voj- no in po njej veliko pomenili v državnem, odbojkarji pa v slo- venskem merilu. Orodna telo- vadba je v tem kmečko-obrtni- škem kraju živela še v letih 1967 in 68, izumrla pa je zaradi neza- držnega propadanja telovadne dvorane. Ob tem Središčani radi povedo, da bi se še danes ukvar- jali z orodno telovadbo, če bi imeli pred več kot dvajsetimi leti primerno telovadnico. Ko so z orodno telovadbo pre- nehali še zadnji entuziasti, so mladi Središčani začeli z roko- metom in ga dokaj uspešno igrali štiri leta. Po skoraj petletnem za- tišju so zagnani športniki 1977. leta ustanovili nogometni klub. Pogoje so imeli — dovolj mladih in navdušenih igralcev, ki jih je kar razganjalo od preobilice energije, ter dovolj ravnih zele- nih površin, da so se lahko podi- li po njih. Sprva so igrali na igrišču med sokolskim domom in osnovno šolo, kasneje pa so svoj prostor našli na Gradišču, kjer je bila ne- koč vaška gmajna. 1980. leta so naredili igrišče in pričeli gradnjo klubskih prostorov; tam imajo danes garderobe, slačilnice in tu- še. Objekt so postavili delno sami s prostovoljnim delom, delno pa s pomočjo krajevne skupnosti, Gosada, Notranje opreme, Slovi- na — Kmetijskega kombinata Je- ruzalem Ormož ter Tovarne slad- korja Ormož. Pomagal pa jim je tudi zdomec, domačin iz Središ- ča Franc Jakhel. V klubu je da- nes 70 igralcev, razdeljeni so v štiri selekcije; pionirji, kadeti, mladinci in člani. Uspehi kluba v dvanajstih letih Nogomet so začeli igrati v naj- nižji nogometni ligi in čez dve le- ti prišli v prvo medobčinsko ligo nogometnih zvez občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Tu so ostali devet let. V tem času so bi- li trikrat prvaki, v tretje, po dveh neuspelih poskusih, pa jim je le- tos uspelo priti v slovensko ob- močno nogometno ligo — vzhod. V minulih devetih letih so štiri- krat igrali finale za pokal marša- la Tita v MNZ, od tega jim je dvakrat uspelo osvojiti prvo me- sto. Največji uspeh kluba so do- segli prav v letu 1989, ko so člani prišli v polfinale, pionirji, kadeti in mladinci pa tekmujejo v MNZ Ptuj. Letos je nogometni klub Sre- dišče prejel Plaketo krajevne skupnosti Središče kot najvišje priznanje na področju športa v kraju. Vodstvo kluba »To je vse lepo in prav, veseli smo uspehov,« je menil trener Danilo Žerjav in nadaljeval ne- koliko zagrenjeno: »Vsaka pali- ca ima pač dva konca in za uspe- hi kluba je mnogo trdega dela. Od desetih zagnancev, ki so klub ustanovili, sva ostala samo še dva.« To sta brata Danilo in Leon Žerjav. Danilo, ki je končal šolo za nogometnega trenerja, trenira in dela z vsemi štirimi selekcija- mi. Brat Leon pa je deklica za vse, saj mora v času tekmovanj na domačem igrišču skrbeti za vse — od tople vode do lepo ure- jenega in pokošenega igrišča in vsega, kar je ob tekmovanjih po- trebno. Za prevoz moštva imajo kom- bi, za katerega skrbijo sami. Za takšen rang tekmovanja je to res- nično premalo ljudi, saj se mora Danilo, ki sicer kmetuje, nogo- metašem posvetiti šest dni v ted- nu. Prosti dan ima samo v pone- deljek. Brata Žerjav ob tem zatrjujeta, da uvrstitev v slovensko obmo- čno nogometno ligo vzhod in polfinale za pokal maršala Tita na območju Slovenije ni samo njuna zasluga, temveč mnogih, ki so v klubu pomagali prejšnja leta. Mednje sodijo Avgust Ko- vač, ki je bil 10 let predsednik kluba, Ivan Horvat, Silvo Kanič, Jurij Dogša, Miran Kovač in tu- di sedanji predsednik kluba Kondrad Kolarič. Na vprašanje, kaj delajo sedaj pozimi, sta odgovorila, da nič, in takoj nato pristavila, da imajo dvakrat tedensko treninge z no- gometaši v novi šolski telovadni- ci. Kaj pa denar? Denarna sredstva, ki jih v ta- kih klubih ni nikoli dovolj, bolj ali manj žulijo tudi njih. Za svoje delovanje jih prejemajo od ob- činske TKS Ormož, na pomoč pa jim priskočijo še Droga — Go- sad iz Središča, Tovarna sladkor- ja in še