POGOVOR AKTUALNO NA DELOVNEM MESTU ANA VUČINA VRŠNAK SAZU STANKO MANOJLOVIĆ Povezovanje je ključno, drugače napredka ni Električna energija je energetski vir prihodnosti Najlepše je zaključevati projekte ŠTEVILKA 3/2022 Zanimanje za postavitev lastnih elektrarn hitro narašča, a s tem tudi težave naš Stik Inovacija energetike '22 3 14. Vrh inovativnih v energetiki Pospeški zelenega prehoda Brdo pri Kranju, 5. oktober Vladimir Habjan novinar revije Naš stik Negotova pot v energetsko prihodnost Ko sem se pred leti vozil z vlakom po Tokiu, kjer s predmestji vred živi več kot 30 milijonov prebivalcev, in opazoval te silne razsežnosti, sem se zavedel majhnosti naše »male državice«. Vendar, ko skušaš energetsko pokriti dva milijona prebivalstva s pripadajočo industrijo, zadeve niso videti več tako majhne, v teh turbulentnih in tranzicijskih časih pa tudi preproste ne. Zeleni prehod pospešujejo inovativni REPowerEU daje pospešek vaši inovativnosti v času energetske krize: • Seznanite se z novimi tehnologijami in poslovnimi modeli za REPowerEU: varčevanje z energijo, hitreje do obnovljivih virov energije, vodik, izgradnja nove infrastrukture • "Think-tank" srečanje inovativne skupnosti • Več kot 10 aktualnih primerov inovacij PRIJAVITE SE: i: www.prosperia.si e: info@prosperia.si t: 01 437 98 61 m: 031 717 599 Dobili smo novo vlado in z njo dokaj ambiciozen pro­ gram na področju podnebja in energetike. Kot kaže, si bo vlada prizadevala skrbno varovati naravo (tudi z ustanovitvijo posebnega ministrstva), po drugi strani pa bo pospešila investicije v obnovljive vire energije, s čimer bi zagotovila energetsko varnost in samoza­ dostnost ter s tem zmanjšala uvozno odvisnost. Vsem, ki živimo z energetiko, je jasno, da v naši branži hitri koraki niso možni, vse gre na dolgi rok. Imamo osnovni razvojni dokument na področju energetike (EKS) ter celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), gre pa pri tem le za načelne dokumente, v katerih pa ni konkretnih aktivnosti. Te, bolj kot ne, vodijo vlade, ki imajo spet omejen »časovni domet«. V tem segmentu se zavedam naše »majhnosti«: kako lepo bi bilo, če bi tudi na akcijskem področju vodili enotno dolgoročnejšo politiko, tako, ki je v prid državi in državljanom in naši prihodnosti. Zaveze, ki jih je napovedalo novo vodstvo države, so spodbudne. Če na kratko povzamem: opuščanje premoga in fosilnih goriv že do leta 2030, trajnostni razvoj prometa, več obnovljivih virov, povečanje ener­ getske učinkovitosti stavb, odprava obstoječih ad­ ministrativnih in postopkovnih ovir. Umeščanje novih energetskih objektov v prostor je še zlasti boleča rana, saj je splošno znano, da smo na tem področ­ ju preveč togi in so zaveze vseh dosedanjih vlad, da bodo zadeve uredili, vedno padle v vodo. Naša majh­ nost se kaže tudi pri nasprotovanju vsem novim ob­ jektom. Tu se moram strinjati s sogovornico, ki je v tokratnem aktualnem intervjuju povedala, da, če nek­ do nasprotuje obnovljivemu projektu, bi moral sam predstaviti alternativo, ampak realno, torej tako, ki bi dosegala enake cilje. Prav na področju OVE sta razvidna pomanjkanje rdeče niti energetskega razvoja države in naša »majh­nost«: če že vsa leta govorimo o tem, da je nuj­ no povečati delež OVE, potem ne moremo razume­ ti začasnega odvzema sredstev za obnovo in razvoj omrežja, saj je vsem jasno, da večjega pro dora ob­ novljivih virov energije in nove elektrifikacije brez ustreznega omrežja ni mogoče speljati. Sam bi se vprašal tudi o smislu razdrobljenosti distribucije in o prednostih povezovanja, saj bi s tem dobili enoten in bolj vzdržen sistem. Veliko je obetajočih napovedi in želeli bi si, da se jih čim več tudi uresniči. Tako bodo morda tudi visoke cene, ki jih mnenjski voditelji napovedujejo za gospo­ dinjske in poslovne odjemalce v bližnji prihodnosti, le ostale v znosnih okvirih. 4 vsebina naš Stik 16 20 38 60 6 28 52 64 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ 16 POGOVOR Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije Povezovanje je ključno, drugače napredka ni Junija 2007 je bila ustanovljena Energetska zbornica Slovenije. Petnajst let delovanja in današnji časi, ko je o energetiki na splošno, o visokih cenah energentov in o grožnji pred prekinjenimi dobavami vse več govora, so priložnost, da zbornico in njeno vlogo v energetiki malce bolj temeljito predstavimo. AKTUALNO 20 SAZU Električna energija je energetski vir prihodnosti Svet za razvoj pri SAZU je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050. Strategijo je pripravila posebna delovna skupina več kot dvajsetih strokovnjakov različnih strok, oblikovana z namenom priprave strokovnih podlag za širše razprave o podnebnih spremembah in energetiki. Strategija predstavlja prvo gradivo o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju predstavnikov energetske, ekonomske in biološke stroke. 24 Energetska politika Kaj energetiki prinaša koalicijska pogodba? 26 Evropska komisija Z REPowerEU k zmanjšanju energetske odvisnosti ELES Daljnovod Cirkovce–Pince kmalu v poskusno obratovanje ZANIMIVOSTI IZ SVETA SODOBNIM TEHNOLOGIJAM NAPROTI Konkretni problemi potrebujejo konkretne rešitve PRIMER DOBRE PRAKSE 30 ADEX SPOT Narejen prvi korak k nastanku močne regionalne borze 32 ELES Vidni prvi rezultati projekta INCIT-EV 34 Sonce energija Vse bolj se splača imeti lasten energetski vir 56 66 Simulator En-ROADS: preverite učinke energetsko-podnebnih ukrepov SPOMINI Vse se je začelo ob Rinzi 60 NA DELOVNEM MESTU Stanko Manojlović, vodja inženirske podpore dolgoročnemu obratovanju, NEK Najlepše je zaključevati projekte Če je človek proaktiven, torej prodoren, inovativen in zagnan, tudi radoveden, se nedvomno lahko hitro vključi v vsak kolektiv. Tak je očitno Stanko Manojlović, mladenič, ki se je zavihtel na enega vodilnih delovnih mest v Nuklearni elektrarni Krško. 36 V ŠTEVILKAH 38 POD DROBNOGLEDOM Zanimanje za postavitev lastnih elektrarn hitro narašča, a s tem tudi težave Ukrajinska vojna in z njo povezana energetska kriza je povzročila ponoven temeljit premislek o naši nadaljnji energetski oskrbi in preveliki energetski odvisnosti od uvoza energentov, pri čemer se poleg povečanja energetske učinkovitosti kot ena boljših in dolgoročnejših rešitev kaže predvsem večja naslonitev na obnovljive vire energije. 50 TRENUTEK Testiramo Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.055 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 16. avgusta 2022, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. julija 2022. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mateja Pečnik (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) 5 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE ELES ZAVEZANOST OBNOVLJIVIM VIROM ENERGIJE PROJEKT GREENSWITCH UVRŠČEN NA PETI SEZNAM PCI PROJEKTOV S PODROČJA PAMETNIH OMREŽIJ Družbe iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne s svojimi sedemnajstimi hi­ droelektrarnami na Dravi, Soči in Savi, osemindvajsetimi malimi hidroelektrar­ nami, črpalno hidroelektrarno in sed­ mimi sončnimi elektrarnami na leto proizvedejo več kot dve tretjini vse slo­ venske električne energije iz obnovljivih virov, v prihodnje pa želijo ta delež še povečati. Konzorcij podjetij iz Slovenije (Eles, Elek­ tro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Lju­ bljana, GEN-I), Avstrije (KNG-Kärnten Netz GmbH) in Hrvaške (Hrvatski ope­ rator prijenosnog sustava, HEP Operator distribucijskog sustava, Hrvatska elek­ troprivreda), ki ga koordinira Eles, se je odločil za oblikovanje skupnega projek­ ta, s katerim želijo optimizirati uporabo obstoječe elektroenergetske infrastruk­ ture ter omogočiti vključevanje novih tehnologij in naprednih funkcionalno­ sti v prenosna in distribucijska omrežja v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Med usmeritvami in projekti, s kater­ imi želijo podpreti zeleni prehod, je vse več tudi sončnih elektrarn, med katerimi je največja SE Prapretno, ki je postavljena na degradiranem območ­ ju bivšega odlagališča elektrofiltrskega pepela in žlindre TE Trbovlje. SE Pra­ pretno je s ­3 MW moči trenutno tudi naj­ večja sončna elektrarna v Sloveniji, od začetka zagonskih in funkcionalnih pre­ izkusov, ki so se začeli 4. aprila letos, pa je do 25. maja proizvedla že 773 MWh električne energije, kar zadostujejo za letno oskrbo približno 180 povprečnih gospodinjstev. Vse sončne elektrarne skupine HSE na leto zagotavljajo dovolj električne energije za pokritje potreb več kot 1.600 povprečnih gospodinjstev. Kot navajajo v HSE, bodo v drugi fazi izgradnje SE Prapretno njeno moč pove­ čali do skupnih približno 13 megava­ tov, njej pa se bodo kmalu pridružile tudi sončne elektrarne na nekaterih drugih območjih. Tako je že v poskusnem obra­ tovanju pred kratkim zgrajena sončna elektrarna Zlatoličje moči 2,5 megava­ ta na odvodnem kanalu istoimenske hi­ droelektrarne. Naslednji korak je gradnja še preostalih segmentov sončne elek­ trarne Zlatoličje – Formin na dovodnih in odvodnih kanalih obeh hidroelektrarn, skupne moči približno 30 megavatov in povprečne letne proizvodnje približno 37.000 MWh, v HSE pa intenzivno prouču­ jejo tudi možnosti podobne nadgradnje že obstoječih lastnih energetskih objek­ tov in tudi druge možne lokacije. BRANE JANJIĆ 2/3 7 Elektrarne iz skupine HSE proizvedejo dve tretjine vse slovenske električne energije iz obnovljivih virov. V skupini HSE trenutno obratuje sedem sončnih elektrarn, ki na leto zagotavljajo električno energijo za oskrbo 1.600 povprečnih gospodinjstev. Partnerji so ugotovili, da bodo izzive, povezane z vključevanjem vedno večje količine nepredvidljivih obnovljivih virov energije, lažje in ekonomsko učinko­ viteje rešili s povezovanjem. V okviru projekta bodo vlagali v primarno infra­ strukturo ter uvedli različne tehnologi­ je, platforme in funkcionalnosti za razvoj pametnih omrežij. To bodo kombini­ rali z baterijskimi hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi in­ formacijskimi sistemi. Ker sta prilaga­ janje odjema in proizvodnje ključnega pomena za prihodnji razvoj omrežja in usklajeno optimizacijo na ravni prenos­ nega in distribucijskega omrežja, bo GreenSwitch potrošnikom omogočil, da postanejo aktivni udeleženci na elek­ troenergetskem trgu. Tematska skupina za pametna omrežja je projekte ocen­ jevala skladno z merili, opredeljenimi v uredbi TEN-E, ključni poudarek pa je na prispevku teh projektov k integraciji trga, trajnostnemu razvoju, zanesljivosti oskrbe in konkurenci. POLONA BAHUN Foto: arhiv NGEN NEK NEK JE POTRESNO IZJEMNO VARNA ELEKTRARNA Foto: Vladimir Habjan NEK ima vgrajene bistvene varnostne rezerve, zaradi katerih ni mogoče priča­ kovati poškodb sredice reaktorja zaradi potresov, ki jih lahko pričakujemo v širši regiji v okolici NEK. Originalne potresne sile, upoštevane pri projektiranju zgradb in sistemov NEK, so približno primerl­ jive s potresnimi silami z maksimalnim pospeškom tal 0,6 g na prostem povr­ šju s povratno dobo 10.000 let. V okviru stresnih testov, ki so jih opravili leta 2011, je bilo dokazano, da je zaradi varnostnih dejavnikov, upoštevanih pri projektiran­ ju NEK, dejanski maksimalni pospešek na površju, ki ga NEK lahko prenese, da se lahko pri tem varno ustavi in vzdržu­ je dolgoročno ohlajanje, še večji ter je ocenjen med 0,8 g in 0,9 g. Trenutno poteka projekt posodobitve verjetnostne analize potresne nevar­ nosti na širši lokaciji NEK, ki se je začel pred desetletjem. Leta 2013 je bila nare­ jena verjetnostna analiza potresne ne­ varnosti za pomike tal. Upoštevanih je bilo enajst prelomov, ki lahko vplivajo na pomike na širši lokaciji NEK. Rezul­ tati so pokazali, da nevarnosti za večje stalne pomike tal ni, medtem ko je ne­ varnost za zelo majhne stalne pomike tal neznatna (povratna doba več kot milijon let). V zadnjih letih je projekt prešel v ana­ litično fazo študije potresne nevarnos­ ti. Razvit je bil nov model gibanja tal za lokacijo, ki upošteva lokalne značilnosti potresov na podlagi meritve gibanja tal, ki jih ARSO zagotavlja že več kot dvaj­ set let. Nova analiza potresne nevarno­ sti bo posodobljena konec leta 2022, neodvisni pregled pa je predviden leta 2023. Na podlagi preliminarnih rezul­ tatov ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb glede na trenutno veljavno študijo potresne nevarnosti iz leta 2004. V širši okolici današnje lokacije NEK se je v preteklosti že zgodil močnejši po­ tres, in sicer v Brežicah leta 1917. Treba se je zavedati, da tak potres, ki je imel učinke vpliva 8. stopnje potres­ ne lestvice EMS, lahko povzroči zmerne ali močne poškodbe klasično grajenih zgradb, medtem ko za masivne armi­ ranobetonske zgradbe, kot so jedrske elektrarne, ne pomeni izredne nevarno­ sti. Analize potresne nevarnosti in po­ tresnega odziva NEK, ki so osnova za neprestano preverjanje, zagotavljanje in dokazovanje izredno visoke potresne in jedrske varnosti originalne zasnove NEK, se ponavljajo ter se bodo tudi na­ prej periodično ponavljale in nadgra­ jevale skozi celotno obratovalno dobo NEK v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi standardi, pri čemer po vgradnji dodatnih varnostnih siste­ mov elektrarna izpolnjuje tudi najvišje standarde potresnih meril po smernicah Mednarodne agencije za atomsko ener­ gijo. VLADIMIR HABJAN 8 iz energetskih okolij naš Stik 9 ELEKTRO LJUBLJANA BORZEN ELEKTRO LJUBLJANA PREJELA PRIZNANJE MEGA POSPEŠEK 2022 BORZEN BO SPODBUJAL OKOLJU PRIJAZNEJŠE TOVORNO PREVOZNIŠTVO Natečaj za priznanja MEGA se izvaja v ok­ viru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelu­ jemo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter EU iz Evropskega social­ nega sklada. Priznanje MEGA je zasno­ vano kot priznanje za medgeneracijsko tro Ljubljana je s projektom Izkušnje na eni in mladost na drugi strani dokaza­ la celovit in strukturiran pristop k razvoju mentorstva pri praktičnem usposabljanju, ki ga uspešno povezujejo z mentorstvom pripravnikov. Foto: arhiv Elektro Ljubljana aktivne delodajalce. Na pomladanskem natečaju so lahko sodelovala vsa podjet­ ja oziroma organizacije iz gospodarstva, javnega in nevladnega sektorja, v katerih so v letu 2021 spodbujali sodelovanje različnih generacij sodelavcev in uvajali dobre prakse v poslovne procese. Elek­ V sodobnem delovnem okolju se de­ lodajalci in delavci srečujejo s po­ spešeno digitalizacijo, spremenjenimi delovnimi navadami in tudi staran­ jem populacije. Spodbujanje enako­ sti, raznolikosti in vključenosti je zato visoko na programu delodajalcev in kadrovskih strokovnjakov, ki prepozna­ vajo potencial starostno mešanih ekip. Če mlajši slovijo kot vir sveže energije, so starejši dragocena zakladnica znanja in izkušenj, največ in najboljše pa ekipe dosežejo s sodelovanjem. Priznanje MEGA pospešek 2022 so pre­ jela tri podjetja, med njimi tudi Elektro Lju­ bljana. Ta podjetja so v medgeneracijskih aktivnostih, povezovanju in sodelovanju v delovnem okolju naredila še korak dlje. Dosežki se kažejo v krepitvi medgene­ racijskega sodelovanja, pripravljenosti za prevzemanje mentorske vloge, visokem zadovoljstvu udeleženih in usmerjenos­ ti podjetja v dolgoročni razvoj kadrov. V sodelovanju s Sindikatom skupine Elek­ tro Ljubljana je družba s sklenjenim anek­ som k Podjetniški kolektivni pogodbi uredila tudi plačilo mentorjem dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju. Elektro Ljubljana, eno najstarejših pod­ jetij v Sloveniji s prek 125-letno tradicijo delovanja, se zaveda odgovornosti do prenosa znanj in izkušenj med različnimi generacijami zaposlenih. Prejeta na­ grada je priznanje in obveza, da bodo medgeneracijsko sodelovanje krepi­ li ter nadgrajevali tudi v prihodnje, so še zapisali v družbi. POLONA BAHUN TEŠ Direktor družbe Borzen Martin Bratanič je 22. aprila s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za okolje in prostor podpisal pogodbo o dodelitvi fi­ nančnih sredstev za izvajanje ukrepa za spodbujanje okolju prijaznejšega tovor­ nega prevozništva v cestnem prometu. Parlament je pred pol leta sprejel Dol­ goročno strategijo za prehod v podneb­ no nevtralnost do leta 2050, ki obravnava ukrepe po posameznih sektorjih in sektor prometa je eden izmed ključnih sektorjev za dosego tega cilja. Sporazum z Borze­ nom, ki se nanaša na leti 2022 in 2023, je bil sklenjen z namenom izvedbe aktivno­ sti oziroma pomoči Eko skladu pri namen­ skem razdeljevanju sredstev, pri čemer se na izvajalca prenašajo obveznost priprave in izvedbe ukrepa za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu v skupni vrednosti desetih mili­ jonov evrov. Pri tem se sredstva v skup­ ni višini šestih milijonov evrov izplačajo iz Skla­da za podnebne spremembe. Sredstva iz sklada so med drugim namen­ jena nakupu tovornih vozil in avtobusov na plin, vodik ali elektriko, nakupu novih pnevmatik, nadgradnji tovornih vozil z aerodinamičnimi deli za zmanjšanje zračnega upora ter razgradnji starejših avtobusov in tovornih vozil. Od desetih milijonov evrov so štiri milijone že name­ nili za javni poziv za baterije in nakup tovalnih težav nekajkrat kratkotrajno zaustavili že v jesenskih mesecih, dalj­ ša zaustavitev pa je bila lani, ko so ga 7. maja zaradi obsežnejšega remonta zaus­ tavili za skoraj tri mesece. Šesti blok spada med tehnološko in ekološko najsodobnejše naprave na svetu, pri čemer neto izkoristek blo­ ka pri polni moči znaša več kot 42 odstotkov, povprečni neto izkoristek obratovanja pa 40 odstotkov, kar pozi­ tivno vpliva tudi na nižje emisije CO2. Povprečna razpoložljivost šestega blo­ ka zadnja tri leta je znašala visokih 97,45 odstotka, pri čemer ne gre pozabiti, da TEŠ v povprečju proizvede kar tretji­ no vse električne energije v Sloveni­ ji, v letošnjem prvem četrtletju pa je bil ta delež celo 40-odstoten. V letošnjem letu, do 8. maja, so v TEŠ tako proizved­ li že 1.236 GWh električne energije, od tega 1.010 GWh samo šesti blok. V tem času je bilo proizvedenih tudi 170 GWh toplotne energije, od tega 122 GWh v šestem bloku. POLONA BAHUN Foto: Mare Bačnar ELEKTRO LJUBLJANA POLOVICO BILANČNEGA DOBIČKA RAZDELJENEGA MED DELNIČARJE Delničarji družbe Elektro Ljubljana so se 25. maja sestali na 28. redni seji skup­ ščine. Na njej so se seznanili z revidi­ ranim letnim poročilom družbe za leto 2021 z mnenjem revizorja, pisnim po­ ročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2021, prejemki uprave in članov nadzor­ nega sveta ter s politiko prejemkov or­ ganov vodenja. Delničarji so odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 ter upravi in nadzornemu svetu podeli­ BLOK 6 V ZAČETKU MAJA V KRAJŠEM REMONTU Potem, ko so šesti blok v termoelektrar­ ni Šoštanj konec aprila plansko zaustavili zaradi načrtovanih vzdrževalnih del, je bil ta 9. maja znova sinhroniziran z elektro­ energetskim omrežjem Slovenije. V času te krajše zaustavitve so bila uspešno iz­ vedena vsa planirana vzdrževalna dela, ki jih je opravljalo okoli 180 zaposlenih TEŠ in 190 zunanjih sodelavcev. V času zaustavitve šestega bloka so nemoteno proizvodnjo električne energije za po­ trebe v Republiki Sloveniji in toplote za Šaleško dolino zagotavljali peti blok in plinski enoti. Šesti blok so zaradi obra­ novih pnevmatik. Direktor Borzena Martin Bratanič je ob tej priložnosti poudaril, da je družba s podpisom te pogodbe do­ bila jasno zavezo, kaj so dožni storiti z na novo zaupanimi nalogami. Zagotovil je, da bodo ta sredstva korektno in transparent­ no razdelili pravim upravičencem. Foto: Miha Fras li razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Bilančni dobiček je ob koncu leta znašal nekaj manj kot 4,7 milijona evrov, delničarji pa so skleni­ li, da bodo del bilančnega dobička v višini 2,3 milijona evrov namenili za iz­ plačilo dividend, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša 0,06 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobič­ ka v višini 2,3 milijona evrov pa bo os­ tal nerazporejen. Družba bo dividende izplačala 29. julija tistim delničarjem, ki bodo na dan 20. julija vpisani v del­ niško knjigo kot imetniki delnic. Na seji skupščine so se delničar­ ji seznanili še z informacijo, da sta od marca nova predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Andrej Malenšek in Robert Lekše. POLONA BAHUN BRANE JANJIČ 10 iz energetskih okolij naš Stik MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO TERMOELEKTRARNA BRESTANICA GEN-I OSTAJA PRVI DOBAVITELJ ELEKTRIČNE ENERGIJE TVORNO SODELOVANJE Z LOKALNIMI SKUPNOSTMI MzI je objavil statistiko tržnih deležev in koncentracije dobaviteljev na malo­ prodajnem trgu električne energije v letu 2021. Ta kaže, da je tržni delež treh največjih dobaviteljev na celot­ nem maloprodajnem trgu znašal 50 odstotkov, na segmentu gospodinjske­ ga odjema 57,8 odstotka, na segmen­ tu negospodinjskega odjema pa 48,2 odstotka. Največji tržni delež na celot­ nem maloprodajnem trgu električne energije v letu 2021 je dosegel GEN-I z 20,7-odstotnim tržnim deležem. Na drugo mesto je napredoval PETROL s 14,8-odstotnim tržnim deležem, tretji pa je ECE s 14,5-odstotnim tržnim deležem. V letu 2021 je svoj tržni delež najbolj okrepil PETROL (za 3,2 odstotne točke glede na leto 2020), manjše povečanje deleža je evidentirano še pri E3 (za 0,3 odstotne točke) in HSE (za 0,2 odstotne točke). Drugi dobavitelji so svoje tržne deleže v letu 2021 zmanjšali, razen do­ bavitelja HEP, ki je ohranil tržni delež iz leta 2020. Največ tržnega deleža sta v letu 2021 izgubila TALUM (1,6 odstotne točke) in ECE (za odstotno točko). Za segment gospodinjskega odjema je značilna prevlada GEN-I, ki je v letu 2021 z največ dobavljene električne energije dosegel 29,4-odstotni tržni delež. Naskok pred drugimi dobavi­ telji se povečuje, saj je drugi dobavi­ telj ECE dosegel pol manjši tržni delež (14,8 odstotka), tretji pa je E3 s 13,6-ods­ totnim deležem. Skupni tržni delež treh največjih dobaviteljev je leta 2021 znašal 57,8 odstotka, kar je 1,1 odstotne točke več kot konec leta 2020. Poleg dobavitelja GEN-I, ki je leta 2021 naj­ bolj povečal svoj tržni delež (za 2,7 odstotne točke glede na leto 2020), je dobavo energije povečal le še PETROL (za 0,9 odstotne točke), medtem ko so vsi drugi dobavitelji svoje tržne deleže v letu 2021 glede na leto 2020 zman­ jšali. Največ tržnega deleža so leta 2021 glede na stanje konec leta 2020 izgubili E.ON Ljubljana, ECE in E3. GEN-I je največji tržni delež ohranil tudi na segmentu negospodinjskega odje­ ma, in sicer je bil ta 17,4-odstoten. Sle­ dita PETROL (16,3 odstotka) in ECE (14,5 odstotka). Skupni tržni delež treh naj­ večjih dobaviteljev je leta 2021 znašal 48,2 odstotka, kar je za 1,2 odstotne točke več kot leta 2020. V letu 2021 je tržni delež najbolj povečal PETROL (za 4,1 odstotne točke več kot v letu 2020), sledijo E3 (za 0,8 odstotne točke), SIJ ACRONI (za 0,2 odstotne točke) in HSE (za 0,2 odstotne točke). POLONA BAHUN Že skoraj 80 let je Termoelektrar­ na Brestanica tesno vpeta v kraj in sodelovanje z lokalnim okoljem. Ob prisotnosti odgovornosti do krajanov in razvoja okolja, na katerega proiz­ vodnja električne energije najbolj vpli­ va, tako že tradicionalno podpirajo družbeno odgovorne projekte in ak­ tivnosti na lokalni in širši regionalni ravni, ki so v skladu z vrednotami in strateškimi usmeritvami družbe. Lahko se pohvalijo, da kljub tem zahtevnim časom še naprej dobro sodelujejo s šolami, društvi in drugimi lokalnimi in­ stitucijami. Lani so večkrat uspešno sodelovali z OŠ Brestanica, organizira­ li so dan odprtih vrat v TEB, donirali sredstva Bolnišnici Brežice, Zdravst­ venemu domu Krško in finančno pod­ prli dva krajevna projekta, postavitev novega mosta za pešce in prenovo dvorane. V začetku maja letos pa so na lokaci­ ji TEB posadili pet medovitih sadik. S tem so se aktivno odzvali na pobudo za sodelovanje v projektu sajenja medovi­ tih rastlin ter tako prispevali svoj delček za hrano čebel in drugih opraševalcev ter k ohranjanju narave. V TEB želijo tudi v prihodnje prispevati k spodbujan­ ju izobraževalnih, kulturnih, športnih, in drugih aktivnosti v lokalnem okolju ter se že veselijo novih projektov, saj pod­ pirajo in cenijo okolje, ki ga soustvarja­ mo skupaj. MARE BAČNAR Foto: arhiv TEB ELEKTRO GORENJSKA VLADA POSTAVITEV SAMOOSKRBNE KOLESARNICE NA BRDU ZELENA LUČ ZA SEŽIGALNICE Na Brdu pri Kranju so postavili prvo sa­ mooskrbno kolesarnico v Sloveniji, ki združuje znanje slovenskih podjetij in katere namen je testirati in promovirati uporabo novih izdelkov ter inovativnih tehnologij na področju polnjenja in nad­ zora električnih koles. V kolesarnici je na voljo pet slovenskih električnih koles eCult Octane, ki jih poganja Domelov elektromotor. Kolesarnica je energetsko samooskrbna, saj se napaja s pomoč­ jo sončnih panelov, nameščenih na nje­ ni strehi. Kolo skupaj s čelado si lahko upo­rabnik izposodi s pomočjo kartice, ki jo dvigne v recepciji Hotela Brdo. Cena dnevnega najema kolesa znaša 40, cena poldnevnega najema pa 30 evrov. Gre za plod sodelovanja Gorenjskih elektrarn in podjetij Domel, Elektra Ba­ lance in Beyond pod sloganom Na­ polnjeno s soncem. Namen pilotnega projekta je testirati in promovirati upo­ rabo novih izdelkov ter inovativnih teh­ nologij na področju polnjenja in nadzora električnih koles. E-mobilnost postaja čedalje bolj pomemben segment de­ javnosti omenjenih podjetij, hkrati pa je pomemben korak na poti medsek­ torskega povezovanja energetike in transporta. V Elektru Gorenjska pravi­ jo, da se bodo trudili podobne kolesar­ Foto: arhiv Elektra Gorenjska nice v prihodnje postaviti tudi na drugih lokacijah, trenutno pa si želijo pridobi­ ti predvsem več informacij in uporab­ niških izkušenj kolesarjev v okviru tega pilotnega projekta. MARE BAČNAR Vlada je izdala Uredbo o opravljan­ ju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki med drugim predpisuje izvajanje ob­ vezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov, določa način njenega opravljanja, pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe ter pravice in obveznosti uporab­ nikov. Uredba predvideva podelitev kon­ cesije za opravljanje navedene državne javne službe za obdobje 30 let. Ured­ ba določa, da je predmet državne javne službe sežiganje gorljivih frakcij komu­ nalnih odpadkov, ki so nastali na območ­ ju Slovenije in niso primerni za recikliranje ali ponovno uporabo. Gre za odpadke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunal­ nih odpadkov. Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično 11 obdelavo ni samozadostna in je odvis­ na od objektov v tujini, kar potrjujeta tudi podatka, da smo leta 2017 v postopke termične obdelave v tujino poslali prib­ ližno 165.000 ton tovrstnih odpadkov, leta 2018 pa že prek 210.000 ton. Koliko koncesij za te namene bo drža­ va podelila, še ni znano, so pa interes za to v predhodni poizvedbi poleg Cel­ ja, ker se s tovrstno dejavnostjo že uk­ varjajo, izrazili še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. Zanimanje za postavitev objek­ ta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov oziro­ ma postavitev sodobne sežigalnice, so izrazili tudi v TE-TOL. V Energetiki Lju­ bljana zdaj čakajo na objavo ustrezne­ ga razpisa, iz zahtev razpisa pa bodo nato ocenili, ali izpolnjujejo pogoje in la­ hko kandidirajo za tak projekt, pri čemer sta bili v Ljubljani za te namene v občin­ skem prostorskem načrtu kot možni opredeljeni dve lokaciji – ena na ob­ močju TE-TOL in druga na Letališki cesti. Kot še poudarjajo v Energetiki Ljubljana, bi lahko z objektom za energijsko izra­ bo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERO Ljubljana, trajno rešili prob­ lem nereciklabilnih komunalnih odpad­ kov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERO Ljubljana, ki jih zdaj večinoma izvažamo. Mešane komunalne odpad­ ke, ki smo jih ustvarili sami, bi koristno – energijsko –uporabili in v praksi ures­ ničili načelo krožnega gospodarstva na področju ravnanja z mešanimi komu­ nalnimi odpadki. S sežigalnico bi traj­ no nadomestili približno 60 tisoč ton indonezijskega premoga, ki ga zdaj v Energetiki Ljubljana uporabljajo med proizvodnjo. Stabilizirali bi cene ogre­ vanja v daljinskem ogrevalnem sistemu, ustvarili pogoje za energijsko (vsaj del­ no) samozadostno oskrbo Ljubljane ter zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo. BRANE JANJIĆ 12 iz energetskih okolij naš Stik DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR ELES IZDANO DOVOLJENJE ZA GRADNJO PRVE GEOTERMIČNE ELEKTRARNE ELESU PRIZNANJE ZA DRUŽBENO ODGOVORNE SINERGIJE Upravna enota Lendava je Dravskim elektrarnam izdala gradbeno dovoljen­ je za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8, ki se bo uporabljala kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geoter­ mične energije. Naslednji korak pri pro­ jektu je zdaj izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledita postavitev nadzemnega dela geotermične elek­ trarne ter testiranje izdatnosti vrtine in ce­ lotne opreme. Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čen­ tiba v občini Lendava bo sicer izkoriščal geotermični energetski potencial obsto­ ječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot tak prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, v katerem tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot taka popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega (gravitacijske cevi) in nadzemnega dela (hladilnega sistema in strojnice). Direktor Dravskih elektrarn mag. Damjan Seme je v zvezi s tem projektom izpostavil, da je posebnost pilotne geo­ termične naprave v uporabi geoter­ mične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je zato za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Generalni direktor Dravskih elektrarn Aleksander Brunčko je ob tej priložnosti povedal, da gre pri omenjenem pilotnem projektu za tržno nišo v svetovnem meri­ lu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran, izključna uporaba patenta pa je bila dana v upora­ bo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil tudi na drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt bo sofinanciran iz sredstev skladov Finančnega mehaniz­ ma Evropskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma ter pripadajoče slovenske udeležbe v višini 730 tisoč evrov. Po načrtih bi lahko s testiranjem elek­ trarne začeli julija 2023 in elektrarno po uspešno prestanih preizkusih dali v red­ no obratovanje aprila 2024. BRANE JANJIČ HESS UREJANJE GNEZD IN OKOLICE HE BREŽICE Družba HESS je tudi letos poskrbela za nekatere naravovarstvene ureditve na pretočni akumulaciji HE Brežice. Gre za umetne otoke, gnezdilne splave, gnezdilne stene in plitvino s trstičevjem. Na treh od štirih umetnih otokov so očis­ tili zarast ter s tem pripravili površine za gnezdenje navadnih čiger in rečnega Foto arhiv HESS galeba. Na dobrem kilometru dolžine v smeri vodnega toka so očistili zarast na vseh treh gnezdilnih splavih. Popravi­ li so tudi uničeno dostopno rampo za ptice, gnezdilne hiške, postavljene v lan­ skem letu, pa so pregledali in očistili. Po­ pravili so tudi eno izmed gnezdilnih sten za vodomca in dodatno uredili še eno izmed preostalih tovrstnih sten. Zaradi narave vodomcev, ki so samotarji in za gnezdenje potrebujejo večkilometrski odsek reke, za zdaj ni smiselno ureja­ ti preostalih sten na pretočni akumulaci­ ji HE Brežice. Uspešno so uredili tudi plitvino s trstičev­ jem na desnem bregu pretočne aku­ mulacije. Z odstranjeno zarastjo so tako omogočili gnezdenje malemu deževni­ ku – sicer gnezdilcu golih rečnih prodišč. Gorvodni del plitvine so namenoma pre­ pustili zaraščanju, da bo zarast dovolj gos­ ta in bo nudila dovolj kritja še eni izmed ciljnih vrst ptic, to je malemu martincu. Navedena vzdrževalna dela so le eno izmed ravnanj, s katerimi družba HESS v sodelovanju s stroko izpolnjuje svo­ jo zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem ter prispeva k ohranjanju, za­ gotavljanju in izboljšanju biodiverzitete. MARE BAČNAR mogoče ostati konkurenčen, slediti tren­ dom in omogočiti energetsko tranzicijo. Z društvom En-Lite sodelujejo tudi pri pro­ jektu krepitve energetske pismenosti in so prispevali k izidu slovenskega prevoda knjige o trajnostni energiji brez razgrete­ ga ozračja britanskega profesorja Davida MacKayate, ki poskuša energetiko rešiti ideološko-interesnih in aktivističnih spon ter jo znova vrniti stroki in realizmu. Pro­ jekt Krepitev energetske pismenosti je dodal znanstveni vpliv k mednarodno na­ grajenima inovativnima projektoma, kot sta Nedo in Future.Flow. O inovacijah v družbi Eles so tako med drugim poročali tudi v odmevni reviji Forbes. Foto arhiv ELES Eles je kot prva državna elektroen­ ergetska družba prejel nagrado za družbeno odgovorne sinergije pri krepi­ tvi glasu stroke v javnih in medijskih raz­ pravah ter pri izobraževanju o energiji in energetiki. Tretje mesto za družbe­ no odgovorne si­nergije je družba preje­ la za projekt neprofitnega partnerstva z društvom En-Lite pri krepitvi glasu stroke v javnih in medij­skih razpravah ter pri izobraževanju o energiji in energeti­ ki. Rezultati partnerstva med Elesom in En-Litom so knjiga o trajnostni energiji, javna predavanja in strokovne razprave, priročnik o energetski pismenos­ ti, pogovori s strokovnjaki o energiji in energetiki, izobraževalna knjižica o se­ 13 vanju v vsakdanjem življenju, digitalna izobraževalna platforma iEnergija in mednarodno sodelovanje v programu OE4BW. V Elesu so do zdaj organizira­ li pridobivanje znanj na več ravneh, in sicer poleg temeljnih izobraževal­ nih priložnosti pospešujejo prido­ bivanje, prenos in izkoriščanje znanja v Elesovem Svetu za raziskovalno in znanstveno dejavnost, Akademiji ELES, Generatorju inovativnih tehnoloških ener­getskih rešitev in ELES Edu. Sodelovanje z društvom En-Lite prinaša tudi družbene koristi, pri čemer Eles ve­ liko vlaga v strokovno vzgojo in izo­ braževanje, saj se zaveda, da je le tako Pred tremi leti je vodja korporativne­ ga komuniciranja za skupino ELES Katja Fašink dejala, da jo čaka največji izziv vseh časov v elektroenergetiki. »Aktivno komuniciranje z različnimi javnostmi ter ustvarjanje in vzdrževanje dialoga z njimi ni nikoli dokončana zgodba, če želiš ohraniti ugled družbe, ki si ga ustvar­ il s trdim delom, ter dokazati, da je Eles družbeno odgovorno podjetje, ki mu je mar za vsakega posameznika.