nekateri drugi. Pravijo, da za silo gre. Načrti za prihodnost Cilj je ostati v ligi, če pa se sre- ča (ob dobrem in vztrajnem delu, seveda) ujame v njihova jadra, pa je tu še enotna slovenska no- gometna liga — čez kakšni dve leti. Kader imajo dober, za bodo- čnost nogometa v Središču ob Dravi ni bojazni. Na vprašanje, zakaj imajo ijralci zelene majice, sta brata Žerjav povedala, da je to kmečki klub, ki živi v zelenem okolju. Hudomušno sta še dejala, da je bil prejšnji predsednik kmet, kmet je sedanji predsednik in s kmetijstvom se ukvarja tudi tre- ner. Kljub zeleni barvi dresov pa še niso pri Zelenih. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan Člani nogometnega kluba Središče ob Dravi po tekmi z ekipo Maribora junija letos. 30 let Judo kluba Impol iz Slovenske Bistrice »Slovenska Bistrica — mesto pod Pohorjem, je pred tremi deset- letji ponudila areno belemu športu, ki prihaja iz dajjne Japonske, vendar je kmalu dobil domovinsko pravico tudi tu, v Slovenski Bistri- ci,« je na proslavi ob tridesetletnici JUDO kluba IMPOL, ki je bila 23. novembra, dejala povezovalka programa Meta Pristovnik. Trideset let delovanja kluba res ni veliko, to, denimo, naj bi bila slaba polovica življenja človeka. Vendar pa rezultati, ki so jih člani kluba dosegli v minulih tridesetih letih na raznih tekmovanjih, od re- publiških in zveznih do svetovnih in celo olimpijskih, presegajo rezul- tate tudi tistih klubov, ki se ponašajo s še bolj častitljivo obletnico de- lovanja, je povedal Slavko Kleindinst, predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica. Ime delovne organizacije IMPOL in tudi občine Slovenska Bi- strica so judoisti ponesli v svet. Svoje delo nadaljujejo z vzgojo mla- dega rodu, kar je tudi garancija za nadaljnji usfjeh kluba, kjer je do- bro vidna delovna upornost Pohorcev, saj je rodila lepe uspehe tudi v športu, ki ne izhaja iz teh krajev. V minulih tridesetih letih je v klubu tako ali drugače delovalo okoli 1500 mladih ljudi. Najzaslužnejšim članom kluba so ob jubileju podelili plakete. Prejeli so jih Stanko Topolčnik, Janez Vidmajer, Franc Pliberšek, Franc Očko, Filip Leščak, Anton Leskovar, Jože Ajd, Franjo Ledinek, Danilo Utenkar, Adi Greif, Jožica Šerbelj, t)0 Impol, ZTKO Sloven- ska Bistrica in Slovenije ter JUDO zveza Slovenije. Diplome so prejeli JUDO zveza Jugoslavije, skupščina občine Slovenska Bistrica in še 20 članov. Podelili so tudi številna pisna pri- znanja; prejele so jih tudi nekatere časopisne in radijske hiše ter šte- vilni posamezniki. Anton Leskovar je prejel mojstrski pas tretjega dana, Franc Očko mojstrski pas četrti dan, Filip Leščak mojstrski pas peti dan, Stanku Topolčniku pa bo naknadno podeljen mojstrski pas šesti dan. JUDO klubu Impol je podelila plaketo ZTKO občine Slovenska Bistrica in jim je za sofinanciranje savne dodelila 100 milijonov dinarjev. Ob tri- desetletnici sta jim poslala čestitke tudi predsednik slovenskih sindi- katov Miha Ravnik in Judo klub Olimpija. V kulturnem delu programa so se predstavili učenci glasbene šo- le in osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice, sklenili pa so ga plesalci folklorne skupine Impol. , ^ Vida Topolovec Janko Bohak, tehnični vodja, in Milan Kneževič, predsednik društva. Danilo Polajžer (desno) na 1. mednarodnem turnirju v Ptuju. Ptujski šahisti — zvezni ligaši Na 43. ekipnem republiškem prvenstvu, ki je potekalo od 25. do 30. novembra v Slovenj Grad- cu, so izjemen uspeh dosegli ša- histi Šahovskega društva Ptuj, saj so brez izgubljenega srečanja osvojili prvo mesto in se tako kot republiški prvaki uvrstili v drugo zvezno ligo. Čeprav so po tihem to načrtovali že zadnja tri leta, so se vedno morali zadovoljiti z 2. ali 3. mestom, kar je bil sicer uspeh glede na izredno močno konkurenco, vendar pravega za- doščenja za vložen trud in pri- prave posameznikov ni