« Kot pravi, pred kratkim prejeta nagrada za družbeno odgovorne sinergije potrju­ je vzorno izvedbo zastavljenih ciljev. BRANE JANJIĆ AGENCIJA ZA ENERGIJO NA DESETEM JAVNEM POZIVU IZBRANIH 38 PROJEKTOV Agencija za energijo je zaključila obravnavo prijav na deseti Javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo, ob­ javljen konec minulega leta. Kot so spo­ ročili, je tokrat do roka za oddajo prijav prispelo 46 prijav skupne nazivne elek­ trične moči 14,59 MW. V skladu z raz­ pisanimi kriteriji je bilo nato v izbornem postopku izbranih 38 projektov s skupno nazivno električno močjo 12,07 MW. Med njimi je bilo največ sončnih elektrarn, in sicer 30 projektov s skupno nazivno močjo 9,256 MW, pet projektov soproiz­ vodnih enot na fosilna goriva s skupno močjo 2,115 MW, dve mali hidroelektrar­ ni (0,124 MW) in ena elektrarna na bioplin (0,578 MW). Tudi tokrat je bilo za projekte za proizvodnjo električne energije iz ob­ novljivih virov in soproizvodnih enot na voljo deset milijonov evrov. Od leta 2016, to je po uveljavitvi spre­ memb podporne sheme, je agenci­ ja pred tem izvedla že devet javnih pozivov za vstop v podporno shemo, pri čemer je bilo na njih skupno prijav­ ljenih 1.145 projektov in nato med njimi izbranih 478 projektov s skupno moč­ jo 496,09 MW. Žal je bilo izmed vseh izbranih projektov do konca leta 2020 že izvedenih le 79 projektov s skupno močjo 44,62 MW, od tega 50 projektov proizvodnih naprav OVE z le 7,88 MW skupne moči in 29 projektov SPTE s skup­no močjo 36,74 MW. BRANE JANJIČ 14 iz energetskih okolij naš Stik STATISTIČNI URAD RS GEN ENERGIJA V KRŠKEM POTEKALO ŽE DEVETO TEKMOVANJE MLADI GENIALCI V Kulturnem domu v Krškem so se apri­ la, po dveletnem premoru zaradi covida, znova zbrale šolske ekipe na tradicio­ nalnem tekmovanju Mladi genialci, ki so tudi tokrat navdušile z mladostno ener­ gijo in poznavanjem energetskih tem. V šolskem letu 2021/22 je na tekmovan­ ju sodelovalo 16 posavskih osnovnih šol, v pripravah, ki so zaradi epidemije po­ tekale na daljavo, pa je sodelovalo kar 120 učencev. Marca so organizatorji iz­ vedli tudi šolsko tekmovanje, s pomoč­ jo katerega so se nato oblikovale ekipe treh najuspešnejših, ki so se potegovale za najboljša mesta v kvizu. Po napetih uvodnih predtekmovalnih krogih se je v podaljšanem finalu naj­ bolj izkazala ekipa OŠ Jurija Dalmatina Krško pod mentorstvom Urške Erjavšek. Foto: arhiv GEN energije Drugo mesto so zasedle učenke OŠ Artiče pod mentorstvom Vlada Cizla, tretje mesto pa učenci OŠ Velika Dolina pod mentorstvom Aljaža Božiča. Zbrane sta nagovorila predsednik upra­ ve Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman in poslovni direktor GEN ener­ gije Danijel Levičar. »Brez energije ni življenja, ni naših de­ javnosti in ni novih tehnologij, ki jih mla­ di redno in spretno uporabljajo, zato je pomembno, da se učimo o energiji, se za­ vedamo njenega pomena in razmišljamo o prihodnosti,« je tekmovalce spodbudil Rožman. Levičar pa je povedal: »V Sku­ pini GEN smo z novimi energetskimi pro­ jekti pripravljeni na naslednje pomembne korake in prepričani smo, da se bo našim izkušenim ekipam na tej poti v prihodnos­ ti pridružil tudi kateri izmed današnjih ge­ nialcev na odru.« S projektom Mladi genialci v skupi­ ni GEN krepijo razumevanje energije ter njene vrednosti za družbo in posa­ meznika. Mlade tako že vrsto let, le­ tošnje tekmovanje je bilo že deveto, spodbujajo h krepitvi energetske pis­ menosti in poglobljenemu proučevanju celovite zgodbe o energiji, trajnostnih in obnovljivih virih, podnebnih spremem­ bah in jedrski energiji kot temeljnem viru nizkoogljične energetske mešanice prihodnosti. Kot poudarjajo v GEN ener­ giji, je razumevanje teh vsebin nujno za sprejemanje dobrih odločitev o tem, kak­šna bo naša skupna energetska pri­ hodnost. VLADIMIR HABJAN 53 ODSTOTKOV Toliko potreb po energiji je Slovenija v letu 2021 zadovoljila z domačimi viri energije, preostala količina je bila zagotovljena iz uvoza. Po podatkih Statističnega urada je bila lani skupna količina domačih virov energije 3,3 milijona toe (140 PJ), kar je za devet odstotkov manj kot v letu 2020. Od leta 2000 naprej se energetska odvisnost giblje med 53,1 odstotka leta 2008 in 43,6 odstotka leta 2014. Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2021 na voljo 6,4 milijona toe (267 PJ), kar je za 0,2 odstotka več kot v letu 2020. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2021 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 31 odstotkov in katerih oskrba je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Delež jedrske energije je znašal 23 odstotkov, delež energije iz OVE (vključno s hidroenergijo) 19 odstotkov, delež premoga 15 odstotkov in delež zemeljskega plina 12 odstotkov. POLONA BAHUN 15 16 pogovor naš Stik V življenju je treba poslušati različna mnenja, različne deležnike in se truditi tudi, če nam kdaj kaj ni popolnoma všeč. Treba je iskati kompromise in skupne rešitve, saj greš le tako lahko naprej. 17 Ana Vučina Vršnak, ENERGETSKA ZBORNICA SLOVENIJE Povezovanje je ključno, drugače napredka ni Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Junija 2007 je bila ustanovljena Energetska zbornica Slovenije. Petnajst let delovanja in današnji časi, ko je o energetiki na splošno, o visokih cenah energentov in o grožnji pred prekinjenimi dobavami vse več govora, so priložnost, da zbornico in njeno vlogo v energetiki malce bolj temeljito predstavimo. Energetska zbornica Slovenije (EZS) je bila usta­ novljena 15. junija 2007, v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila vpisana 29. oktobra in for­ malno začela delovati s 1. januarjem 2008. Prvi izvršni direktor je bil Niko Martinec, drugi Anton Colarič, zdaj pa to mesto zaseda Ana Vučina Vršnak. jem prepoznavanju zbornice v javnosti. Na eno izmed sej upravnega odbora so, ko se je Vučakova pridruži­ la EZS, povabili novinarje s področja energetike, da so temo bolj približali širši skupnosti. Lani septembra jo je UO potrdil za novo izvršno direktorico EZS. Štir­ iletni mandat je nastopila 1. oktobra lani. Vučina Vršnakova je študij mednarodnih odnosov povezala z magisterijem iz mednarodne ekonomije, za kar pravi, da je zelo dobra kombinacija. Več let je delala na področju evropskih zadev, bila je dopisni­ ca iz Bruslja za STA, Dnevnik in Energetiko.net. Kot je povedala, je bila prva tema, ki jo je pokrivala po selitvi v Bruselj, prav podnebno-energetski sveženj. Po več letih spremljanja področja energetike in podnebne politike je po vrnitvi v Slovenijo začela spoznavati ener­getiko tudi na nacionalni ravni – od tega, katera podjetja so del te zgodbe, kakšne so povezave med njimi, kakšne načrte imajo same in kakšne država … Delo v medijih ji pomaga bolje razumeti dogajanja, ra­ zlične deležnike in odnose med njimi. V kolikšni meri vam novinarsko znanje pomaga pri sedanjem delu? To je v bistvu prednost. Ker poznam medije in novinar­ je ter način dela in poročanja, vem, kako razložiti stvari. Kajti marsikoga je strah, ima neko strahospošto­ vanje pred novinarji. Pogosto se govori, da novinarji ne razumejo stvari, ampak treba je znati manj ali bolj zapletene teme tudi prav razložiti. Od nekdaj jo je zanimala tudi regionalna politika, diplomirala je iz koncepta inteligentnih regij. Torej, kako oblikovati regije, da bodo že v izhodišču prispe­ vale k razvoju, kajti, kot pravi, se danes namesto o razvojnih načrtih regij pogovarjamo o tem, kje bodo sedeži regij/pokrajin. Na EZS je prišla leta 2019 na povabilo predsednika Marjana Eberlinca s prošnjo za sodelovanje pri več­ Nam lahko pojasnite, kaj je delo izvršne direktorice? Izvršna direktorica vodi EZS. Imamo 25-članski upra­ vni odbor, v katerem sprejemamo stališča o aktual­ nih temah in jih tudi javno objavljamo. Člani so z vseh področij: imamo proizvajalce energije, sistemske ope­ raterje prenosnega in distribucijskega omrež­ ja, imamo distributerje, trgovce, razvojne in izo­ braževalne ustanove, imamo mala in srednja podjetja. Primarna naloga je povezovanje članov. Morda se to sliši enostavno, ampak interesi in pogledi so pogos­ to različni, vsak se – razumljivo – ukvarja s svojimi problemi. Zato se je treba truditi, da najdeš najman­ jši skupni imenovalec oziroma točke, kjer se lahko povezujemo. Zato je to zelo pomembna naloga, kajti 18 pogovor energetika je tista, ki mora najprej sama najti odgovo­ re na vprašanja, kam gremo in kaj bomo počeli v pri­ hodnje, kako bomo zagotovili energijo, če naj potem tudi splošna javnost sprejme rešitve, ki jih energetika predlaga. EZS ima šest sekcij, kjer je v ozadju opravl­ jenega veliko dela. Člani se srečujejo in skupaj išče­ jo rešitve za svoja področja in izzive prihodnosti. Ker smo tudi člani mednarodnih organizacij, je nekaj dela namenjenega tuji javnosti. Videti je, da pri svojem delu velik poudarek dajete novi finančni perspektivi 2021–27? Res je, ker smo z letom 2021 stopili v obdobje, ko bo Slovenija iz Evropske unije prejela daleč največ sred­ stev v svoji zgodovini in se mi je zdelo nujno potreb­ no, da po eni strani pokažemo, da energetika ima projekte, da razmišlja o svojih projektih zelenega pre­ hoda, da so o tem tudi obveščeni vsi pristojni ter da se skuša doseči, da se v vseh razvojnih dokumentih, ki jih Slovenija pripravlja, nameni največji poudarek energetskemu prehodu in digitalizaciji na splošno. Kajti jasno je, da če Evropska unija predpiše ured­ be, ki določajo najmanjši delež sredstev, ki jih je treba nameniti za zelene projekte, mora potem temu slediti tudi država. naš Stik Moram reči, da je odziv članov v povezavi z našimi aktivnostmi dober, tudi recimo, če imamo zakonodaj­ ne postopke ali če pride do kakršnih koli pobud, in­ formacije vedno zaokrožijo, člani se odzivajo. Naše članstvo smo povezali tudi prek našega e-novičnika, ki ga pošiljamo tudi zainteresirani javnosti in medi­ jem in v katerem jih redno obveščamo o vsem, kar se pri nas dogaja, tudi o delu sekcij. Na spletni strani imamo na voljo ažurne informacije, vključno z ener­ getskim prehodom. danji državni sekretar in tudi član našega upravnega odbora, in nedvomno človek, ki energetiko in izzive, ki so pred nami, zelo dobro pozna. Ne nazadnje je zadnje leto vodil tudi omenjeni Ekonomsko-social­ ni odbor za področje energetike. Kot državni sek­ retar je bil v preteklosti odgovoren za NEPN, zdaj ko smo pred revizijo tega dokumenta, pa se bo znova ukvarjal z njim. Čakajo ga seveda izzivi kot tudi vse deležnike v energetiki in družbi na sploh. Računamo na odlično sodelovanje še naprej. Kako EZS sodeluje pri sprejemanju energetske zakonodaje? Področno zakonodajo večinoma spremljajo posa­ mezne sekcije, saj znajo podjetja natančneje pred­ videti, kaj bodo za njih določene zakonske določbe v praksi pomenile. Na ravni zbornice prihaja tudi do redne izmenjave mnenj, redno se srečujemo z minis­ trstvom za infrastrukturo, po potrebi še z ministrstvom za okolje in prostor, zlasti če se sprejemajo pomemb­ nejši dokumenti, kot sta denimo NEPN in podnebna strategija. Tu pa se aktivneje vključuje tudi celotna zbornica. Kakšno je stališče zbornice glede ponudbe in načrtov v zvezi s proizvodnimi viri v Sloveniji? Predvsem izpostavljamo energetsko samozadost­ nost, torej čim manjšo energetsko odvisnost od uvo­ za, od drugih držav. Zakaj? Ko si odvisen od drugih, to pomeni manjšo varnost in večjo ranljivost in tudi zelo nepredvidljive cene. Na to smo opozarjali že pred leti, preden smo bili soočeni s sedanjo ener­ getsko krizo in s tako visokimi cenami. Jasno je, da na področju nafte in plina nimamo drugih možnosti, kot je uvoz, saj teh virov nimamo doma, pri elektriki pa je druga zgodba. Večinoma jo znamo proizves­ ti sami. Letos je bila do zdaj precej slaba hidrologi­ ja in posledično ni bilo izpada hidroproizvodnje, vendar kljub temu Slovenija uvozi le manjši del po­ trebne električne energije. Prepričani smo, da mora Slovenija na področju oskrbe z električno energijo sama poskrbeti zase. Kot zbornica ne izključujemo nobene vrste energije, podpiramo vse nizkoogljične vire, ki jih lahko izkoristimo. To počnejo vse uspešne države. Zavzemamo se za ravnotežje med tremi os­ novnimi stebri energetske politike – to so podneb­ na trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo. Torej, nizkoogljični viri, zanes­ ljivost oskrbe, da smo v vsakem trenutku sposob­ ni poskrbeti za svoje potrebe, in tretjič, zagotovitev konkurenčne oskrbe z energijo. Kako smo prišli do nabora projektov? Člane EZS smo povprašali, kakšne projekte načrtujejo ter v kolikšni vrednosti in na katerih področjih. Odgovore smo do­ bili od 27 družb, pri čemer so bile med temi tudi vse največje. Tako da so večinoma predstavljene števil­ ke v javnosti kar na mestu. Ugotovili smo, da imajo družbe projekte za vsaj 4 milijarde evrov, v prvih treh letih te finančne perspektive pa za milijardo in pol. Želeli smo, da bi čim večji del teh naložb pokril Načrt za okrevanje in odpornost, ki financira projekte prva tri leta, ne vseh sedem let. Zbornica je glede tega vse leto vodila resen dialog s pristojnimi, torej s službo vlade za razvoj in z ministrstvom za infrastrukturo, da smo jim predstavili vse projekte, in moram reči, da so tudi na naše vztrajanje dvignili delež sredstev, ki jih država namenja obnovljivim virom energije in pamet­ nim omrežjem. Vaša zbornica sodeluje tudi pri socialnem dialogu. Na kakšen način? Lahko izpostavim dvoje: eno je dvostranski in dru­ go tristranski dialog. V prvem primeru gre za dialog delodajalcev in delojemalcev. Podpisani imamo dve kolektivni pogodbi, ena je na področju elektrogos­ podarstva, druga na področju premogovništva. V okviru tega se pogajamo s sindikati, se srečujemo, razpravljamo o stanju v dejavnosti in o ravni plač. V okviru tristranskega gre za dialog znotraj Eko­ nomsko-socialnega odbora za področje energetike (ESOE), kjer poleg sindikatov in delodajalske stra­ ni sodeluje še tretja stran, to je vlada. Ta dialog je pomemben zato, ker se srečujejo vse tri strani ter razpravljajo o nacionalnih usmeritvah na področju energetike in njihovem pomenu za delavce. V zad­ njem letu smo tako imeli celo vrsto razprav, recimo o izstopu iz premoga, o omrežnini, kjer so lahko tudi elektrodistribucijska podjetja predstavila svoj po­ gled, in podobno. Vloga Energetske zbornice Slovenije ima podobno funkcijo, kot jo ima revija Naš stik, povezovanje slovenske energetike. Na kakšen način vse deluje zbornica? Povezovanje se mi zdi ključno. Brez povezovanja ni napredka. V življenju je treba poslušati različna mnenja, različne deležnike in se truditi tudi, če nam kdaj kaj ni popolnoma všeč. Treba je iskati kompro­ mise in skupne rešitve, saj greš le tako lahko naprej. Moramo vedeti, da bi lahko prišlo tudi do situacije, ko bi ena sekcija imela določeno stališče, druga pa nasprotno, saj so tam drugi člani. Pa vendar mora­ mo skrbeti, da se znamo pogovarjati in sodelovati. Dobili smo novo vlado, ki uvaja na področje energetike tudi nekatere spremembe. Kako bo to vplivalo na prihodnje delo zbornice? Tako kot smo delali do zdaj, nameravamo dela­ ti tudi naprej. Ob tem moram izpostaviti zelo dobre odnose, ki smo jih imeli do zdaj z ministrstvom za in­ frastrukturo in pristojnimi za energetiko. Po novem bomo imeli podnebno in energetsko ministrstvo. V zbornici to vsekakor pozdravljamo, saj bo zdaj naše področje lahko zajeto bolj celovito, ne pa, da se del naših dejavnosti dotika enega ministrstva, del pa dru­ gega. Minister za to področje je Bojan Kumer, nek­ Videti je, da ljudje zaradi dejstva, da je bila do zdaj električna energija zelo poceni, tega vira niso znali ceniti in tudi niso bili pripravljeni ukrepati. Zdaj ko cene skokovito naraščajo, sem prepričana, da bodo ljudje začeli bolj razmišljati o tem, da bi se mogoče vendarle splačalo varčevati – tako v industriji kot v gospodinj­ stvih, da bi se nas mogoče v avtomobilu peljalo več, ne le eden, da bi zamenjali dotrajane naprave z ener­ getsko učinkovitejšimi, izboljšali izolacijo domov in podobno. Pa še ena stvar se mi zdi zelo pomembna. Ko razmišljamo o tem, kako naprej, je treba planirati ne samo energetiko, ampak tudi prostor in okolje. Da imamo tukaj povezane politike, da vemo, kaj delamo na vsakem od teh področjih. Ni sprejemljivo, da mine desetletje, preden postavimo kak nov objekt. Sploh pa to postaja nesprejemljivo danes. Ko pride do res­ nih zadev, kot je vojna, se je vendarle treba hitro obr­ niti in nekaj ukreniti. Umeščanje v prostor je res velik problem v energetiki. Kako lahko v zvezi s tem ukrepa zbornica? Na to temo smo z ministrstvom za infrastrukturo pred kratkim gostili dogodek, kjer smo z našimi člani določali ovire pri umeščanju obnovljivih virov v pros­ tor. V okviru zelenega prehoda se pri nas stvari žal ne premaknejo nikamor. Eno od pomembnih sporočil je velik odpor. Moje stališče je: če nekdo nasprotuje ob­ novljivemu objektu, bi moral sam predstaviti alternati­ vo, ampak realno. Torej tako, ki bi dosegala enake cilje projekta. Če želimo povečati energetsko samozadost­ nost, ne moremo biti proti vsemu. Zakaj nasprotovati obnovljivim virom, če jih EU spodbuja in celo predpiše zavezujoče cilje? Potem se na koncu zgodi to, da ciljev ne izpolnimo. Za leto 2020 je Slovenija manjkajoči del – doseči je morala 25 odstotkov OVE v svoji energets­ Ko si odvisen od drugih, to pomeni manjšo varnost in večjo ranljivost in tudi zelo nepredvidljive cene. ki mešanici – morala »dokupiti«. Ta manko je kupila od Češke in s tem denar »podarila« drugi državi, namesto da bi ga vložila v lastne projekte obnovljivih virov ener­ gije. Zbornica je bila med prvimi, ki se je odzvala na visoke cene energentov s svojimi priporočili Lani jeseni smo se takoj odzvali, na nogah je bila celot­ na energetsko intenzivna industrija. Razumljivo, saj so največji porabniki energije oziroma plina in elektrike ali tudi drugih surovin. Do konca leta še niso imeli težav, saj so imeli elektriko in plin za to obdobje že zakuplje­ no, ni bilo pa jasno, kaj jih čaka po novem letu, ker se za naslednje leto elektrika in plin zakupujeta vnaprej. Zato smo se sestali in si izmenjali informacije, jim pojasnili, kaj se na trgu dogaja, kakšne so napovedi, kakšne so možnosti. Bili smo tudi v stiku s pristoj­nim ministrstvom. Tukaj smo bili res odprti, razpravljali v različnih forumih, tako z industrijo kot s pristojnimi ter skupaj z njimi pred­ lagali tudi ustrezne rešitve. Mnenje EZS je bilo, da je treba izvesti ukrepe preudarno, brez poseganja v tržne mehanizme, da so pomembni kratkoročni ukrepi za ublažitev nastalih razmer, vendar pa da so bistveni dol­ goročnejši ukrepi, med katere lahko uvrstimo vlaganja v zadostne zmogljivosti oziroma izgradnjo novih, tudi jedrskih, proizvodnih enot za električno energijo in v vse razpoložljive obnov­ljive vire energije (OVE), pa tudi v energetsko izrabo odpadkov. Sedanje stanje nas še dodatno opominja, kakšno tveganje je odvisnost od tu­ jih, predvsem fosilnih, virov energije, zato moramo tudi na podlagi sedanjega zelo zahtevnega stanja za vse deležnike na trgu vse sile usmeriti v večjo energetsko samozadostnost države. 19 20 aktualno naš Stik SAZU Električna energija je energetski vir prihodnosti Besedilo: Polona Bahun, fotografiji: Mare Bačnar in Vladimir Habjan Svet za razvoj pri SAZU je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050. Strategijo je pripravila posebna delovna skupina več kot dvajsetih strokovnjakov različnih strok, oblikovana z namenom priprave strokovnih podlag za širše razprave o podnebnih spremembah in energetiki. Strategija predstavlja prvo gradivo o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema Slovenije, ki je nastalo v sodelovanju predstavnikov energetske, ekonomske in biološke stroke. V bližnji prihodnosti bodo podnebne spremembe, ki jih povzroča raba fosilnih goriv, odločilno vpliva­ le na naše življenje, zato je pomembno, kako bomo izvedli energetski prehod v nizkoogljično družbo in te nadomestili z nizkoogljičnimi viri. Glavni ener­ getski vir prihodnosti bo električna energija, zato je njeni uporabi, proizvodnji in vplivom na okolje treba nameniti posebno pozornost. Strategija je prvi ko­ rak priprave strokovnega dokumenta za pomoč pri sprejemanju pravih odločitev in prve obrise možnih rešitev. Osrednja pozornost preučevanja delovne skupine je bila še posebej osredotočena na poten­ cialne konflikte med naravo in energetiko. 2029 Do leta 2029 bi morali v proizvodnjo vložiti 200 do 500 milijonov evrov na leto in še 100 milijonov evrov v omrežje. Namen strokovne skupine je bil izdelati strate­ gijo, ki nadgrajuje zastavljene usmeritve Pod­ nebne strategije Slovenije in NEPN ter je skladna z evropskimi zahtevami. Predstavlja akcijski načrt s časovnico in konkretnimi aktivnostmi s poudarkom na srednjeročnem obdobju 2022–2030. Pri tem so uresničevali več kriterijev: okoljskega (razogljičen­ je in biodiverziteta), energetsko neodvisnost, delež OVE v končni rabi energije in ekonomiko. Prizade­ vali so si izdelati scenarij razogljičenja slovenske­ ga elektroenergetskega sistema, ki hkrati zadosti vsem trajnostnim kriterijem zelene politike EU in je ekonomsko vzdržen. Drugi cilj je bil identificirati tveganja, saj se bo zaradi elektrifikacije težišče raz­ voja premikalo k elektroenergetiki, tretji pa, da na podlagi dolgoročnih projekcij do leta 2050 identi­ ficirajo ključne aktivnosti za srednjeročno obdobje do leta 2030. Pri modeliranju porabe električne energije v pri­ hodnosti sta bila ključna dva parametra: gospo­ darska rast in demografija. Izdelali so projekcije prihodnje gospodarske rasti, pri čemer so izhajali iz povprečne gospodarske rasti v obdobju 1995– 2019 ter pri dolgoročnih napovedih upoštevali tri različne scenarije gospodarske rasti. Eden od ključ­ nih dejavnikov gospodarske rasti v prihodnosti je demografija, zato so upoštevali tudi učinek stara­ jočega prebivalstva, delež industrije in prehod iz drugih virov energije na elektriko ter pri tem upoš­ tevali posebnosti Slovenije. Po izhodiščnem scenariju naj bi poraba električne energije znašala 15 TWh, pri čemer je treba upo­ števati izgube v omrežju, zaprtje TEŠ 6, delovanje ČHE, porabo toplotnih črpalk, hranilnike, e-mobil­ nost ter drugačen način shranjevanja energije, kot sta elektroliza in proizvodnja vodika in sintetične­ ga metana. Projekcije skupne porabe električne energije so obravnavali ločeno od elektrifikacije, saj ima ta pozitiven učinek pri zmanjševanju končne porabe energije v drugih sektorjih. Končna poraba energije v letu 2020 je bila 51,6 TWh, od tega poraba elek­ trične energije približno 17 TWh. Ob upoštevanju elektrifikacije transporta in ogrevanja se bo poraba električne energije v prihodnje bistveno povečala, vendar pa bo učinek uporabe zelene energije hkra­ ti zmanjšana poraba končne energije. Ta učinek bo bistveno večji pri prometu kot pri ogrevanju, oba pa naj bi končno porabo energije do leta 2050 zmanj­ šala za 27 odstotkov. Izhodiščni scenarij delovne skupine je temeljil na predpostavki, da ne naredimo nič, opustimo rabo premoga do leta 2033, podaljšamo obratovanje NEK do leta 2043, dokončamo izgradnjo verige HE na spodnji Savi (HE Mokrice) in zgradimo PPETOL, ter na izkoriščanju obstoječih proizvodnih vi­ rov do konca življenjske dobe oziroma na stanju brez drugih novih proizvodnih virov. Po tem sce­ nariju bomo imeli leta 2030 primanjkljaj 5 TWh, leta 2040 12 TWh in leta 2050 kar 119 TWh elek­ trične energije. Če scenariju dodamo JEK 2, do leta 2035, ko naj bi ta začela obratovati, še vedno osta­ ja primanjkljaj, večje težave pa se začnejo po letu 2043 s koncem obratovanja NEK. S kombiniranim scenarijem jedrske elektrarne in OVE sicer lahko ta primanjkljaj zapolnimo. Glede na izhodiščni scena­ rij uvozna odvisnost precej naraste že leta 2033 z 21 zaprtjem TEŠ 6 in se z leti nato le še povečuje. Tudi s pospešenimi investicijami v OVE ostajamo v prvih desetih letih še vedno odvisni od uvoza, nato pa ob zagonu JEK 2 postanemo izvozniki električne energije. Drugi kriterij, na podlagi katerega so pripravili sce­ narij, je bil doseganje razogljičenja. Danes okoli 60 odstotkov lastnih potreb po električni energiji pokri­ jemo z nizkoogljičnimi viri. Ko raste proizvodnja iz OVE in začne z obratovanjem JEK 2, lahko pokrije­ mo vse potrebe. Delež OVE v končni rabi energije trenutno znaša 40 odstotkov in ga bomo mora­ li postopoma dvigovati, sploh glede na zahteve svežnja Pripravljeni na 55. Do leta 2050 naj bi tako prišli na 10 TWh proizvodnje iz OVE, največjo rast pa bodo doživele sončne elektrarne. Strokovnjaki predvidevajo, da bomo leta 2030 imeli 3.230 MW sončnih elektrarn in 186 MW vetrnih elektrarn, do leta 2050 pa skupno kar 7.086 MW sončnih elek­ trarn in 511 MW vetrnih elektrarn. Pri proizvodnji iz jedrske energije so upoštevali podaljšanje življe­ njske dobe NEK za dodatnih dvajset let in izgradnjo 1.100 MW JEK 2 leta 2035. Pri HE so upoštevali dokončanje verige HE na spodnji Savi in izgradnjo 2030 2035 V obdobju 2030–2035 bi morali investirati v JEK 2 ter dodatno med 660 tisoč in 1,3 milijona evrov na leto v druge vire, nadgradnjo omrežja pa 30 milijonov evrov na leto. 22 aktualno prve polovice HE na srednji Savi ter gradnjo ČHE, ki imajo v vlogi hranilnikov pomembno vlogo pri sta­ bilnosti elektroenergetskega sistema. Pripravljavci strategije do leta 2030 tudi ne računajo na vidnejšo vlogo vodika, po letu 2035 pa že. 2035 V obdobju po letu 2035 bi morali investirati v proizvodnjo približno 200 milijonov evrov na leto. Pri ekonomskih vidikih razvoja sistema, s poudarkom na investicijskih stroških proizvodnje, sta ključni vprašanji stroški in viri financiranja. Pri pripravi ocene so upoštevali letno dinamiko instalirane moči, kapi­ talske investicije za posamezen vir instalirane moči in projekcije bodočih cen energije (z ali brez inves­ ticij). Pri tem še niso bili upoštevani vsi učinki sedanje energetske krize, a naj bi bile cene v skladu s pro­ jekcijami dolgoročno vendarle vzdržne in stabilne. naš Stik Pri vlaganju v vsak vir, pravijo v delovni skupini, se je treba najprej vprašati, ali je bil posamezen vložek investicije realen. Na podlagi instalirane moči in predvidenih novih investicij so pripravili letno di­ namiko potrebnih vlaganj v posamezne vire, pri čemer so upoštevali tudi dolgoročnost posameznih investicij. Za podaljšano obratovanje NEK naj bi tako potrebovali 250 milijonov evrov, pri morebit­ ni izgradnji JEK 2 pa je bilo upoštevano tudi more­ bitno sovlaganje Hrvaške. Kot so poudarili, je treba razlikovati tudi med investicijami v proizvodne vire in investicijami v nadgradnjo omrežja, pri čemer bi bilo treba po ocenah do leta 2050 v proizvodnjo vložiti 15 milijard evrov in v nadgradnjo omrežja za zeleni prehod 2,3 milijarde evrov. Finančni zalogaj naj glede na pričakovani BDP niti ne bi bil tako velik, treba bo le najti najbolj opti­ malno strukturo financiranja. Kot so še izpostavili pri­pravljavci strategije, je treba na zeleni prihod gle­ dati predvsem kot na odlično priložnost za razvoj, saj z zelenimi naložbami spodbujamo domače gos­ podarstvo, kar ima pozitivne multiplikativne učinke in prinaša odpornost na zunanje vplive. O ENERGETSKI PRIHODNOSTI MORAMO RAZMIŠLJATI SKUPAJ Predstavniki biološke stroke poudarjajo, da so najdražji naravovarstveni ukrepi tisti, ki nimajo strokovnih podlag, zato je ključno tesno sodelova­nje pri nastajanju takega dokumenta. Njihova stališča pri 23 izrabi posameznih virov za proizvodnjo električne energije glede na vpliv na biodiverziteto pa so bila naslednja. Na področju fosilnih goriv je zelo zažele­ no hitrejše opuščanje premoga. Na področju OVE najbolj zagovarjajo izrabo sonca, nato vetra in ne­ kaj malega biomase in komunalnih odpadkov. JEK 2 sicer na biodiverziteto nima čezmernega vpliva oziroma je ta majhen, kljub temu pa bi prednost dali izrabi OVE. Po njihovem mnenju gradnja novih ve­ likih HE ni sprejemljiva in je bolj sprejemljiva obnova starih HE in gradnja novih MHE, toda le na lokacijah, kjer ne bodo bistveno vplivale na naravo. Po mnenju delovne skupine je zeleni prehod izve­ dljiv, prav tako je mogoča energetska samooskrb­ Proizvodnja iz HE danes v Sloveniji predstavlja največji obnovljivi vir, kar pomeni, da te že danes rešujejo pomemben del problema in ga bodo tudi v prihodnje, vendar pa samo nove HE ne bodo rešile vseh težav. nost Slovenije. Prva linija ukrepanja bi morala biti osredotočena na učinkovitejšo rabo energije in zmanjševanje porabe. Nadalje še ugotavljajo, da naj bi se odjem električne energije povečal za 74 odstotkov. Ob tem transformacija elektroenergets­ kega sistema na proizvodni strani do leta 2050 predvideva 7.000 MW sončnih elektrarn, 1.100 MW jedrskih zmogljivosti in 798 MW drugih OVE. Potre­ bovali bomo tudi 3.400 MW baterijskih hranilnikov, 2.000 MW elektrolizerjev in 440 MW črpalnih elek­ trarn. Povečan odjem in transformacija na strani proizvod­ nje zahtevata tudi takojšnjo ustrezno transformacijo ter nadgradnjo distribucijskega in prenosnega om­ režja. Ocenjujejo, da bo zeleni prehod zahteval in­ vesticije na strani proizvodnje v višini 11,2 milijarde evrov, na strani fleksibilnih virov 3,7 milijarde evrov in na strani elektroenergetskega omrežja 2,3 mili­ jarde evrov. Zaradi investicije v JEK 2 bo kapital­sko najintenzivnejše obdobje prva polovica tretjega desetletja. Nujno je treba skrajšati tudi postop­ ke umeščanja objektov v prostor, vanje pa je tre­ ba vključevati tudi nevladne organizacije. Akcijski načrt za prvih deset let je podrobno obdelan, po letu 2030 pa je še veliko neznank, zato so pripravili le priporočila, v katero smer je treba še raziskovati, da bomo lahko izoblikovali pravo energetsko pri­ hodnost Slovenije. 2050 Do leta 2050 je treba v proizvodne vire vložiti 15 milijard evrov, v nadgradnjo omrežja za zeleni prehod pa še dodatnih 2,3 milijarde evrov. 24 aktualno 25 PREDNOSTNE NALOGE IN CILJI Pospešiti investicije v obnovljive vire energije s ciljem zagotavljati energetsko varnost in samozadostnost. Zmanjšati rabo fosilnih goriv in s tem uvozno odvisnost. Spodbujati razvoj novih tehnoloških rešitev, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti. Preoblikovati način zbiranja in porabe finančnih virov za dosego zastavljenih ciljev. Sprejeti posodobljen nacionalni energetski in podnebni načrt s ciljem jasne opredelitve načina doseganja nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030. ENERGETSKA POLITIKA Kaj energetiki prinaša koalicijska pogodba? Besedilo: Brane Janjić, fotografija: Arhiv GEN-I Prednost naj bi bila v prihodnjih letih dana izrabi obnovljivih virov, pri čemer bo imela posebno vlogo sončna energija, od fosilnih goriv pa naj bi se poslovili že konec leta 2030. Koalicijski sporazum, ki so ga podpisale stranke vlade koalicije, precejšen del namenja tudi pri­ hodnji oskrbi z energijo, čeprav se ta prepleta z vsebinami skozi več poglavij sporazuma. Največ o smernicah, ki bodo krojile prihodnost energetske oskrbe Slovenije v prihodnje, piše v IV. poglav­ ju, ki je namenjen zelenemu preboju. V njem la­ hko tako med drugim preberemo, da si bo vlada prizadevala skrbno varovati naravo, hkrati pa pa­ metno in trajnostno izkoriščati dane naravne vire s poudarkom na ohranjanju naravnih habitatov ter populacij živalskih in rastlinskih vrst. Skladno s ciljem ohranjanja narave naj bi sprejeli poseben podnebni zakon in ustvarili pogoje za skrbno up­ ravljanje voda in sploh na več ravneh zagotovili varovanje nara­ve ter sistemsko ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih okolij in starih okoljskih bremen. FOSILNA GORIVA SO STVAR PRETEKLOSTI Vlada si je med prednostne cilje s področja prihod­ nje energetske oskrbe zadala tudi nalogo pospešiti investicije v obnovljive vire energije s ciljem zago­ tavljati energetsko varnost in samozadostnost ter zmanjšati rabo fosilnih goriv in s tem uvozno odvis­ nost. Tako naj bi uporabo premoga opustili že do leta 2030, pri čemer bo vlada pripravila tudi ustrezno za­ konodajo in ukrepe za dosledno izvajanje opušča­ nja rabe premoga v skladu z načelom pravičnega prehoda ter v sodelovanju z vpletenimi deležniki pri­ pravila program energetskega, gospodarskega in socialnega prestrukturiranja premogovnih regij. Po­ spešili naj bi tudi izvajanje ukrepov za večjo ener­ getsko učinkovitost s posebnim poudarkom na javnih stavbah in ukinili obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah ter intenzivirali spodbujanje zamenjave ogrevalnih naprav na fosilna goriva z napravami na obnovljive vire. Spremembe se napovedujejo tudi na področ­ ju rabe fosilnih goriv v prometu, pri čemer naj bi z različnimi ukrepi spodbujali rabo alternativnih goriv in dosledno izvajanje strategije trajnostnega razvo­ ja prometa ter omejili rabo biogoriv prve generacije. V koalicijskem sporazumu še piše, da bo vlada omogočila rabo javnih površin, zemljišč in objek­ tov za spodbujanje obnovljivih virov energije (zlas­ ti sončne energije) s posebnim poudarkom na rabi območij ob infrastrukturnih objektih in na de­ gradiranih območjih. Pri spodbujanju večje rabe ob­ novljivih virov energije bo imela pomembno vlogo odprava obstoječih administrativnih in postop­ kovnih ovir. V dialogu z lokalnimi skupnostmi naj bi v prihodnjih letih pospešili tudi razogljičenje siste­ mov daljinskega ogrevanja ter spodbudili izvajanje ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov na lo­ kalni ravni. Vlada se je zavezala, da ne bo gradila elektrarn na Muri, znova pa naj bi preverili tudi smo­ trnost gradnje novih elektrarn na srednji Savi. Jedro energetskega programa ostaja bistveno po­ večanje rabe obnovljivih virov energije, saj imajo ti, kot so zapisali v koalicijskem sporazumu, praktično neomejen potencial pri proizvodnji električne ener­ gije in tudi v sektorju ogrevanja ter pri zmanjšanju emisij v prometu. Zato naj bi sprejeli nov zakon o prednostnem umeščanju OVE v prostor, prenovili energetsko in okoljsko zakonodajo, s ciljem olajšati izvajanje in­ vesticij in spodbujanje inovativnih projektov. Kot rečeno, bo prednost dana uporabi sončne ener­ gije oziroma solarizaciji vseh ustreznih površin s poudarkom na samopreskrbi. Preučili naj bi tudi možnost izrabe stoječih vodnih, obvodnih in kmetijskih zemljišč za naložbe v obnovljive vire ter spodbujali razvoj novih tehnoloških rešitev, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti. Odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne naj bi, ob pred­ hodni zgraditvi odlagališča srednje- in nizkora­ dioaktivnih odpadkov, padla na referendumu, pri čemer bo vlada preučila tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij, kot so denimo majhni modularni reaktorji. Ob zavedanju, da večjega prodora obnovljivih virov energije in nove elektrifikacije ni mogoče speljati brez ustreznega omrežja, je napovedano pospeše­ no investiranje v elektrodistribucijski sistem, ki naj bi ga preoblikovali, na splošno pa bo poudarek namenjen tudi celoviti digitalizaciji celotne ener­ getske infrastrukture. In kako naj bi zagotovili potrebna sredstva za izpelja­ vo enega največjih izzivov tega stoletja? Z večjo pre­ glednostjo in boljšim upravljanjem javnih sredstev, ki se namenjajo za ukrepe na področju podneb­ nih in energetskih politik, ter prevetritvijo davčnih in fiskalnih politik na področju rabe fosilnih energentov ter obnovljivih virov in zelenih tehnologij. Poleg tega naj bi dobičke podjetij v državni lasti preusmerili v in­ vesticije v obnovljive vire, za zeleni prehod pa izrabili tudi vsa razpoložljiva evropska sredstva. 