bilo. Na letošnjem prvenstvu so že v pr- vem kolu naleteli na prvega fa- vorita prvenstva MARLES-KO- VINAR Maribor. Vzdušje v eki- pi je bilo izredno dobro in po ogorčeni borbi so po petih urah igre slavili ptujski šahisti z rezul- tatom 5,5:4,5, kar je igralcem da- lo izredno moralno podporo za naslednja srečanja. Ptujčani so nato zapovrstjo premagali Radenskos 7:3, Slo- venj Gradec 6:4, Jesenice 8,5:1,5, vedno izredno neugodno ekipo Žalca 6:4, bivšega zveznega dru- goligaša Domžale 8:2, Kranj 5,5:4,5, Kočevje 6,5:3,5 ter igrali z Vrhniko neodločeno 5:5. Tek- movanje je bilo izredno napor- no, saj je bilo potrebno v treh dneh odigrati dve koli na dan, kar zahteva velik psihični in fizi- čni napor. In kaj menijo nekateri posamezniki zmagovite ekipe: Janko Bohak, tehnični vodja in kapetan: »Že od samega prihoda na tekmovanje je bilo v ekipi iz- redno vzdušje. Po zmagi v prvem kolu proti Kovinarju, ki je bil najresnejši kandidat za prvo me- sto, se je morala v ekipi še dvi- gnila. Praktično ni bilo »slabe točke«, saj so tako člani, mladi- na in še posebej članice odigrali vsa srečanja izredno resno in od- govorno in ob takem pristopu uspeh ni izostal. O tem dovolj zgovorno pričajo rezultati posa- meznih srečanj.« Danilo Polajžer, namestnik ka- petana: »Po zmagi v prvem kolu proti Kovinarju nismo do konca izpustili prve pozicije na tabeli. Dokazali smo, da s svojimi igral- ci (ekipa je bila okrepljena le z Mazijem, ki pa ni bil prisoten na vseh srečanjih) lahko dosežemo uvrstitev v drugo zvezno ligo. Uspeh prav gotovo ni prišel čez noč, ampak je plod načrtnega in strokovnega dela več let. To je tudi del uspeha organizacije in izvedbe dveh mednarodnih tur- nirjev v Ptuju, kjer so si naši igralci nabirali izkušnje za tako odgovorno tekmovanje, kot je re- publiško ekipno prvenstvo. Ni tudi naključje, da imamo v svo- jih vrstah letošnjo člansko repu- bliško prvakinjo Anito Ličino, ki je v Slovenj Gradcu zbrala vseh 9 možnih točk. Nadalje je tu le- tošnja mladinska republiška pr- vakinja Narcisa Mihevc, eden najperspektivnejših mladincev in drugi z letošnjega državnega pio- nirskega prvenstva Marko Tra- tar. Tu je še FM Rado Brglez, ki je pred dnevi osvojil prvi bal za MM, FM Marko Podvršnik, kije bil s 6 točkami najboljši igralec na članskih deskah, tu so bili vedno zanesljivi Janko Bohak, Ivo Mihevc, Miloš Ličina, Silva Razlag, ki je tokrat skrbela za or- ganizacijske posle in dobro po- čutje ter vzdušje v ekipi, ter no- vinca Boris Žlender, Oliver Te- žak in Sašo Prelog. To je ekipa, ki je sposobna uspehov tudi v drugi zvezni ligi.« Anita Ličina, članska republi- ška prvakinja: »Izredno vesela sem uspeha, ki ga je dosegla na- ša ekipa, čeprav so vsi stavili na zmago Kovinarja iz Maribora. Seveda sem zadovoljna tudi s svojo igro, saj nisem pričakovala 100% uspeha. To mi daje tudi samozavest pred nastopom na polfinalu državnega prvenstva, kjer bom nastopila skupaj s klubsko kolegico, letošnjo mla- dinsko republiško prvakinjo Narciso Mihevc, ki je tudi na tem prvenstvu igrala odlično in brez izgubljene partije zbrala 6,5 točk.« Rado Brglez: »Disciplina v ekipi je bila izredna in tako uspeh ni izostal. Z nadaljeva- njem na strokovnem izpopolnje- vanju je ta ekipa sposobna novih uspehov.« Saša Prelog, najmaljši v ekipi: »F*resrečen sem, da sem bil član ekipe, ki je osvojila naslov repu- bliškega prvaka. Sam sicer nisem nastopil, vsekakor pa je to zame veliko priznanje in obveza za na- prej.