26 aktualno naš Stik EVROPSKA KOMISIJA Z REPowerEU k zmanjšanju energetske odvisnosti Besedilo: Brane Janjić; fotografija: iStock Ob tem v Bruslju izpostavljajo, da je EU v sodelovan­ ju z mednarodnimi partnerji že zagotovila rekordne ravni uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in večje dobave plina prek plinovodov. Omogočila bo tudi prostovoljne skupne nakupe plina, utekočinje­ nega zemeljskega plina in vodika, razmislila pa bo tudi o vzpostavitvi skupnega nabavnega mehaniz­ ma. Sprejela je že tudi zunanjo energetsko strategijo EU, ki bo olajšala diverzifikacijo oskrbe z energijo in vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev z dobavitelji s poudarkom na pravičnem energetskem prehodu ter na sodelovanju na področju izrabe vodika in dru­ gih zelenih tehnologij. Evropska komisija je v iskanju rešitev za trenutno energetsko krizo in zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov sredi maja predstavila obsežen akcijski načrt REPowerEU. V njem med drugim predlaga okrepitev dolgoročnih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in vzpostavitev skupnega nabavnega mehanizma. V središču načrta je mehanizem za okrevanje in odpornost, pri čemer Komisija predlaga ciljno usmer­ jene spremembe uredbe o mehanizmu za okrevan­ je in odpornost, da bi se v obstoječe načrte držav članic za okrevanje in odpornost poleg velikega šte­ vila ustreznih reform in naložb, ki so v te načrte že vključene, vključila tudi posebna poglavja iz načrta REPowerEU. In kako naj bi pospešili zeleni prehod? Komisija med drugim predlaga okrepitev dolgoročnih ukrepov za energijsko učinkovitost, vključno s povečanjem za­ vezujočega cilja energijske učinkovitosti z 9 na 13 odstotkov. Kot poudarjajo v Komisiji, so prihranki energije najhitrejši in najcenejši način za reševan­ je sedanje energetske krize in zmanjša­nje stroškov. Zato je ob tem objavila tudi predloge, kako bi lah­ ko s spremembo vedenja že kratkoročno zmanj­ šali povpraševanje po plinu in nafti za 5 odstotkov, države članice pa pozvala, naj začnejo tudi posebne spodbujevalne komunikacijske kampanje za gospo­ dinjstva in industrijo. Za pove­čanje energetske učinkovitosti naj bi države uporabile tudi različne fiskalne ukrepe za spodbuja­ nje varčevanja z energijo, kot so znižane stopnje DDV za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme, izolacijo stavb ter naprave in izdelke. leta 2030 naj bi iz domačih virov zagotovili tudi 10 mili­ jonov ton obnovljivega vodika in še 10 milijonov ton iz uvoza za nadomestitev zemeljskega plina, premo­ ga in nafte v industriji in prometnem sektorju. Za po­ spešitev projektov na področju vodika bo za raziskave namenjenih dodatnih 200 milijonov evrov, Komisija se je tudi zavezala, da bo do poletja dokončala oceno prvih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Mednje spada tudi potrebna nujna dogra­ ditev obstoječega evropskega plinskega in elektro­ energetskega omrežja, pri čemer je že bilo objavljeno prvo zbiranje dodatnih predlogov v okviru Instrumen­ ta za povezovanje Evrope. MOČAN POUDAREK KREPITVI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV Nadalje Komisija predlaga povečanje krovnega cil­ ja za obnovljive vire energije s 40 na 45 odstotkov do leta 2030. Določitev tega splošnega ambiciozne­ jšega cilja bo po mnenju Komisije ustvarila okvir tudi za številne druge pobude. Tako naj bi med drugim v okviru strategije EU za sončno energijo zagotovili podvojitev zmogljivosti sončnih elektrarn že do leta 2025 in namestitev 600 GW sončnih elektrarn do leta 2030. V okviru pobude za strešne sončne panele naj bi postopoma uvedli pravne obveznosti names­ titve sončnih panelov na vse nove javne in poslovne stavbe ter tudi nove stanovanjske stavbe, zagotovi­ li pa naj bi tudi pogoje za podvojitev stopnje upora­ be toplotnih črpalk ter vpeljali ukrepe za vključitev geotermalne in sončne toplotne energije v posodo­ bljene sisteme daljinskega in komunalnega ogrevan­ ja. Komisija je pripravila tudi priporočila za odpravo počasnega in zapletenega izdajanja dovoljenj za obsežne projekte na področju energije iz obnov­ ljivih virov ter predlagala ciljno usmerje­no spremem­ bo direktive o energiji iz obnovljivih virov, da bi bila ta priznana kot prevladujoč javni interes. Države člani­ ce naj bi tudi vzpostavile posebna namenska območ­ ja, ki so še zlasti primerna za obnovljive vire energije, ter skrajšale in poenostavile postopke izdaje dovol­ jenj na območjih z manjšim okoljskim tveganjem. Do POTREBNA SREDSTVA ZA IZPELJAVO NAČRTA NAJ BI PRIŠLA IZ RAZLIČNIH VIROV Po ocenah Evropske komisije so za uresničitev cil­ jev REPowerEU do leta 2027 potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard evrov, pri čemer naj bi potrebna sredstva zagotovili v zasebnem in javnem sektorju ter na nacionalni in čezmejni ravni in tudi na ravni EU. Po besedah Komisije je v podporo načrtu REPowerEU že na voljo 225 milijard evrov v posoji­ lih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija je zato sprejela tudi zakonodajo in smer­ nice za države članice o tem, kako naj spremenijo in dopolnijo svoje načrte za okrevanje in odpornost v okviru načrta REPowerEU. Poleg tega Komisija predlaga povečanje finančnih sredstev mehaniz­ ma za okrevanje in odpornost z 20 milijardami ev­ rov nepovratnih sredstev iz prodaje pravic sistema EU za trgovanje z emisijami. V sedanjem večletnem finančnem okviru v okviru kohezijske politike pa je že tudi predvidena podpora projektom razogljičenja in zelenega prehoda z naložbami v energijo iz ob­ novljivih virov, vodik in infrastrukturo v višini do 100 milijard evrov. Dodatnih 26,9 milijarde evrov iz ko­ hezijskih skladov in 7,5 milijarde evrov iz skupne kmetijske politike pa bi še bilo mogoče dati v me­ hanizem za okrevanje in odpornost v okviru pros­ tovoljnih prerazporeditev sredstev. Poleg tega bo Komisija še to jesen podvojila tudi sredstva, ki so na voljo za obsežen razpis sklada za inovacije za leto 2022, in sicer na približno 3 milijarde evrov. 27 28 aktualno ELES Daljnovod Cirkovce–Pince kmalu v poskusno obratovanje Besedilo in fotografija: Mare Bačnar Daljnovod Cirkovce–Pince, ki naj bi bil po nekaterih informacijah inženirski objekt z največ pilotnimi stebri v Sloveniji, postaja prvi 400 kV daljnovod v Sloveniji s stebri, ki imajo obliko glave »donava« ter prvi daljnovod s tremi vodniki tipa 490-AL1/64-A20SA v snopu, kar bo znatno pripomoglo k zmanjšanju emisij hrupa v okolje. Začetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov je predviden za konec junija. naš Stik Z izgradnjo dvosistemskega 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince bo Slovenija s prenosnim omrež­ jem povezana še z zadnjo sosednjo državo, to je Madžarsko. Širše gledano je omenjeni daljnovod del povezave med tremi državami: Madžarsko, Hr­ vaško in Slovenijo, saj gre en daljnovodni sistem na Madžarsko v Heviz, drugi pa na Hrvaško v Žer­ javinec. Po prvotno zastavljenem planu je bil konec grad­ nje najprej načrtovan za konec prvega letošnjega četrtletja, ko je bil predviden tudi začetek poskus­ nega obratovanja. Zaradi epidemije covida-19 in posledično zamika začetka gradnje pa je prišlo do zamude. Težave so se pojavljale tudi med samo gradnjo daljnovoda, ko se je izvajalec soočal z okužbami v več ekipah, kar je močno otežilo in upo­ časnilo delo in dinamiko izvajanja del na jeklenih konstrukcijah in elektromontažnih delih. Ta so zdaj v sklepni fazi, s sosednjimi sistemskimi operaterji MAVIR-jem in HOPS-om pa se že usk­ lajujejo poteki testiranj pred prvim vklopom, tako da v tem trenutku ni več dvomov, da bo vklop dal­ jnovoda v smislu zagonskih in funkcionalnih preiz­ kusov izveden konec junija. Proces gradnje je stekel takoj po pridobitvi del­ nega gradbenega dovoljenja oziroma natančneje 29. julija 2020, potem ko je bil izvajalec uveden v delo. Začetek del je bil prvotno planiran marca 2020, vendar pa je bil ta zaradi epidemije covi­ da-19 nato zamaknjen na avgust. Na splošno so se izvedbena dela delila na gradbena dela, dela na jeklenih konstrukcijah in elektromontažna dela. Zaradi sprostitve območja gradnje in da bi se izo­ gnili križanju z obstoječim 220 kV daljnovodom Cirkovce–Žerjavinec pri naselju Apače, je bilo tre­ ba najprej 220 kV daljnovod preurediti oziroma prestaviti od RTP Cirkovce do SM 232 v dolžini okoli 5,7 km, pri čemer je bilo potrebnih tudi sku­p­ no 18 novih stojnih mest. Prestavitev se je izvedla tako, da se je na tem odseku zgradil nov eno­ sistemski 220 kV daljnovod južno od trase nove­ ga 400 kV daljnovoda. Po sprostitvi območja so se nato začela dela na 400 kV delu trase. Dela so zajemala izvedbo gozdnih posekov v obsegu 17.000 m3, zgraditev okoli 120 km dostopnih poti, plitvih in globokih temeljenj na 191 stojnih mestih (764 pilotov), postavljanje jeklenih konstrukcij na 264 stojnih mestih in elektromontažna dela, ki so trenutno v zaključni fazi. Poleg izvedbenih del na terenu so sproti uspešno potekali tudi tovarniški prevzemi in dobava opreme. Po končanih elektromontažnih delih se bodo začeli preizkusi, vzpostavitev povezave s sosed­ njo Madžarsko in vklop daljnovoda, ki je, kot reče­ no, predviden konec junija letos. Vklopu bo sledil začetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa bo treba dokončati še postavitev nadomestnih habitatov. Formalen zaključek projekta je tako predviden po zaključku gradbenih del in ureditvi krajinske ar­ hitekture, ki je bila predpisana v skladu z Državnim prostorskim načrtom. IZVAJALCI SO SE MED GRADNJO SREČEVALI Z RAZLIČNIMI IZZIVI Med gradnjo daljnovoda se je bilo treba soočiti z različnimi izzivi in poiskati tudi dodatne rešitve. Večjega je predstavljala sama trasa daljnovoda, ki poteka prek močvirnatih območij ter terenov z izjemno nepredvidljivo in zahtevno geološko sestavo tal. Na terenu se je izvajalec zaradi raz­ močenega in blatnega terena soočal z izjemno težkimi pogoji za delo, saj je višina podtalnice na večjih delih trase v lanski izjemno »mokri« zimi (2020/2021) dosegla maksimalne vrednos­ ti. Svojevrsten izziv je predstavljalo tudi soočanje z epidemijo covida-19, ko je bil potreben hiter in koordiniran odziv na nastalo situacijo, da se dela ne bi zaustavila. Določena daljnovodna oprema je bila zaradi nastale situacije prevzeta prek video konferenc, kar tudi ni bila dosedanja praksa. Drugače, kar se tiče neposredno same izgradnje daljnovoda, bodo vsa dela predvidoma zaključe­ Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince so v zaključni fazi, Eles s sosednjimi operaterji MAVIR in HOPS že usklajuje tudi poteke testiranj pred prvim vklopom, tako da v tem trenutku ni več dvomov, da bo vklop daljnovoda v smislu zagonskih in funkcionalnih preizkusov izveden konec letošnjega junija. na že septembra letos, planirana pa je še izvedba različnih zasaditev rastlinja, ki je odvisna od samih pogojev in glede na letne čase. Od teh je odvisen tudi potek vzpostavitve oziroma izboljšave obsto­ ječih habitatov, pri čemer pa naj bi bila potrebna dela bolj ali manj končana že letos, s čimer bo naj­ večji investicijski projekt v zgodovini Elesa pod streho. 29 30 aktualno naš Stik ADEX SPOT Narejen prvi korak k nastanku močne regionalne borze Partnerji pri projektu vzpostavitve borze ADEX SPOT so sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja (ELES), sistemski operater srbskega elektroenergetskega omrežja (EMS) in vseevropska borza z elektriko EPEX SPOT. Vsak izmed partnerjev bo imel v družbi tretjinski delež, skupina pa bo postala stoodstotni lastnik slovenskega BSP in srbskega SEEPEX. Družba bo odprta tudi za morebitne nove partnerje, o čemer že potekajo pogovori z madžarskimi, hrvaškimi, makedonskimi, črnogorskimi in bosanskimi partnerji. Gre za zahtevna pogajanja in dolgoročne procese, zato se o morebitnem vstopu vodi strateški dialog. Besedilo in fotografija: Polona Bahun Evropska borza električne energije EPEX SPOT ter slovenski (ELES) in srbski sistemski operater prenosnega omrežja (Elektromreža Srbije – EMS) vzpostavljajo prvo regionalno borzo električne energije za srednjo in jugovzhodno Evropo (ADEX). Prizadevajo si, da bi se jim kmalu pridružila tudi madžarska borza električne energije, pobuda pa je odprta tudi za druge partnerje. Novoustanovljena borza bo v Sloveniji in Srbi­ ji na enem mestu ponudila usklajene storitve za promptno trgovanje z električno energijo z am­ bicijo razširitve poslovanja in storitev tudi v druge države v regiji srednje in jugovzhodne Evrope ter članom borze ponujala najboljše možne pogoje za poslovanje, zmanjševala tveganja sodelovanja na organiziranem borznem trgu z elektriko in v celoti uspešno povezala razdrobljeni regijski trg v enotni evropski trg. Sporazum predvideva tudi združitev slovenske borze z električno energijo BSP South­ pool in srbske borze z električno energijo SEEPEX. Dokončanje te združitve je odvisno od regulativnih odobritev in zakonskih zahtev. Vzpostavitev borze ADEX SPOT je trenutno v fazi prijave uradu za varstvo konkurence v Sloveniji, Sr­ biji in na nekaterih zadevnih trgih družbe EPEX. Po besedah direktorja uprave BSP Southpool mag. Anžeta Predovnika bo borza lahko začela delova­ ti po izpolnitvi vseh formalnih postopkov pri uradih in tudi lastnikih, ki imajo svoje procese sprejema­ nja odločitev o ustanovitvi novega podjetja. Sam pričakuje, da bo nova borza ustanovljena v zad­ njem četrtletju tega leta. Odločitev za vzpostavitev nove borze je večplast­ na. Slovenska energetska borza je od ustanovitve do danes borzam z elektriko z območja zahodnega Balkana ter njihovim lastnikom večkrat predlagala poslovno sodelovanje, vendar pa ni bilo pravega zanimanja oziroma je bila ustanovitev regionalne borze iz več razlogov nemogoča. V zadnjih dveh letih je slovenska borza izvedla ponovni krog inten­ zivnih pogovorov o povezovanju in našli so skupen interes za ustanovitev borze ADEX SPOT. Povezovanje slovenske in srbske energetske borze bo omogočilo močno energetsko borzo v tem delu Evrope, ki bo članom ponujala najboljše možne pogoje za poslovanje, ki bodo zmanjšali tveganja sodelovanja na organiziranem borznem trgu z elektriko, in bo v celoti povezala razdrobljeni regijski trg v enotni evropski trg z elektriko. Posle­ dično bo prinesla enotno strukturo pri poslovanju, povečano likvidnost vseh zadevnih trgov, posred­ no se bodo članom borze zmanjšali stroški poslo­ vanja, dolgoročno pa se bo oblikoval verodostojen cenovni signal v tem delu vseevropskega trga z elektriko, ki je danes razdrobljen ali ga sploh ni. Ker borzi BSP in EPEX že danes uspešno sodelu­ jeta na razpisih za nudenje storitev trgovanja z elektriko za dan vnaprej in za izvajanje finančnih poravnav poslov, sklenjenih na borzi v širši regi­ ji, bo nova borza ADEX SPOT ponujala tehnološ­ ki platformi za te storitve na njunih domicilnih trgih in partnerskima borzama v Črni gori in Severni Makedoniji, katerih razpisi za izbiro partnerja pri za­ gotavljanju tehnološke podpore za ustanovitev lo­ kalnih borznih trgov se zaključujejo. Korist, ki jo bo borza ponudila tržnim udeležencem, je uvedba organiziranega trgovanja z elektriko znotraj dneva na srbskem borznem trgu, kjer ta tržni segment še ni uveden. Njegova vzpostavitev bo odgovorila tudi na naraščajočo potrebo njiho­ vega trga zaradi vse večje aktivacije OVE. S tem bodo lahko udeleženci organizirano trgovali tudi prek borznega trga. Borza ADEX SPOT, ki bo imela sedež v Ljubljani, bo torej z ustanovitvijo in začet­ kom poslovanja postala vodilna borza regije, kar ji bo omogočilo nadaljnjo širitev ne samo znotraj re­ gionalnih meja, ampak v prihodnosti tudi širše. Najpomembnejša korist nove borze je, da bo z dalj­ novodno povezavo med Slovenijo in Madžarsko vzpostavljeno spajanje slovenskega in madžarske­ ga borznega trga, ki bo poleg implicitne alokaci­ je razpoložljivih čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) na tej meji dodatno povečala likvidnost borze BSP. S tem bo slovenski trg v celoti spojen s sosed­ njimi borznimi trgi na vseh mejah. Z uresničitvijo tega projekta se hkrati dokončno vzpostavlja tudi enotni evropski trg za dan vnaprej na vseh me­ jah v EU. Kot pojasnjuje mag. Anže Predovnik, na­ meravajo v letu 2023 vzpostaviti še lokalne trge v regiji in organizirani trg znotraj dneva v Srbi­ ji, hkrati pa nameravajo še v tem letu skupaj z ev­ ropskimi sistemskimi operaterji in borzami vpeljati tudi vseevropske avkcije znotraj dneva, prek kate­ rih bodo sistemski operaterji začeli prihodnje leto zaračunavati zamašitveno rento iz naslova dode­ ljenih ČPZ v segmentu trgovanja znotraj dneva, ki jo zahteva evropska uredba. V letu 2025 sledi nato še uvedba 15-minutnih produktov za borzne trge za dan vnaprej, pri čemer trenutno nadgrajujejo algo­ ritem, ki bo to omogočil. Kot poudarja mag. Anže Predovnik, borza ADEX SPOT in njene podružnice tržnim udeležencem že danes prinašajo koristi evropske integracije, v pri­ hodnje pa nameravajo svoje storitve ponuditi tudi drugim državam zahodnega Balkana. 