« Ptujski šahisti so tako edini slovenski šahovski klub, ki bo naslednje leto nastopil v drugi zvezni ligi. Ta uspeh so dosegli naslednji igralci: MM Danilo Polajžer, ki je zbral 5 točk iz 9 srečanj, FM Rado Brglez 5,5 (9), FM Leon Mazi 4,5 (7), FM Mar- ko Podvršnik 6 (9), M K Janko Bohak 3,5 (5), M K Albin Žganec 3,5 (6), M K Ivo Mihevc 5 (8), pr- vokat. Boris Žlender 0(1), prvo- kat. Oliver Težak, rezerva, M K Narcisa Mihevc 6,5 (9), M K Ani- ta Ličina 9 (9), drugokat. Silva Razlag, rezerva, M K Marko Tra- tar 5 (9), prvokat. Miloš Ličina 4,5 (9) in Saša Prelog, rezerva. Vrstni red ekip: 1. ŠD Ptuj 17 točk, 2. Marles-Kovinar 16, 3. Žalec-Jeklotehna 12, 4. Vrhnika 12, 5. Domžale 9, 6. Slovenj Gra- dec 8, 7. Kranj 7, 8. Radenska- Pomurje 7, 9. Jesenice 2 in 10. Kočevje brez točk. Iz lige so iz- padli zadnji trije uvrščeni klubi in bodo naslednje leto v drugi slovenski ligi poskušali ponovno osvojiti status slovenskega prvo- ligaša. Ptujski šah je z osvojitvijo pr- vega mesta dosegel enega največ- jih uspehov z uvrstitvijo v drugo zvezno ligo, kjer so pred leti Ptujčani uspešno nastopali štiri sezone. Uspešen nastop v tej konkurenci jim je ob podelitvi priznanj in pokalov zaželel tudi delegat Šahovske zveze Slovenije in njen predsednik Milan Kneže- vič, ki ob tem ni skrival zadovolj- stva, da je obenem tudi predsed- nik najuspešnejše ekipe 43. repu- bliškega ekipnega prvenstva. Silva Razlag Končne lestvice lig MNZ Ptuj za jesenski del tekmovalne sezone 8 — ZA KRATEK ČAS 21. december 1989 - TEDNIK Dober den! Zaj pa že odštevlemo dneve in vure totega leta. Najpret bode nas Božižek obiska, potli pride dedek Mraz, za nJim pa še pre ata Žajfovič. Jaz od nibenega nič dobrega ne pri- čakuvlen, saj so vsi trije materialno, ta zodji pa poleg toga še umsko nelikvidni. Je pa letos čista drgačik, kak je bilo prejšja le- ta. Letos je tudi Božič rdeči den grota. To zaenkrat še ne pome- ni, da bi Božiček v partijo vstopa, bode pa tisti den dela prosti. Jaz sen že moji Mici obeča, da ji bon lepo jezuščeka v jaslice po- loža. Drogi brolci Tednika, hvala vam lepa, še posebno tistim, ki ste tisto anketo izpunili in mojo rubriko po bralnosti na zlo viso- ko tretjo mesto uvrstili. V totih norih cajtih je tudi bronasta ko- lajna dosti vredna. Samo zdaj še vi pište totin Tednikovim še- fom, naj mi na toti račun malo honorar poprovijo, da si bon leh- ko vsoki tjeden na toti račun vsaj en špricar kupa . . . Zdaj pa vam moren še en vic napisati, ki mi ga je Tilika tan iz okolice Podgorcof povedala: Bila je na pogrebi dohtara, ki člo- veška srca zdrovi. Med množico hvaležnih pacientof je bila tudi ženska, kije iz hvaležnosti do pokojnega nesla v roki vejki cvetni venec, nareti v obliki srca . . . Ker je bija na pogrebi tudi pokojni- kov kolega ginekolog, saj vete, to je tisti dohtar za ženske zade- ve, ga je Tilika vljudno, seveda z nasmehom vprošala— »Gospod ginekolog, v kokšni obliki pa bomo te vam ženske speltle ve- nec . . . ?« Seveda sta se obodvo nasmejola in vama prepuščata uganko, kaj sta mela v mislih. Če vi, drogi brolci, mislite tisto, kaj ste unadva mela v mislih, te ste rahlo pokvarjeni.. . Tak, vidite, v norih cajtih vid ne škodijo, pač pa zdrovijo te- lo in dušo. Ker vem. da je med vami dosti vicologov, vas poziv- lem, da mi pošlete dobre štose, ke mo se fsifkuper malo smejoli. Pa srečno. Vaš smehec LUJZEK. TEDNIK - december 1989 ZA REZVEDRILO — 9 10 - OGLASI IN OBJAVE 21. december 1989 - XEDNIK TEDNIK ~ december 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 Kam s pošto v Vidmu Videmski poštno-telefonski problemi že kar nekaj časa buri- jo duhove v tej telefonsko po- vsem nerazviti krajevni skupno- sti. Vodilni v krajevni samoupra- vi iščejo rešitve in se pri tem ob- našajo kot dobri gospodarji, to- rej kako najceneje priti do pro- stora za telefonsko centralo in pošto. Pred slabim mesecem je že ka- zalo, da so dogovarjanja pripe- ljala do rešitve. Tako idealne, da je človek lahko samo pomislil: — Le kako da se tega nismo prej spomnili! Na skupnem sestanku z gasilci, ko so prišli tudi pred- stavniki izvršnega sveta SO Ptuj in Občinske gasilske zveze, so namreč sklenili, da izrabijo za pošto del novo nastajajočega ga- silskega doma v Vidmu. Dom ima namreč ogromno podstrešje — skladišče najrazličnejšega ma- teriala, ki bi se ga dalo preurediti v več prostorov. V pogovoru so vsi prisotni ugotovili, da bi bilo zaradi krajanov, ki pošto veliko- krat uporabljajo, nerodno, če bi se morali vzpenjati po stopnicah in gasilci so bili pripravljeni, da se preselijo v nadstropje (na podstrešje), ko jim krajevna skupnost usposobi podstrešne prostore. Dovolj je namreč povr- šine za dvorano, pisarno, kuhi- njo, sanitarije in še kakšno sobo. Ampak ko so že pričeli na oglede hoditi gradbeni mojstri, so se gasilci spuntali: doma ne dajo. Kot da bi jim ga hotel kdo vzeti! Kakorkoli že — odločitev o tem, ali bo pošta s telefonsko centralo lahko v gasilski stavbi ali ne, je v rokah gasilcev. Sklep o tem nameravajo sprejeti v krat- kem. Argumentov za in proti so slišali že cel kup, sami pa si mo- rajo odgovoriti na vprašanje: ali bodo v naslednjih letih ogromno svoje energije vlagali v zbiranje denarja za dokončanje doma (od veselic do zbiranja prostovoljrrih prispevkov), saj je potrebno stav- bo končati (pripravljena pa jo je končati krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka, saj se denar v tem referendumskem ob- dobju zbira tudi za širjenje tele- fonskega omrežja), ali pa se bo- do posvetili svojemu osnovnemu poslanstvu — požarni preventivi in pomoči ljudem v nesreči — in bo dom končan iz nekoliko večje vreče denarja na račun pošte. Ali bodo gasilci res kaj izgubi- li? Na to vprašanje naj si odgo- vorijo sami. Videmska fara pa potrebuje oboje — gasilce in te- lefone. In ponujena rešitev zago- tavlja nemoten razvoj obojega. jš Svečano ob desetletnici Tovarne sladkorja Ormož Tovarna sladkorja v Ormožu deluje po metodah, ki so uveljavljene v razvitem svetu 0 Visok izkoristek biološkega sladkorja, energije in vi- soka produktivnost ter organizacija dela # V tem letu so po dohodku na delavca na 45. mestu med delovnimi organizacijami Slovenije, v seve- rovzhodni Sloveniji pa je le še nekaj uspešnejših • Njihovi proizvodi so znani po svoji kvaliteti — sladkor doma, rezanci pri inozemskih kupcih in melasa pri predelovalnih organizacijah 0 V tem letu bodo 35.000 va- gonov sladkorne pese (45 odstotkov iz Slovenije, 30 iz Hrvaške in 25 iz Madžarske) predelali v 45 tisoč ton sladkorja • V kooperacijsko proiz- vodnjo vključenih 5.000 kooperantov in pridelali so 60 odstotkov pese; 40 odstotkov je iz družbenega sektorja. »Ob desetletnici tovarne slad- korja Ormož se nehote odpira vr- sta vprašanj, ki si jih zastavlja- mo, da bi ugotovili, v čem je bil razlog, kdo je omogočil in kje so bile materialne osnove za takšen razvoj dejavnosti, kot ga Tovar- na sladkorja pomeni danes,« je v svojem nagovoru ob jubileju TSO povedala Majda Lukner, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Ormož. Zbralo se je veliko število po- vabljenih, ki so pomagali pri pr- vih začetkih tovarne, stali ob strani mlademu in pridnemu ko- lektivu ob začetnih težavah, ko je marsikdo zlobno natolceval: — Glejte, saj gre za politično tovar- no. Med povabljenimi je bil tudi Milan Kneževič, slovenski mini- ster za kmetijstvo, ki je že prej sodeloval z edino slovensko to- varno sladkorja. Dejal je: »Pre- veva me prijeten občutek ob spo- minih na vse, kar se je v minulih letih dogajalo. Vseskozi smo do- kazovali, da je to zelo pomem- ben objekt, s stališča proizvodnje sladkorne pese in kot infrastruk- tumi objekt, ki bo pozitivno vpli- val na ves razvoj območja, ki je vezano na tovarno. Sprva so bile težave pri finančnem poslovanju tovarne, ki jih je povzročila ne- dodelana ekonomska politika. Vendar sedaj dobro poslujejo, kar je najboljši odgovor vsem ti- stim, ki so na tovarno gledali drugače.