31 32 aktualno naš Stik ELES Vidni prvi rezultati projekta INCIT-EV Besedilo: Maša Repež Gril; fotografija: Arhiv uredništvo Naš stik Projekt INCIT-EV je štiriletni mednarodni raziskovalni projekt (sofinancira ga program Obzorje 2020), katerega glavni namen je demonstracija uporabnikom prijaznih rešitev polnjenja e-vozil z namenom spodbujanja množične uporabe e-vozil v Evropi. Celoten projekt se navezuje predvsem na tematiko spajanja sektorjev elektrike, mobilnosti in polnilne infrastrukture. Po skoraj dveh letih in pol raziskovalnega dela, se projekt lahko pohvali s prvimi konkretnimi rezultati. V tem času je družba ELES aktivno sodelovala pri izdelavi sistema za podporo pri odločitvah različnih deležnikov na področju e-mobilnosti (DSS – De­ cision Support System) in pri podrobni reviziji upo­ rabniških zgodb. Rezultat slednje je bila definicija modelov in potreb uporabnikov, skladnih z de­ janskimi rezultati DSS orodja. ELES je s partner­ ji pripravil tudi konceptualno zasnovo dveh ključnih PRIMER UPORABE V sklopu projekta je predvidenih kar nekaj prime­rov uporabe, med njimi primer dvosmernega polnje­nja v skupnosti Odijek na Nizozemskem. V mestu Odijk je v pred kratkim zgrajeni soseski »Het Burgje« zelo aktivna lokalna iniciativa. Sodelo­ vanje med investitorji, kupci hiš in We Drive Solar, je privedlo do triletne brezplačne naročnine na We Drive Solar (WDS) V2G (vehicle to grid ali vozilo v omrežje) sheme souporabe e-vozil za vse prebival­ ce te soseske. Cilj tega primera uporabe je nada­ ljnji razvoj programske opreme, ter raziskovanje družbeno-ekonomskih vidikov ponudbe WDS v povezavi s to mlado sosesko in njeno aktivno lo­ kalno iniciativo. Sprva sta bili na lokaciji nameščeni dve javni dvosmerni polnilni postaji, s tremi We Drive Solar e-vozili. Glede na rast soseske in dejanskim modelov – modela polnilne infrastrukture ter elektro modela, revidiral delovanje programske opreme in obravnaval zahteve za tehnologijo polnilnih postaj, ki bi omogočale masovno nameščanje dvosmernih V2G (vehicle to grid ali vozilo – omrežje) polnilnic. Na ravni celotnega projekta so bile opravljene analize najpomembnejših zahtev omrežja pri soočanju z e-mobilnostjo. Izvedena je bila analiza vpliva množične uporabe e-polnilnic, pri čemer je bil poudarek na analizi učinkov na visok, srednje in nizko napetostni nivo. Z izvedenimi simulacijami so bili analizirani vplivi na omrežje v smislu prezasede­ nosti, izgube in deviacije napetosti. Prav tako je bil analiziran učinek različnih tehnologij za zmanjševan­ je vplivov na omrežje, kot so proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, baterijski hranilniki ali upra­ vljanje povpraševanja. Da bi simulacije v čim več­ ji meri odražale realno stanje, je bilo razvito orodje za pridobivanje profilov pričakovanih zahtev e-vozil glede na njihovo časovno porazdelitev polnjenja in upoštevajoč zmogljivost baterij in moči polnjenja. Izvedenih je bilo 16 simulacij z uporabo omenjenih tehnologij. Simulacija s kombinacijo proizvodnje električne energije s fotovoltaiko in baterijskega hranilnika se je izkazala za tisto, ki najmanj negativ­ no vpliva na omrežje, ker omogoča uporabniku, da nadzoruje kdaj se baterija polni in prazni. DEFINICIJA REFERENČNIH MEST IN SPECIFIKACIJA KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI Med cilji projekta je tudi definiranje referenčnih mest. Gre za mesta, ki s svojimi unikatnimi lastnost­ mi ponazarjajo, kako se določeno mesto razvija in obnaša glede na implementacijo e-vozil. Karakterizacija posameznih mest temelji na v ta namen razviti in preizkušeni metodologiji, kot tudi povpraševanjem, se pričakuje, da bodo te števil­ ke zrasle na pet dvosmernih polnilnih postaj in pet vozil. Ta primer uporabe povečuje možnost po­ vezovanja podatkov med sistemom za rezervaci­ jo e-vozil, njihovimi uporabniki in pametnim / V2G polnjenjem e-vozil. Uporaba vozil in polnilnic se zaračunava na podlagi tržnih cen električne ener­ gije za dan vnaprej. V model V2G souporabe bosta do konca leta 2022 dodani še dve vozili, in sicer prvi V2G avto z V2G zmogljivostmi, Hyundai IONIQ5. Z uporabo tega modela vozila bo omenjeni primer uporabe demonstriral celoten cikel V2G ekosiste­ ma polnjenja in praznjenja. Že sedaj poteka tudi monitoring souporabe e-vozil in drugih tehničnih in netehničnih vidikov. Pričakuje se namreč, da bo ta model mogoče množično upo­ rabiti tudi drugod, zlasti v novih trajnostnih stano­ vanjskih četrtih. na nizu KPI-jev (ključni kazalnik uspešnosti), glede na potencialno množično uporabo e-vozil in z njimi povezano infrastrukturo. Metodologija temelji na reprezentativnem naboru KPI-jev in na njihovemu grupiranju v vektorje. Le-ti omogočajo primerjavo in klasifikacijo mest na podlagi merljivih podatkov. KPI-ji so razdeljeni v sledeče skupine ali vektorje: 1. Družbeno in socialno. Analiza kakovosti življe­ nja in drugi družbeno socialni vidiki. 2. Transport. Opis mestne prometne infrastrukture. 3. Popis e-vozil. Navedba števila e-vozil v mestu. 4. Polnilna infrastruktura za e-vozila. Opis polnilne infrastrukture v mestu. 5. Ekonomika storitev polnjenja e-vozil. Navedba cene polnjenja e-vozil v mestu. 6. Pametno polnjenje »Smart Charge« /IKT sistem. Opis možnosti mestne infrastrukture za zago­ tavljanje storitev pametnega zaračunavanja, zmanjševanja vpliva na omrežje in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. 7. Okoljski vpliv. Opredelitev okoljskega vpliva električne energije, ki je na voljo e-vozilom v mestih. Z vzpostavitvijo niza KPI-jev so bili postavljeni para­ metri za 80 evropskih mest iz 28 držav EU, z upora­ bo metodologije združevanja pa je bilo izbranih pet referenčnih mest. 33 34 aktualno naš Stik SONCE ENERGIJA in podnebja, na razpolago imamo še ogromno pros­ tih streh in tudi degradiranih površin, primernih za iz­ rabo obnovljivih virov energije. Vse bolj se splača imeti lasten energetski vir Poslanstvo podjetja SONCE energija in energetske tržnice SunContract je, da z vzpostavitvijo samooskrb­ nih skupnosti in individualnih sončnih elektrarn ljudem pomagajo do energetske samozadostnosti, večje fi­ nančne svobode in neodvisnosti od političnih spre­ memb in razmer na trgu energentov. Veliko ljudi še vedno meša med izrazoma energetska samooskrb­ nost in energetska samozadostnost. Poglejmo, kako ZSROVE definira napravo za samooskrbo: »Naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije pravi­ loma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo. V podzakonskih aktih je definiran interval, v katerem se gleda samooskrbnost. Za naprave, priključene v om­ režje do konca leta 2023, je ta interval eno koledar­ sko leto. V tem času se električna energija, predana v omrežje in vzeta iz omrežja, med seboj odštejeta in poračunata kar materialno, brez potreb po fakturiran­ ju. Še več, samooskrba z obnovljivimi viri je skladno s prvim odstavkom 37. člena ZSROVE postala pravica. Besedilo: Mare Bačnar; fotografija: osebni arhiv SunContract je energetska tržnica, ki je pod vodstvom Gregorja Novaka prva ponudnikom in odjemalcem električne energije omogočila neposredno trgovanje peer-to-peer oziroma P2P brez posrednikov. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjih izkušnjah in aktualnih trendih na področju uvajanja obnovljivih virov energije. Energetska tržnica deluje na osnovi tehnologi­ je veriženja blokov blockchain, zato posredniki, ki so desetletja pobirali provizije, niso več potrebni. To pomeni tudi nižji znesek računa za odjemalce, ker ta strošek odpade, hkrati pa lahko proizvajalec za svojo proizvedeno elektriko zasluži več. Ta teh­ nologija je zanesljiva in transparentna, pomeni pa izjemno pomemben korak za decentralizacijo en­ ergetskega trga, zlasti v času, ko se veča zavedan­ je o pomemb­ nosti energetske samooskrbe in ko raste število tistih, ki skrbijo za lasten vir energije. »Države in posamezniki,« pravi Novak, »so spozna­ li, da je edina rešitev za energetsko samooskrbo, na katero nimajo vpliva ne politično, vojno ali epidemi­ ološko dogajanje po svetu, ne splošna volatilnost, lasten samooskrbni obnovljiv energetski vir.« Cilj, ki si ga je zadala Evrop­ska unija, je, da postane stara celi­ na do leta 2050 ener­getsko samooskrbna. Nekatere države, na primer Nemčija, so izjemno povečale fi­ nančne spodbude za obnovljive vire energije. Tudi v podjetju SONCE energija opažajo izredno rast povpraševanja po strešnih sončnih elektrarnah za in­ dividualne stranke, samooskrbne OVE skupnosti in podjetja. Podjetje SONCE energija, ki je ekskluzivni partner energetske tržnice SunContract v Sloveniji, je tako samo v prvih štirih mesecih letos postavilo že 400 sončnih elektrarn v skupni moči približno 6 MW. Kot pravijo, so stranke izjemno motivirane, da lahko same vplivajo na ceno elektrike oziroma da to ceno fiksirajo. V podjetju so v zadnjem obdobju število zaposlenih že povečali za polovico, da lahko sploh sproti obdelujejo vsa naročila in vloge. Poleg gospo­ dinjskih odjemalcev se v samooskrbno OVE skup­ nost želijo vključevati tudi podjetja, občine, knjižnice in drugi zavodi, saj vse vse bolj bremenijo izredno vi­ soke cene elektrike in drugih energentov. ŽE LETOS SE OBETA ŠE VEČ SAMOOSKRBNIH SKUPNOSTI Lani poleti, natančneje 26. avgusta, so v podjetju SONCE energija v sodelovanju s tržnico SunContract zagnali prvo energetsko 100-odstotno samooskrbno vas v skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovlji­ vih virov energije. To je bil prelomni dogodek na trgu fotovoltaike v Sloveniji. Zavrate, majhna vas v obči­ ni Radeče, tako predstavlja edinstven primer skup­ nostne samooskrbe s pomočjo sončne energije ter postavlja trajnostni vzor, ki temelji na povezovanju lokalne skupnosti in napredne tehnologije za okolju prijaznejšo prihodnost. Z izgradnjo SOVES SONCE Zavrate je vas v celoti uporabila tehnične možnosti priklopa obnovljivih virov na distribucijsko omrežje in pokrila potrebe vseh vaščanov po električni energi­ ji. Trenutno vas Zavrate na letni ravni pridela celo več elektrike, kot jo bo porabila. Kar ločuje Zavrate od drugih projektov samooskrbe pri nas, je njena pod­ prtost z energetsko tržnico SunContract. Ta končnim porabnikom omogoča neposredno koriščenje skup­ nostnega obnovljivega vira in povezovanje s proiz­ vajalci elektrike, kar zagotavlja večjo dostopnost energetike za posameznike. Omogoča tudi več­ jo transparentnost na trgu električne energije in od 10- do 15-od­stotno zmanjšanje računa za elektriko vseh vključenih v skupnost oziroma do 50-odstotno zmanjšanje računa uporabnikom, ki skupnosti ponu­ jajo strešne površine. Uporabniki lahko tako razpo­ lagajo z vso količino elektrike, ki jih proizvede njihova elektrarna, tudi z viški iz preteklega leta, ki jih lahko prenesejo prosto na druge porabnike kjer koli po Sloveniji. Transparentnost in varnost poslovanja zag­ otavlja tehnologija blockchain na SunContract ener­ getski tržnici. Kot pravi Novak, imajo v podjetju SONCE energija ta hip že podpisanih več pogodb za tovrstne samo­ oskrbne skupnosti, ki jih bodo postavili še letos. Nji­ hov cilj je, da bodo v naslednjih desetih letih vse strehe v vaseh in mestih pokrili s sončnimi elektrar­ nami ter jim tako zagotovili samooskrbnost. Skupina SONCE namerava tako skupaj s svojimi porabniki v navedenem obdobju investirati kar 1,6 milijarde evrov v samooskrbne OVE skupnosti, kar bo zadoščalo za oskrbo 160.000 gospodinjstev. SAMOOSKRBNOST ŠE NE POMENI SAMOZADOSTNOSTI Ker se očitno politično-konfliktna situacija, ki vpliva tudi na ekstremno višanje cen energentov, še ne bo kmalu umirila, bi, kot izpostavlja Novak, tudi Slovenija morala narediti vse za čim večjo in čim hitrejšo ener­ getsko samooskrbnost. To po mnenju Gregorja No­ vaka ne pomeni le novih subvencij Eko sklada, ki bi se morale celo zvišati, in prilagoditve omrežnine za sa­ mooskrbe, temveč stalno omogočanje spodbud za OVE pri Agenciji za ener­gijo in zagotovitev izrednih virov financiranja, ki bi Slovenijo energetsko stabili­ zirali. Slovenija ima po Novakovem mnenju ogromen potencial glede samooskrbnih skupnosti zaradi lege »Končni odjemalci, priključeni na distribucijsko om­ režje, imajo pravico, da postanejo končni odjemalci s samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih vi­ rov.« Iz tega jasno sledi, da so vsi samooskrbni končni odjemalci priključeni na distribucijsko omrežje in le tako lahko postanejo v celoti ali delno samooskrbni. Samozadostnost pomeni, da končni odjemalec lah­ ko obratuje stabilno tudi otočno, izključen iz omrežja. To pa nima povezave z zakonsko dikcijo samooskrb­ nosti, ampak gre za samozadostnost delovanja stran­ ke tudi ob izpadu distribucijskega omrežja. Trenutno še nismo tam, a tudi če bomo to zagotovi­ li, bomo ob upoštevanju letne bilance samooskrbni. »Samozadostni pa gotovo nismo in tudi ne bomo,« pravi Novak, saj če bi izklopili vse mednarodne ener­ getske povezave, bi naš energetski sistem z veliko verjetnostjo razpadel in veliko ali večina porabnikov elektrike v Sloveniji bi občutila, da nismo samoza­ dostni niti na nacionalni ravni.« Samozadostnost je sicer prava pot in sončna ener­gija je prva izbira. V Sloveniji trenutno proizvedemo od 2 do 3 od­stotke električne energije končne rabe iz sonca. Ta številka bo morala biti od 30- do 40-odstotna, da bomo lah­ ko rekli, da smo energetsko samozadostni, pri čemer bo glavni delež te samozadostnosti prevzelo sonce. Do tega naj bi v Sloveniji prišli najpozneje do leta 2050, ko naj bi dejansko bili energetsko samooskrb­ ni in podnebno nevtralni, in to kljub temu, da se pred­ videva, da naj bi bila končna raba električne energije glede na sedanjo najmanj še enkrat višja. 35 36 v številkah naš Stik 37 PROIZVODNJA IN OSKRBA PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN 983,7 GWh Domače elektrarne so aprila v prenos­ no omrežje oddale 983,7 GWh elek­ trične energije, kar je bilo kar za 54,6 odstotka več kot aprila lani, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je bila lani v tem času Nuklearna elektrarna Krško v remontu. 263,4 GWh Hidroelektrarne so zaradi izjemno neu­ godnih hidroloških razmer tudi aprila v prenosno omrežje oddale precej manj električne energije kot lani, in sicer smo iz elektrarn na naših osred­ njih vodotokih aprila dobili le 263,4 GWh električne ener­gije oziroma za 20,7 od­ stotka manj kot v istem času lani. De­ jansko dosežena proizvodnja je bila tudi za skoraj tretjino slabša od pričakovanj v elektroenergetski bilanci. 222,09 EUR/MWh 35,9 milijona evrov 1.589 GWh V prvih štirih letošnjih mesecih so se povprečne vrednosti cen za negativna odstopanja gibale od 215,38 EUR/MWh v aprilu do 325,71 EUR/MWh v marcu. Cene za pozitivna odstopanja pa so bile od 145,84 EUR/MWh v aprilu do 230,75 EUR/MWh v marcu. Povprečni mesečni indeks SIPX je v prvih štirih mesecih leta 2022 znašal 222,09 evra, v enakem obdobju lani pa 57,08 evra za MWh. V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo elektrarnam vključenim v podporno she­ mo izplačanih 35,9 milijona evrov, kar je bilo za 7,9 milijona evrov ali 19 od­ stotkov manj kot leto prej. Pri tem gre poglavitne razloge pripisati visokim ref­ erenčnim tržnim cenam, katerih pos­ ledica so bistveno nižje višine podpor skoraj vseh tipov elektrarn. Povprečna iz­ plačana podpora je v prvih štirih letošnjih mesecih znašala 106 evrov za MWh. Uvozna odvisnost na področju električne energije se je v prvih petih mesecih v pri­ merjavi z enakim obdobjem lani povečala za 84 odstotkov in je znašala 1.589 GWh. Večja uvozna odvisnost je bila predvsem posledica višjega odjema in nižje proiz­ vodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tako je bila proizvodnja v prvih petih mesecih nižja za 6 odstotkov in je znaša­ la 4.184 GWh, pri čemer izstopa predvsem za kar 44 odstotkov nižja proizvodnja iz slovenskih hidroelektrarn. 990,1 GWh 339 GWh Na slab začetek leta za hidroelektrarne kažejo tudi podatki o oddaji električne energije v prvih štirih letoš­ njih mesecih, saj so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči v tem obdobju us­ pele zagotoviti zgolj 860,9 GWh, kar je bilo kar za 42 odstotkov manj kot lani in tudi za skoraj tretjino manj od prvot­ nih bilančnih pričakovanj. Odjemalci v Sloveniji so aprila iz prenos­ nega omrežja prevzeli 990,1 GWh elek­ trične energije, kar je bilo za 2,2 odstotka manj kot leto prej. Elektrarne vključene v podporno shemo so v prvih štirih letošnjih mesecih proizvedle 339 GWh električne energi­ je, kar je bilo za 13 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Proizvod­­nja sončnih elektrarn je bila v navedenem obdobju višja za 7 odstotkov, proizvodn­ ja soproizvodnih naprav na fosilna gori­ va pa jej bila manjša za 8 odstotkov. Hidrološko neugoden začetek leta je močno okrnil tudi proizvodnjo malih hi­ droelektrarn, saj je bila ta v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša kar za 89 odstotkov, za 7,6 odstotka je bila manjša tudi proizvodnja bioplinskih elektrarn, medtem ko je proizvodnja elektrarn na lesno biomaso ostala na podobni ravni kot leta 2021. 23,2 GWh 3.300,7 GWh 720,3 GWh 843,1 GWh 4.411,9 GWh 766,5 GWh Naša največja soproizvodna enota TETO Ljubljana je aprila poleg toplote v omrežje oddala 23,2 GWh električne ener­gije, kar je bilo za skoraj 40 odstotkov več kot isti mesec lani. Spodbudni so tudi podatki za prve šti­ ri letošnje mesece, saj so NEK, TEB in TE-TOL v tem času v prenosno omrežje oddale že 3.300,7 GWh ali za dobrih 16 odstotkov več kot lani. Pomanjkanje kilovatov iz hidroelektrarn so skušali nadomestiti Nuklearna elektrarna Krško in drugi termoobjekti, ki so skupaj aprila v prenosno omrežje odda­ li 720,3 GWh, kar je bilo za 1,9 odstotka več, kot je bilo najprej napovedano. Za 2,2 odstotka je bil aprila manjši od lan­ skega tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so četrti letošnji mesec iz prenosnega omrežja prevzela 843,1 GWh električne energije, odjem neposrednih odjemalcev pa je za primerljivim lanskim zaostal za 1,8 odstotka in je znašal 117,2 GWh. V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo iz prenosnega omrežja prevzetih že 4.411,9 GWh električne energije, kar je bilo za 2,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, čeprav še vedno za 0,6 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi. Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo aprila prevzeli 766,5 GWh električne energije ali za 17,2 odstotka manj kot aprila lani, na tuje pa je romalo 730,8 GWh oziroma za kar 40,3 odstotka več kot isti mesec lani. 38 pod drobnogledom Zanimanje za postavitev lastnih elektrarn hitro narašča, a s tem tudi težave Ukrajinska vojna in z njo povezana energetska kriza je povzročila ponoven temeljit premislek o naši nadaljnji energetski oskrbi in preveliki energetski odvisnosti od uvoza energentov, pri čemer se poleg povečanja energetske učinkovitosti kot ena boljših in dolgoročnejših rešitev kaže predvsem večja naslonitev na obnovljive vire energije. Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Vladimir Habjan, Mare Bačnar in dopisniki Fotografije: iStock in arhiv uredništva naš Stik 39 40 pod drobnogledom V skladu z zadnjim akcijskim načrtom Evropske komisije REPowerEU naj bi tako na ravni EU delež obnovljivih virov v končni rabi energije že do leta 2030 povečali s 40 na 45 odstotkov, kar pred države članice postavlja številne nove izzive. Nekatere so pri uvajanju obnovljivih virov energije zelo uspešne in že presegajo prvotno zastavljene načrte, medtem ko v Sloveniji za njimi zaostajamo, pri čemer se večji pro­ jekti na obnovljive vire energije premikajo po polžje. Zanimanje za postavitev lastnih proizvodnih virov za električno energijo, namenjenih predvsem povečan­ ju deleža samooskrbe, hitro narašča, hkrati s tem pa se večajo tudi težave, povezane s priključevanjem na distribucijsko omrežje, saj to ni bilo načrtovano in gra­ jeno za tovrstne namene. Pogledali smo, kak­šni so dosedanji globalni trendi na področju uvajanja obnov­ ljivih virov energije, kako uspešni smo pri spodbujanju pove­čevanja njihovega deleža doma in katere so klju­ čne ovire, da kljub danim zavezam in naraščajočim po­ trebam ne moremo zadostiti vsem željam posameznih uporabnikov elektroenergetskega omrežja. DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE SE GLOBALNO ŠE NAPREJ POVEČUJE, A POČASNEJE, KOT BI SI ŽELELI IN POTREBOVALI Po podatkih mednarodne agencije za obnovlji­ vo ener­ gijo IRENA so svetovne zmogljivosti elek­ trarn na obnovljive vire konec minulega leta dosegle 3.064 GW in so se v primerjavi z letom prej povečale za 257 GW oziroma za 9,1 odstotka. Med njimi so še vedno v ospredju hidroelektrarne s 40-odstotnim deležem in skupno zmogljivostjo 1.230 GW. Sončne in vetrne elektrarne imajo približno enak delež (28 in 27 odstotkov), pri čemer se je zmogljivost sončnih elektrarn na svetovni ravni konec minulega leta zvišala na 849 GW, vetrnih pa na 825 GW. Preosta­ li 5-od­stotni delež vključuje 143 GW bioenergetskih naprav, 16 GW naprav za izrabo geotermalne ener­ gije in 524 MW naprav, ki izrabljajo energijo morja (valovanje in plimovanje). Med novimi globalnimi viri izrabe obnovljive energije so bile tudi lani v ospredju sončne elektrarne, katerih zmogljivost se je povečala za 133 GW (19-odstotna rast), sledijo vetrne elektrarne s 93 GW na novo in­ staliranih zmogljivosti (13-odstotna rast) in hidroelek­ trarne z 19 GW dodanih zmogljivosti (2-odstotna rast). Za 10 GW se je lani povečala tudi zmogljivost bioplinarn (8-odstotna rast), za »skromnih« 1,6 GW pa je bilo lani več tudi objektov na geotermalno en­ ergijo. Med posameznimi celinami najhitreje razvija­ joči se trg obnovljivih virov energije ostaja Azija, ki je lani prispevala kar 60 odstotkov vseh tovrstnih novih svetovnih proizvodnih zmogljivosti in je z dodatnimi novimi 154,7 GW dosegla že 1,46 TW oziroma 48 od­ stotkov vseh svetovnih proizvodnih zmogljivosti. Med naš Stik azijskimi državami še naprej prednjači Kitajska, ki je k skupnemu lanskemu azijskemu prirastu obnov­ ljivih virov prispevala levji delež oziroma natančne­ je 121 GW. Delež evropskih držav je kljub lanskemu povečanju za dobrih 39 GW oziroma 6,4-odstotni rasti v globalnem razrezu obnovljivih virov za dobro polovico manjši od azijskega, in sicer je s skupnimi zmogljivostmi v višini 647 GW konec minulega leta dosegel 21 odstotkov svetovnega. Severnoamer­ iške države so se z lansko postavitvijo nekaj manj kot 38 GW novih proizvodnih zmogljivosti (9-odstot­ na rast) uvrstile na tretje mesto in dosegle 15-odstotni delež vseh svetovnih zmogljivosti. Poglejmo še, kako je lani potekal razvoj posameznih tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije ozi­ roma katerim virom so v posameznih državah dali naj­več pozornosti. Na področju izrabe hidroenergije so največji premik naredili Kitajci, ki so k globalni ras­ ti uporabe hidroenergije prispevali 14,6 GW, sledili pa so jim Kanadčani z 1,3 GW. Glede na podatke lahko rečemo, da je bil lanski hit med viri sončna energija, pri čemer je zmogljivost na novo nameščenih sončnih elektrarn prispevala k temu, da so na globalni ravni že presegle zmogljivosti nameščenih vetrnih elektrarn. Najhitrejšo rast so za­ beležili v azijskih državah (lani za 76 GW novih zmog­ ljivosti), največji delež k skupni rasti pa sta prispevali Kitajska (+ 53 GW) in Indija (+ 10,3 GW). Pomembno so delež sončnih elektrarn lani okrepili tudi v ZDA (19,6 GW dodatnih zmogljivosti), med evropskimi državami pa so največji skok na področju izrabe energije son­ ca zabeležile Nemčija (4,7 GW), Španija in Nizozem­ ska (vsaka za dobre 3 GW). Kitajska je bila med vodilnimi državami tudi na po­ dročju izrabe vetrne energije, pri čemer je svoje ve­ trne zmogljivosti lani povečala za 46,9 GW, sledile pa so ji ZDA s 14 GW novih vetrnih elektrarn. Tudi na po­ dročju izrabe bionergije najdemo na prvem mestu Kitajsko (+ 6,2 GW), precej za njo pa se je znašla Severna Amerika z dodanimi 1,3 GW bioplinarn. Po podatkih IRENE je lani občuten skok doživela tudi iz­ raba geotermalne energije, pri čemer so bile vodilne ZDA z 1,3 GW novih zmogljivosti, med državami z vid­ nejšim napredkom pri izrabi geotermalne energije pa so se znašle še Indonezija (+ 146 MW), Turčija (+ 63 MW), Italija (+ 30 MW) in Mehika (+ 25 MW). Po delnih podatkih (niso upoštevane zmogljivosti v Evroaziji, Evropi in Severni Ameriki) se je lani bistveno okrepilo tudi število naprav, ki niso neposredno prikl­ jučene na elektroenergetsko omrežje, pri čemer naj bi se njihova skupna zmogljivost v letu 2021 pove­ čala za 466 MW (4-odstotna rast) in s tem dosegla 11,2 GW. Med temi naj bi bilo največ sončnih elektrarn (4,9 GW) in malih hidroelektrarn (1,9 GW). V omenjeni agenciji ob pregledu stanja na svetov­ nem trgu obnovljivih virov energije še ugotavljajo, da se je lani rast postavljanja novih proizvodnih zmog­ ljivosti na obnovljive vire v primerjavi z letom 2020 nekoliko upočasnila, a ostala nad dolgoletnimi priča­ kovanji. Osrednja igralca na globalnem trgu obnov­ ljivih virov sta bila Kitajska in ZDA, čeprav je tudi veliko drugih držav nadaljevalo nameščanje novih proizvodnih zmogljivosti na obnovljive vire energije. Delež teh v skupni vsoti novih proizvodnih zmoglji­ vosti se je tako lani povečal še za dve odstotni točki na 81 odstotkov. Prav tako se je na globalni ravni za skoraj dva odstotka povečal tudi delež obnovljivih vi­ rov energije, ki je v letu 2021 znašal že 38,3 odstotka. Kljub tem pozitivnim trendom pa ob dejstvu, da moramo za učinkovit zeleni preboj zagotoviti hitrejše pove­čevanje deleža obnovljivih virov od naraščan­ ja porabe, ostaja grenak priokus. Veliko držav nam­ reč še ni doseglo te točke, in to kljub skokovitemu naraščanju uporabe obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije. AGENCIJA ZA ENERGIJO: IZ DOSEDANJIH DESETIH JAVNIH POZIVOV ZA VSTOP V PODPORNO SHEMO BOLJ SKROMEN ENERGETSKI IZKUPIČEK Od leta 2016, ko je Agencija za energijo po uvel­ javitvi spremembe podporne sheme objavila prvi javni poziv, je bilo do zdaj izvedenih že deset javnih pozivov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo. Nanje se je skupno prijavilo 1.191 projektov s skupno nazivno električno močjo 906,49 MW, od teh jih je bilo nato 516 s skupno nazivno električno močjo 437,65 MW tudi potrjenih. Na dosedanjih desetih javnih pozivih je bilo za administrativno razdelitev sredstev na voljo po deset milijonov evrov, ki pa na zadnjih šestih javnih pozivih niso bili v celoti razdeljeni. V letu 2021 je bilo za električno energijo, proizvedeno v proizvodnih napravah, za katere so bili projekti predhodno izbrani na javnih pozivih, izplačanih 6,4 milijona evrov, in sicer za 177,6 GWh proizvedene električne energije. Kot pravijo v agenciji, je bilo do zdaj izmed vseh potr­ jenih projektov že izvedenih le 130 projektov s skup­ no nazivno električno močjo 58,65 MW. Od tega je bilo 88 projektov proizvodnih naprav OVE s skup­ no nazivno električno močjo 28,11 MW in 42 soproiz­ vodnih projektov s skupno nazivno električno močjo 38,45 MW. Glede na tehnologijo med prijavljenimi in izbranimi projekti po nazivni električni moči prevladujejo ve­ 41 42 pod drobnogledom naš Stik 3.064 257 GW GW toliko so znašale svetovne proizvodne zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire energije konec leta 2021. za toliko so se lani povečale svetovne proizvodne zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire energije. 9,1 % vir: IRENA 60 % za toliko so se lani povečale zmogljivosti elektrarn na obnovljive vire v primerjavi z letom 2020. tolikšen je bil svetovni delež na novo nameščenih proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije v Aziji. 88 % 81 % delež sončnih in vetrnih elektrarn v skupnem deležu na novo instaliranih zmogljivostih elektrarn na obnovljive vire energije. delež elektrarn na obnovljive vire v skupnem deležu vseh novih proizvodnih enot trne elektrarne, pri čemer je bilo do zdaj skupaj prijavljenih za 570,16 MW vetrnih elektrarn in nato potrjenih 73 tovrstnih projektov s skupno moč­ jo 291,97 MW. V Agenciji za energetiko ob tem iz­ postavljajo, da je v luči zelene transformacije skrb vzbujajoče, da do zdaj ni bil uresničen še niti en sam projekt vetrnih elektrarn in da se bo večini sk­ rajni rok za izvedbo iztekel v letu 2023. EZ-1 nam­ reč določa, da morajo biti izbrani projekti izvedeni v treh oziroma za zahtevne projekte najpozneje v petih letih od vročitve sklepa o izbiri projekta pri­ javitelju. Če je ta rok zamujen, za električno energi­ jo, proizvedeno v teh proizvodnih napravah, ni več mogoče pridobiti podpore. ra pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj oziroma umeščanje v prostor. Po številu prijavljenih in izbranih projektov na dose­ danjih pozivih prevladujejo sončne elektrarne, pri čemer jih je bilo, od skupno prijavljenih 510 projektov sončnih elektrarn, potrjenih 217 s skupno električno močjo 64,45 MW. Tudi v tem primeru je žal izvedba potrjenih projektov zanemarljiva, saj je bilo do zdaj iz­ vedenih le 41 projektov z močjo 8,17 MW. Kot pravijo v Agenciji, je razlogov za to, da ne prihaja do hitrejše izpeljave odobrenih projektov, več, poleg pandemije zadnji dve leti pa je pri večini projektov, predvsem pri vetrnih in hidroelektrarnah, glavna ovi­ V Agenciji ob tem še navajajo, da postaja zara­ di visokih cen električne energije izvedba, še zlas­ ti sončnih in vetrnih elektrarn, ekonomična že brez državnih pomoči. Vrednost dodeljene državne po­ moči posameznemu proizvajalcu električne energije v okviru podporne sheme je odvisna od razlike med stroški proizvodnje električne energije in referenčno tržno ceno. Prijave projektov drugih tehnologij, večjih od 50 kW, so pogojene tudi s predhodno pridobitvijo gradbenih dovoljenj, zaradi česar je na zadnjih javnih pozivih manj prijav, kot bi si jih želeli. Ne glede na to se bo obstoječa podporna shema izvajala do kon­ ca leta 2025, naslednji javni poziv pa bo predvidoma objavljen še pred poletjem. CENTER ZA PODPORE, BORZEN: PODPORNA SHEMA – EDEN POMEMBNEJŠIH UKREPOV ENERGETSKE POLITIKE SLOVENIJE PRI RAZVOJU UPORABE OVE Center za podpore, ena od nalog družbe Borzen, je operativni izvajalec podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinko­ vite soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE), ki se v Sloveniji izvaja od leta 2009. Glede na obseg proiz­ vodnje električne energije v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, ta predstavlja najučinkovitejši ukrep spodbud pri razvoju proizvodnje električne ener­gije iz OVE in v SPTE. Podpore se izvajajo kot zagotovljen odkup elek­ trične energije, dobavljene v javno omrežje in prevzete s strani Centra za podpore, ki je enak vrednosti ponujene cene električne energije (za proizvodne naprave z nazivno močjo do največ 500 kW), oziroma kot finančna pomoč za tekoče poslovanje za vso neto proizvedeno električno ener­gijo, ki jo proizvajalci prodajo na trgu ali porabi­ jo za lasten odjem, ki predstavlja razliko med ponu­ jeno ceno elektrike in referenčno ceno električne ener­gije (obvezna za proizvodne naprave z naziv­ no močjo nad 500 kW). Konec leta 2021 je bilo v podporno shemo vklju­ čenih 3.811 elektrarn (28 manj kot leto prej) s skup­ no nazivno močjo 415 MW, kar je približno 11,3 odstotka vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji. Od tega je bilo največ, in sicer 3.286 sončnih elek­ trarn s skup­no nazivno močjo 264.136 kW. Sledijo soproizvodne elektrarne na fosilna goriva – 366, s skupno nazivno močjo 86.476 kW, 92 hidroelek­ trarn s skupno nazivno močjo 21.387 kW, 39 elek­ trarn na lesno biomaso s skupno nazivno močjo 22.862 kW, 24 bioplinskih elektrarn s skupno naziv­ no močjo 16.258 kW, tri vetrne elektrarne s skup­no nazivno močjo 3.213 kW in ena individualna enota s skupno nazivno močjo 930 kW. Iz vseh elektrarn v podporni shemi je bilo lani proiz­ vedenih 973,2 GWh električne energije, kar je za odstotek več kot leta 2020, skupaj pa je bilo v letu 2021 za podpore izplačanih 128,1 milijona evrov, kar je tri odstotke več kot leta 2020. V letu 2021 je bila evidentirana za 1,1 odstotka višja količina proizve­ dene električne energije kot v letu 2020, izplačanih pa 3,4 milijona evrov več podpor. Povprečna višina podpore na proizvedeno enoto električne energije je v letu 2021 znašala 131,6 evra/MWh, kar je bilo za 1,5 odstotka več kot leto pred tem. Glede na tip proizvodne naprave so v letu 2021 skupna izplačila za podpore in temu pripadajoča proizvodnja električne energije znašali: sončne elektrarne 65,4 milijona evrov za proizvodnjo v viši­ ni 268,9 GWh, SPTE na fosilna goriva 22,5 milijona evrov za proizvodnjo v višini 355,5 GWh, elektrarne na lesno biomaso 20,8 milijona evrov za proizvod­ 43 44 pod drobnogledom naš Stik IZPLAČILA PODPOR V ZADNJIH ŠESTIH LETIH leto milijoni evrov 2021 128,1 2020 124,7 2019 123 2018 135,1 2017 143,5 2016 146,2 Vir: Borzen njo v višini 147,6 GWh, elektrarne na bioplin 11,7 milijona evrov za proizvodnjo v višini 87,9 GWh, hidroelektrarne 5,4 milijona evrov za proizvod­ njo v višini 102,2 GWh, vetrne elektrarne 0,3 milijo­ na evrov za proizvodnjo v višini 5,5 GWh in druge naprave 1,9 milijona evrov za proizvodnjo v višini 5,5 GWh. V primerjavi z letom 2020 je bila v letu 2021 evi­ dentirana za šest odstotkov večja proizvodnja iz elektrarn na biomaso, za tri odstotke večja proiz­ vodnja iz hidroelektrarn in za dva odstotka več­ ja proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva. Na drugi strani pa je bila zaradi vremenskih vplivov za enajst odstotkov manjša proizvodnja vetrnih elek­ trarn in za sedem odstotkov manjša proizvodnja bioplinskih elektrarn. Proizvodnja iz sončnih elek­ trarn je lani ostala na približno enaki ravni kot leta 2020. Glede na strukturo proizvodnje v letu 2021 prevladujejo SPTE naprave na fosilna goriva s 37-odstotnim deležem, sledijo sončne elektrarne z 28-odstotnim deležem, elektrarne na biomaso s 15-odstotnim deležem, hidroelektrarne z 11-odstot­ nim deležem in bioplinske elektrarne z 9-odstotnim deležem celotne proizvodnje električne energije v podporni shemi. Izplačila za podpore so bila v letu 2021 glede na leto pred tem višja pri sončnih elektrarnah za 1,1 milijo­ na evrov (za dva odstotka), pri hidroelektrarnah za milijon evrov (za 22 odstotkov), pri bioplinskih elek­ trarnah za 0,3 milijona evrov (za dva odstotka), pri elektrarnah na biomaso in SPTE napravah na fosilna goriva pa za 0,2 milijona evrov (za odstotek). Glede na strukturo izplačil so v letu 2021 prevlado­ vale sončne elektrarne z 51-odstotnim deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 18-odstot­ nim deležem, elektrarne na biomaso s 16-odstotnim deležem, bioplinske elektrarne z devetodstotnim deležem in hidroelektrarne s štiriodstotnim deležem vseh izplačanih podpor. Delež enot, ki v okviru podporne sheme samostoj­ no prodajajo električno energijo na trgu (in torej pre­ jemajo podporo v obliki obratovalne podpore), je bil na podobni ravni kot prejšnja leta – približno 70 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov enot pa prejema podporo kot zagotovljeni odkup, kar pomeni, da s strani centra za podpore prejemajo plačilo podpore in hkrati plačilo elektrike. SODO: DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE NI BILO NAČRTOVANO ZA TAKO VELIKE OBREMENITVE Kot pojasnjujejo v SODO, sončne elektrarne za samo­ oskrbo gospodinjstev ob sončnem vremenu od­ dajajo električno energijo v omrežje hkrati, kar pomeni obremenitev, ki nekajkrat presega vred­ nost, za katero je bilo omrežje načrtovano/dimen­ zionirano. Omrežje je bilo v preteklosti načrtovano za sočasni odjem z močjo 1 kW na posameznega gospodinj­skega odjemalca, kar v praksi