« V Sloveniji pokrivamo 80 do 85 odstotkov potrebe po hrani. Najboljša je tista, ki je pridelana doma. Ob tem je Tovarna slad- korja eden tistih temeljev doma- če pridelave, ki s svojim kvalite- tnim proizvodom prodira tudi na tuji trg. Ob osnovni so znali vzpostaviti tudi drugo proizvod- njo. Ob intenzivnejšem razvoju kmetijstva je dobila sladkorna pesa pomembno mesto, posebno še v zvezi z izkoriščanjem velikih melioriranih površin v SV Slove- niji, kjer naravne danosti omogo- čajo razvoj intenzivnega tržnega poljedeljstva. Izredno veliko naporov sta vložila kolektiv tovarne sladkor- ja in družbenopolitična skupnost za pridobivanje novih površin ter premagovanje vseh težav v tem obdobju. Najbolj vzpodbud- na ob tem jubileju je ugotovitev, da je bila Tovarna sladkorja v Ormožu ena najupravičenejših odločitev, saj se je pokazala tudi ekonomsko upravičena. Izgradnje tovarne sladkorja pomeni v občini bistven poseg v strukturo občinskega gospodar- stva, saj se je z njo povečal delež industrije v družbenem proizvo- du občine do 49 odstotkov, med- tem ko se je znižal delež kmetij- stva. Ob tem je potrebno tudi pripomniti, da so v občini Or- mož začeli hitreje dosegati druž- beni proizvod SR Slovenije, saj so se približali 60 odstotkom družbenega prihodka na prebi- valca v SR Sloveniji že v letu 1987. Tovarna stopa ob dobrem in uspešnem poslovanju v drugo desetletje. Sklenili bi z besedami direktorja Vinka Štefančiča, ki je skupaj s tovarno in zaposlenimi prebolel vse začetne bolezni — od tistih v ustanavljanju do prvih suhih in sedanjih uspešnih: »Pred nami je drugo desetletje, polno nemirnega časa, velikih gospodarskih gibanj v Evropi. In čeprav majhni, želimo enako- vredni, tehnološko in ekonom- sko produktivni stopiti v ta čas in prostor. To naj bi bil cilj naše druge dekade.« Vida Topolovec Magister Vinko Štefančič, direktor tovarne: »V desetem letu proizvodnje smo dosegli največji obseg, zmo- gljivost tovarne bo presežena za deset odstotkov. Pomembno je tudi to, da smo pred približno letom dni pričeli v proizvodnji uresničevati ekonomske odnose in da je rezultat tudi sedanji obseg proizvodnje, s tem pa tudi vzpodbudna prihodnost. V tovarni sladkorja seveda ne gre več zgolj za sladkor, po- membni so tudi vzporedni proizvodi. V tovarni razmišljamo o vsem, kar bi dalo možnost nadaljnje širitve proizvodnje in nova delovna mesta. Možnosti vidimo v finalizaciji glavnega proizvoda: navezali smo že stike z belgijskimi in italijanskimi finalisti. Pomembna je tu- di finalizacija stranskih proizvodov, ki se že pojavljajo kot po- membna surovina, v prvi vrsti kot gnojilo. Pri nadaljnji širitvi osnovne proizvodnje moramo biti realni. Vsako leto ni mogoče pričakovati takšne pridelave pese, letos je bilo vse leto kar precej padavin, ni pa bilo visokih temperatur in tako je vsebnost sladkorja v večji količini pese razmeroma nizka. Na osno- vi dosedanjih izkušenj bi bilo mogoče pričakovati, da bi bili sposob- ni v eni sezoni pridelati okoli 50 tisoč ton sladkorja. Če bi bila pri- delava pese znatno večja, potem bi morali v naslednjem desetletju razmišljati o širitvi zmogljivosti tovarne. Vendar dajemo največjo pozornost vsebnosti sladkorja, saj smo po pridelku pese že nad ju- goslovanskim povprečjem. Več sladkorja v pesi seveda pomeni večji dohodek pridelovalcu in tovarni. Širitev obsega površin za sladkor- no peso in zmogljivosti tovarne pa, mislim, da pride v poštev šele ob koncu tega stoletja.« JB Pogled na tovarno (Foto: Ema Žalar.) Kdaj in kje dedek Mraz Dedek Mraz bo obiskal otroke v vseh krajevnih skupnostih ptujske občine in vseh enotah Vzgojnovarstvene organizacije Mirana Sagadina Ptuj. Priložno- stni programi ob njepvem prihodu bodo različni, v njih pa sodelujejo učenci osnovnih šol, gledališka skupina otroškega vrtca, igralka Zvezdana Mlakar, pevci Neca Falk, Zlatko Dobrič, Roman Frelih. Otroci od dveh do sedmih let bodo dobili vabila, kdaj in kje jih bo obdaril dedek Mraz. Na ptujske ulice pa se bo dedek Mraz pripeljal v kočiji v soboto, 23. de- cembra, spremljali pa ga bodo snežaki, snežna kraljica in še kdo. Na Trg mla- dinskih delovnih bo prispel ob 17. uri. Tako bo vsak dan do 30. decembra. V ne- deljo, 24. decembra, bo ob 16. uri nastopil iluzionist Mariizz, v ponedeljek ob 18. uri bo v gledališču gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Skrivnosti Nika Grafenauerja, ob enaki uri bo ista predstava tudi v sredo, 27. decembra; tega dne bo dedek Mraz v športni dvorani Mladika in ne na Trgu mladinskih delovnih brigad kot druge dni. V četrtek, 28. in v petek, 29. decem- bra, se bodo v ptujskem gledališču predstavili igralci kulturnega društva Lipa iz Velikovca z igrico Mali strah Bav-Bav. V petek pa bodo nastopili tudi lutkarji DPD Svoboda Ptuj z igrico Sinjemodri Peter. V diskoteki Super Li bodo od 26. decembra do konca leta med 16. in 18. uro vrteli glasbo in filme za otroke. Pred prihodom dedka Mraza se bodo na Trgu mladinskih delovnih brigad predstavi- le tudi nekatere folklorne skupine ptujske občine. Zadnji dan starega leta pa bo od 23. ure naprej na trgu tudi srečanje prijateljev in znancev, saj želi zveza dru- štev prijateljev mladine, ki je organizator novoletnih prireditev, tudi na tak na- čin razširiti krog sodelavcev. Vabljeni! N. V. Podpisali pogodbo za izdelavo razvojne študije za Haloze Predsednik občinskega izvršnega sveta in direktor koroške razvojne or- ganizacije z Raven na Koroškem sta v ponedeljek v Ptuju podpisala pogodbo o izdelavi razvojne študije za Haloze, ki stane 54.000 nemških mark. Denar bodo skušali zagotoviti iz drugih virov, proračuna in solidarnostnih sredstev s tem ne bodo obremenjevali. Računajo tudi na republiški dinar. V prvi etapi bodo delavci koroške razvojne organizacije izdelali zasno- vo poselitve celotnega območja Haloz, v drugi razvojni koncept in podrobni razvojni program s poudarkom na turistični perspektivi nekaterih haloških območij. Rok za izdelavo je sedem mesecev. Omenjene dokumente bo oblikovala šestčlanska skupina strokovnjakov koroške razvojne organizacije. V pomoč ji bo tudi posebna skupina občin- skega izvršnega sveta, v kateri bodo strokovnjaki s posameznih področij. MG Rodile so: Marija Jurgec, Stanovno 42 — Katjo; Suzana Vogrinec, Ormož, Ob Ribniku — Saro; Irena Križ- nik, Mestni Vrh 65 — Boštjana; Jerica Sužnik, Žerovinci 33 — Gorana; Martina Klemenčič, Mala vas 7, Tomaž — dečka; Jo- landa Lončarič, Ul. 25. maja 15 — dečka; Marija Zagoršek, Bu- kovci 72 — deklico; Karmen Klasinc, Ziherlova pl. 3 — Nina; Danica Herega, Mestni Vrh 36 — Emanuelo; Irena Zelenik, Spuhlja 9 — dečka; Suzana Vr- banjac. Ormoška 85 — dečka; Marjana Moravec, Trgovišče 43 — Tibora; Zdenka Nikolič, Or- mož, Fravska 4 — Nadjo; Irena Gajšt, Sestrže 45/a — Saša; La- dislava Krošl, Savinsko 38 — Damjano; Zinka Irgl, Zagorci 78 — dečka; Smiljana Zorko, Mo- škanjci 2/a — Tadeja; Slavica Lah, Strmec 7 — Leona; Marija Rakuša, Obrež 97 — Martino; Stanka Črček, Obrež 58/a — de- čka; Kristina Kojc, Čermožiše 62/a — dečka; Majda Holc, Gr- linci 17 — dečka; Suzana Vido- vič. Majski vrh 1 — Uroša; Dra- gica Pešakovič, Gregorčičev dr. 6 — Matejo; Veronika Potočnik, Krčevina 155 — Dušana; Milica Matjašič, Placar 40/c — Matja- ža; Vlasta Kamenšek, Maistrova 31 — Evo; Olga Zamuda, Pod- gorci 132 — dečka; Anka Lesjak, Ormož, Ptujska c. 12/b — Ur- ško; Anica Petek, Desenci 6 — dečka; Valentina Roškar, Runeč 77 — Dejana; Karmen Tumšek, Rotman 24/a — dečka; Marjana Firbas, Moškanjci 85 — Ano; Dušanka Kmetec, Ormoška 35 — dečka; Olga Škrjanec, Vinski Vrh 23 — Barbaro. Poroke: Jožef Cvetko, Hlaponci 53, in Dragica Zemljič, Savci 7; Oliver Širec, Reševa 27, in Mateja Za- dravec, Ciril—Metodov dr. 5. Umrli so: Matilda Visenjak, Lasigovci 14, roj. 1939, umrla 9. dec. 1989; Marija Vogrin, Miklavž pri Or- možu 9, roj. 1921, umrla 10. dec. 1989; Franc Mohorič, Mostje 5, roj. 1911, umrl 10. dec. 1989; Li- dija Lukner, Volkmerjeva 9, roj. 1966, umrla 9. dec. 1989; Janez Kolarič, Gajevci 6/a, roj. 1942, umrl 13. dec. 1989; Štefanija Kvar, Senešci 31, roj. 1922, umr- la 15. dec. 1989; Marija Pere, Ja- strebci 37, roj. 1907, umrla 17. dec. 1989; Katarina Koren, Slo- venja vas 57/a, roj. 1906, umrla 18. dec. 1989. Kulturni križemkražem Ormož • Nocoj ob 20. uri bo v cerkvi svetega Jakoba koncert boži- čnih pesmi v izvedbi NEW SW1NG gUARTETA. Kog • Jutri zvečer bo na Kogu v okviru praznovanja krajevnega praz- nika občinsko srečanje odraslih in mladinskih pevskih zborov ter vokal- nih skupin občine Ormož. Ormož • V soboto, 23. decembra, ob 20. uri bo v domu kulture f.ijva predstava filmskega gledališča letos ustanovljenega KLUBA — 7. Ormož • V nedeljo, 24. decembra, bo v mali dvorani doma kulture odpr- tje razstave fotografij Miroslava Ber- tonclja iz Ljubljane in potopisne pro- jekcije diapozitivov z Irske. Ormož • 25. decembra bo pričetek tečaja otroških plesov, ki ga prireja plesni klub. Ormož • 26. decembra ob 20. uri bo v domu kulture gledališka gala predstava; v gosteh bo gledališče iz Zagreba. Ormož • 27. decembra bo predno- voletni dan ljubiteljske kulture. Na Kerenčičevem trgu se bodo ob 16. uri z utrinki iz ljubiteljske ustvarjalnosti predstavile gledališke, glasbene in plesne skupine. Ormož • 28. decembra bo v hotelu Ormož plesni večer ob svečah. Nasto- pili bodo s klasičnimi in latinskoame- riškimi plesi ter kulturnim progra- mom. Vida Topolovec PRIŽGAL CIGARETO, ZANE- TIL POŽAR Prejšnjo sredo, 13. decembra, dobro uro po polnoči je nastal požar na gospodarskem poslopju Miroslave Medved iz Zgornjega Leskovca 1. Prihiteli so domači in okoliški gasilci, ki so požar lo- kalizirali, iz ognja in dima pa iz- vlekli 53-letnega Janeza Cafuto iz Skorišnjaka 43. Ker je imel Cafuta opekline druge stopnje, so ga nemudoma prepeljali v ma- riborsko bolnišnico. Pogorelo je leseno gospodarsko poslopje v velikosti 10 x lOm, v njem pa dva prostorninska metra drv, 3 tone sena, čez tono koruze in ne- kaj orodja. Ocenjujejo, da je na- stala škoda okoli 400 milijonov dinarjev. Ugotovili so, da je po- žar nastal zaradi tega, ker je Ca- futa šel prenočevati v listnjak, in preden je utrujen zaspal, si je prižgal še cigareto ... MOPEDIST ZBIL PEŠKO Po cesti od Stogovec proti Že- talam se je v petek, 15. decem- bra, zvečer peljal na kolesu z mo- torjem Martin Kores iz Kočic. V Narapljah mu je prišla nasproU po levi strani ceste Matilda Vek. Pri pretesnem prehitevanju jo je mopedist zadel in zbil po cestiš- ču. hfudo ranjeno Vekovo so pre- peljali v ptujsko bolnišnico. TATOVI OBISKALI BENCIN- SKO ČRPALKO Prejšnji teden so doslej še ne- znani tatovi obiskali bencinsko črpalko v Hajdošah. Čeprav je črpalka ob močno prometni ma- gistralni cesti, so se tatovi kar dobro založili. Odnesli so za 300 milijonov dinarjev raznih nado- mestnih delov za zastavo 101, tri kartonske škatle piva v pločevin- kah in 1500 zavojčkov raznih ci- garet. POŽAR V STANOVANJSKI HIŠI V začetku prejšnjega tedna je nastal požar v stanovanjski hiši v Poljčanah in povzročil za več kot 200 milijonov dinarjev škode. Do požara je prišlo zaradi tega, ker je v posodi na štedilniku bilo olje, ki se je pregrelo in vnelo. FF TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in gla- vni urednik), Ludvik Kotar ^dgovorni urednik), Jože Smigoc (namestnik odgovor- nega urednika in lektor), Šte- fan Pušnik (tehnični ured- nik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Luk- man, Martin Ozmec, Vida To- polovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič. NASLOV: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. 062/771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina 1.400.000 di- narjev, za tujino 2.600.000 di- narjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. TSSK: ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.