zadostuje za potrebe oskrbe z električno energijo, saj odjem elek­ trične ener­gije pri gospodinjskih odjemalcih ne pote­ ka hkrati s polno močjo. Podoben problem nastopi tudi ob sočasnem odjemu iz omrežja v primeru množičnega ogrevanja z upo­ rabo električne energije (npr. s toplotnimi črpalkami) ali polnjenja električnih vozil. Za zadostitev tem po­ trebam bi bilo zato treba omrežje nadgraditi, česar pa zaradi velikega obsega omrežja, težav z njego­ vim umeščanjem v prostor ter potrebnih finančnih in človeških virov ni mogoče narediti v kratkem času. V SODO ob tem še izpostavljajo, da je glavni cilj raz­ voja sodobnega elektrodistribucijskega omrežja na­ daljnje zagotavljanje kakovostne oskrbe z električno energijo ob povečanih zahtevah po elektrifikaciji zaradi potreb zelenega prehoda. Kot omenjeno, ta prehod zajema množično uporabo toplotnih črpalk in polnilnic za električna vozila ter omogočanje čedalje večjemu deležu uporabnikov, da prevzamejo aktivno vlogo (t. i. prosumerji) z integracijo lastnih proizvod­ nih virov iz obnovljivih virov energije, uporabo hranil­ nikov in izrabo storitev trga prožnosti, kar vse odpira vrsto vprašanj. Če upoštevamo, da lahko proizvodne naprave, pol­ nilnice z električnimi vozili, toplotne črpalke in drugi porabniki postanejo tudi vir fleksibilnosti za omrežje, se lahko nekaj, kar se danes mogoče še kaže kot problem, v bližnji prihodnosti pokaže tudi kot del rešitve. Vendar pa si bo pri tem treba prizadevati naj­ manj za ohranjanje dosedanje ravni kakovosti os­ krbe in varnosti obratovanja omrežja, saj uporabniki sistema to pričakujejo tudi v prihodnje. ZARADI IZPADA OMREŽNINE V LETU 2022 ZAMIK NENUJNIH INVESTICIJ V SODO poudarjajo, da bodo zaradi letošnjega izpa­ da prihodkov od omrežnine v višini dobrih 69 milijo­ nov evrov nenujne investicije zamaknjene v prihodnja leta, posledično pa se bo zamikala tudi izpeljava de­ setletnega razvojnega načrta. Kratkoročno tolikšen izpad sredstev za investicijska vlaganja pomeni tudi zamik investicij, povezanih s priključevanjem večjega obsega razpršenih proizvodnih virov iz OVE. Z dru­ gimi besedami to pomeni, da bodo morala distribu­ cijska podjetja zaostriti kriterije pridobivanja vlog za izdajo soglasij za priključitev novih uporabnikov na distribucijsko omrežje. V SODO ocenjujejo, da bo na splošno zavrnjenih približno 15 do 20 odstotkov vseh vlog za priključitev, saj prehajamo v fazo, ko je obseg vlog in s tem priključevanje proizvodnih naprav že začel presegati razpoložljive zmogljivosti oziroma v posameznih delih omrežja že pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami. Kot pravijo, praktično ni distribucijskega omrežja, ki bi lahko takoj in na vseh lokacijah zagotavljalo vključitev novih proizvodnih naprav z njihovo polno močjo. V prihodnosti se bomo s prehodom na aktivna omrežja ob veliki informatizaciji omrežja temu lahko približa­ li, vendar pa bo cena za uporabo omrežja časovno odvisna glede na zasedenost omrežja. To pomeni, da kljub vsem ojačitvam omrežje v vsakem trenutku ne bo sposobno prevzeti ali oddati vse želene ko­ ličine električne energije. Poleg prilagajanja odjema bo zato potrebno tudi prilagajanje oddaje razpršenih virov v kombinaciji s hišnimi sistemi upravljanja ener­ gije. V SODO ob tem še izpostavljajo, da je povečevanje deleža razpršenih proizvodnih virov iz OVE na ravni države z gradnjo manjših individualnih samooskrb­ nih proizvodnih naprav definitivno neprimerno draž­ je, kot če bi izkoristili obstoječe omrežje z umestitvijo večjih proizvodnih naprav na lokacije, kjer ob vpeljavi vloge aktivnega uporabnika omrežja, ki se je sposo­ ben prilagajati razmeram v omrežju, obstoječe om­ režje to dopušča. Zaradi tega je nujen konsenz vseh deležnikov, kaj je za nas kot družbo pri zelenem prehodu najbolj opti­ malno in še sprejemljivo. Razumljivo je, da je s stališča gospodinjskega odjemalca elektrarna na lastni strehi ali zemljišču, ki na dolgi rok prinaša ugodnejšo ceno oskrbe, zelo privlačna. Vendar pa se je treba ob tem zavedati, da na drugi strani priključitev take proiz­ vodne naprave pogosto zahteva dodatna vlaganja v omrežje in povečuje pretoke električne energije. Zato bi bilo smiselno, pravijo v SODO, da vzpored­ no z uvedbo pametnih rešitev, ki same po sebi za­ gotavljajo učinkovitejšo izrabo sistema, izkoristimo obstoječi distribucijski sistem in takoj povečamo delež razpršenih proizvodnih virov iz OVE. V kom­ binaciji z zadnjimi gibanji cen električne energije se kot priložnost in hkrati kot odgovor kažejo skupno­ stne samooskrbe, ki bi se gradile na območjih z za­ dostno zmogljivostjo distribucijskega omrežja (npr. na večjih industrijskih in drugih infrastrukturnih ob­ jektih). 45 46 pod drobnogledom naš Stik razitejša na redko poseljenih ruralnih območjih, kjer je obstoječe nizkonapetostno omrežje večjih dolžin in šibkejših presekov. Takim odjemalcem svetuje­ jo, naj si zgradijo samooskrbno sončno elektrarno v kombinaciji s prilagajanjem odjema ali hranilnikom. Po mnenju Elektra Ljubljana z vidika distribucijskega sistema sistem neto meritev za omrežnino ni ustrez­ na rešitev težav. Ključna pomanjkljivost tega sistema je, da so samooskrbni uporabniki oproščeni plači­ la cene za uporabo omrežij za prenesene kilovatne ure, kar spodbuja neracionalno rabo. Večina proizve­ dene električne energije se najprej prenese v distri­ bucijsko omrežje, potem pa znova porabi iz omrežja, s čimer se omrežje uporablja neracionalno. Nove sa­ mooskrbne sheme, ki spodbujajo racionalno upo­ rabo omrežja in lastnikom merilnih mest, na katerih zaradi tehničnih omejitev distribucijskega omrežja ni mogoča oddaja električne energije iz individual­ nih samooskrbnih naprav, omogočajo združevanje v skup­insko ali skupnostno samooskrbo, so zato z vi­ dika izrabe distribucijskega omrežja bistveno boljše, zaključujejo v Elektru Ljubljana. ELEKTRO LJUBLJANA: ŠTEVILO ZAVRNITEV IZDAJE SOGLASJA ZA PRIKLJUČITEV SONČNIH ELEKTRARN SE POVEČUJE Konec leta 2021 je bilo po sistemu samooskrbe na omrežje Elektra Ljubljana vključenih 3.831 individu­ alnih merilnih mest in štiri merilna mesta skupnostne samooskrbe, kar pomeni, da se je število merilnih mest glede na leto 2020 lani povečalo za več kot 80 odstotkov. Neposredno je na njihovo omrežje priključenih 697 proizvodnih naprav. V distribucij­ skih podjetjih, torej tudi v podjetju Elektro Ljubljana, v zadnjem času opažajo predvsem povečan interes za izgradnjo sončnih elektrarn (tako neposredno priklopljenih kot samooskrbnih), ki se kaže tudi v ek­ sponentno povečanem številu vlog za priključitev. Leta 2019 so tako prejeli 771 vlog, leta 2020 je nji­ hovo število zraslo na 1.375 vlog in lani že na 3.638 vlog. Samo v prvih štirih letošnjih mesecih pa so za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn preje­ li že 2.921 vlog. Kot pravijo, se zato povečuje tudi število zavrnitev izdaje soglasja za priključitev sa­ mooskrbnih sončnih elektrarn. V letu 2021 je bilo za­ vrnjenih 198 vlog (sedem odstotkov), ugodeno pa je bilo 2.640 vlogam. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zavrnili 156 (8,2 odstotka) prošenj, medtem ko so pozitivno odločbo izdali za 1.742 vlog. Trenut­ no ostaja nerešenih še 1.941 prošenj. V Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da so za priključitev sončnih elektrarn v omrežje potrebne ustrezne na­ petostne razmere na nizkonapetostnem izvodu, kar preverijo z elektroenergetsko analizo omrežja, v ka­ terega naj bi bila nova sončna elektrarna umeščena, izpolnjeni pa morajo biti pogoji, ki jih predvideva­ jo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije. Večje elektrarne (50 kW in več), ki se vključujejo v transformatorske postaje ali srednjenapetostno omrežje skupaj z industrijskim odjemom, ne predstavljajo večjih težav. Na drugi strani je za individualne samooskrbne sončne elek­ trarne na vsakem nizkonapetostnem izvodu prostora le za nekaj elektrarn. Tudi gradnja omrežja za priklop vseh naprav bi bila ekonomsko neupravičena, saj bi se omrežnina preveč podražila. Predvidevajo, da bo v prihodnje prišla v poštev kombinacija ojačitve om­ režja in drugih ukrepov, kot je prilagajanje oddaje v omrežje trenutnim zmožnostim omrežja, kombinacija proizvodnje s hranilnikom energije in podobno. Zaradi zmanjšanja načrta investicij za 40 odstotkov za leto 2022 kot posledice začasne ukinitve plačevan­ ja omrežnine so bili prisiljeni zmanjšati tudi obseg vlaganj v ojačitev distribucijskega omrežja oziroma nenujne investicije preložiti v poznejši čas. Z namen­ om povečanja vlaganj v obnovo in širitev srednje- in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja so kan­ didirali tudi na razpisu za nepovratna sredstva EU iz Sklada za okrevanje in odpornost. Končnim odjemalcem, ki nimajo možnosti prikl­ jučitve lastne samooskrbne sončne elektrarne na svojem merilnem mestu zaradi nezadostne raz­ položljivosti distribucijskega omrežja ali drugih prostorskih omejitev, svetujejo, da se vključijo v sk­ upinsko samooskrbo ali samooskrbo prek skupnos­ tne samooskrbe. Zakonodajalec je ti dve samooskrbi predvidel tudi v uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je bila spre­ jeta 24. marca letos. Problematika nezmožnosti priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn je iz­ ELEKTRO GORENJSKA: ZASEDENOST OMREŽJA JE ŽE ZDAJ VELIKA Tudi v Elektru Gorenjske ugotavljajo, da je trend ras­ ti prošenj za izdajo soglasja za priključitev in pozneje same priključitve eksponenten. V primerjavi z le­tom 2021, ko so v Elektru Gorenjska izdali okoli 1.000 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, so samo v prvih štirih letošnjih mesecih izdali že več kot 640 soglasij. V njihovo omrežje je bilo tako do konca aprila letos vključenih že več kot 1.500 samooskrbnih naprav in proizvajalcev iz OVE. Vloge za izdajo soglasij za priključitev obravnavajo sproti, vendar so se časi do izdaje soglasja za prikl­ jučitev zaradi izrednega povečanja števila vlog zače­ li podaljševati. Kot pravijo, je rok izdaje odvisen od kompleksnosti posameznega primera in lahko znaša od nekaj dni do enega meseca. Pri vseh oddanih vlogah skušajo v sodelovanju z uporabniki poiska­ ti ustrezne rešitve, vendar pa kljub temu v zadnjem času že prihaja do situacij, ko zaradi prevelike zase­ denosti lokalnega omrežja ne morejo več izdati pozi­ tivnega soglasja za priključitev. Letos so tako zaradi neustreznih napetostnih razmer v omrežju in ome­ jenih investicijskih sredstev za izvajanje ojačitev om­ režja že morali zavrniti 19 vlog. Ob tem izpostavljajo, da žal obstoječe omrežje ne omogoča priklopa vseh novih uporabnikov. Če bi želeli priključiti vse elektrarne, bi bilo treba omrežje, predvsem nizkonapetostno, bistveno ojačati, za kar pa so potrebna finančna sredstva. Teh pa zaradi sprejet­ ja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povz­ ročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine in posledično zmanjšanje letošnjega investicijskega pla­ na za devet milijonov evrov, ni dovolj niti za najnujne­ jše investicije. V Elektru Gorenjska pravijo, da že nekaj časa ugotavljajo, da se že soočajo s težavami pri izdaji pozitivnih soglasij za priključitev samooskrbnih naprav, predvsem zaradi premalo robustnega nizkonape­ tostnega omrežja, v katerega se umeščajo sončne elektrarne. Dolgoročno je mogoče te težave odprav­ iti le s povečanimi vlaganji, kratkoročno pa glede na naraščajoč trend zahtevkov pričakujejo še nadaljnje večanje težav z vključitvami sončnih elektrarn. Z aktualnimi težavami se soočajo na različne načine. Obstajajo preprosti primeri, ko ni treba graditi nove­ ga omrežja in kjer je vse odvisno predvsem od upo­ rabnika. Če je izdano pozitivno soglasje za priključitev in je treba pred priklopom elektrarne omrežje ojača­ ti, se ojačitev izvede v roku do konca naslednjega koledarskega leta od datuma izdaje soglasja za prik­ ljučitev pod pogojem, da so pridobljena vsa potrebna dovoljenja za izvedbo gradbenih in elektromontažnih del. Za vsak priklop elektrarne za samooskrbo je tre­ ba najprej preveriti, ali razmere v omrežju priklop elek­ trarne sploh dopuščajo. V ta namen se opravi analiza in izračun skladno s pravili SONDSEE. Če so na raz­ polago ustrezni podatki o napetostnih razme­rah v omrežju, je analiza opravljena razmeroma hitro, v ne­ kaj dneh. Če podatkov ni, pa jih je treba šele pridobiti, kar traja najmanj dva tedna. Na podlagi podatkov se potem izvedeta analiza in izračun, s kakšno močjo je elektrarno sploh mogoče priključiti v omrežje. V Elektru Gorenjska opozarjajo tudi na to, da sistem letnih neto meritev distribucijskim podjetjem povz­ roča določen izpad omrežninskih prihodkov, pri čemer je ključna pomanjkljivost tega sistema, da uporabnik s samooskrbo ne plača vseh dejanskih stroškov uporabe omrežja, ki jih med letom povzroča s prejemom in oddajo električne energije. ELEKTRO CELJE: TEŽAVE POVZROČAJO PREDVSEM PREDIMENZIONIRANE ELEKTRARNE Na omrežju Elektra Celje imajo priključenih 5.700 elektrarn različnih tipov, kot so male hidroelektrarne, vetrne elektrarne, razne kogeneracije in sončne elek­ trarne. V letu 2020 so izdali 1.543 soglasij za prik­ ljučitev, leta 2021 3.810, v prvih štirih mesecih letos pa že 2.426. Trenutno imajo 910 nerešenih vlog, možnost priključitve pa so do zdaj zavrnili 483 vlagateljem. Glavna razloga sta konfiguracija omrežja in sočasnost proizvodnje v omrežju. Distribucijsko omrežje je bilo v preteklosti načrtovano in izvedeno za odjem 2 do 3 kW na hišo, pri katerem se je upo­števal dejavnik isto­ časnosti odjema. Pri samooskrbi, ki se danes izvaja, pa se priključujejo elektrarne moči 11,2 kW ali 13,6 kW, ki imajo dejavnik istočasnosti 1. To pomeni, da ko sije sonce, vse delujejo hkrati. Posledično je zato distribu­ 47 48 pod drobnogledom naš Stik cijsko omrežje čez noč postalo prenosno, za kar pa v preteklosti ni bilo grajeno. Težava s priključevanjem predimenzioniranih elektrarn je, da dvigujejo napajal­ no napetost na nizkonapetostnem omrežju. Elektro Celje kot distributer je dolžan vsem odje­ malcem zagotavljati napetost skladno s standardom SIST EN 50160, zato so dolžni določene vloge za­ vračati, saj bi nadaljnje priključevanje sončnih elek­ trarn na obstoječe omrežje napetost dvignilo čez maksimalno napetost, ki znaša 10 odstotkov nad nazivno. Omenjene težave zaznavajo na celot­ nem distribucijskem omrežju Elektra Celje. Rešitev za omenjene težave je več, pri čemer je ena izmed možnosti izgradnja robustnejšega omrežja, ki bi te­ meljilo na dodatni izgradnji transformatorskih postaj in obnovi nizkonapetostnega omrežja. In kaj pravijo glede obstoječega sistema neto meritev oziroma obračunavanja tako proizvedene energije? Kot navajajo v Elektru Celje, izraz neto meritev ni naj­ bolj pravilen, saj govorimo o letnem obračunu pre­ jete in oddane električne energije v omrežje. Ta način obračuna je bil na začetku spodbuda za vse male in­ vestitorje, da se lotijo izgradnje sončnih sistemov, pri čemer pa so se okoliščine zdaj precej spremenile. Zato so prepričani, da se v tem trenutku vsi akterji na trgu zavedajo, da bo treba ta način slej kot prej spre­ meniti in preiti na druge načine obračuna, ki bodo omogočili optimizacijo namestitve sistemov, pravil­ no izgradnjo omrežja in izvajanje drugih energetskih storitev, ki jih ponujajo dobavitelji električne energije. ELEKTRO PRIMORSKA: ZANIMANJE ZA IZGRADNJO SONČNIH ELEKTRARN SKOKOVITO NARAŠČA V družbi Elektro Primorska so do prvega januar­ ja letos na omrežje priključili 1.217 samooskrbnih naprav in proizvajalcev iz OVE, do konca letošnje­ ga marca pa že 1.392. Število prošenj za priključitev samooskrbnih naprav je bilo po letih sledeče: leta 2018 171 vlog, leta 2019 301 vloga, leta 2020 482 vlog, leta 2021 1.099 vlog in letos do 22. aprila že 678 vlog. Zanimanje za izgradnjo sončnih elek­ trarn torej skokovito narašča. Trenutno imajo 385 nerešenih prošenj, zavrniti pa so morali 19 vlog. Glavni vzrok za to so tudi pri njih tehnične ome­ jitve v omrežju, predvsem tiste, ki ne omogočajo vzdrževati predpisanega napetostnega profila v omrežju. Omrežje je, kar zadeva sam odjem, lah­ ko zadostne zmogljivosti v smislu obremenitev, s priključitvijo/delovanjem elektrarn pa se tehnični pogoji spremenijo, ker elektrarna oddaja električ­ no energijo na način, da dviguje napajalno nape­ tost in s tem lahko poškoduje priključene električne naprave v napeljavi lastnika elektrarne in v javnem omrežju sosednjih uporabnikov. Da bi to prepreči­ li, bo treba povečati prenosno zmogljivost omrežja (povečati nazivno moč transformatorja in presekov vodnikov), kar je povezano z gradnjo novih daljno­ vodov in rekonstrukcijo obstoječega omrežja. V Elektru Primorska tam, kjer je mogoče, stanje iz­ boljšujejo z manjšimi investicijskimi ukrepi in potem v dogovoru s strankami izdajo pozitivno soglasje. Kjer to zaradi obsega in časovnice gradnje ni mogoče v predpisanih rokih, pa soglasje zavrnejo. Območja, kjer so že naleteli na težave, so Goriška Brda, okolica Postojne, delno Kras in Brkini, Gorica z okolico, Koper in Lucija z okolico, sproti pa se pojavljajo tudi nova. V Elektru Primorska tudi ocenjujejo, da je sistem neto meritev s stališča uporabnikov, ki si investicijo v samooskrbo lahko privoščijo, v smislu subvencij pozitiven, s sistemskega vidika pa škodljiv. Pomeni socializacijo stroškov in izpad omrežnine za investici­ je, ki so dejansko najbolj potrebne prav za reševanje tehničnih nezmožnosti omrežja, vezano na priklope obnovljivih virov. GEN-I SONCE: V OSPREDJU RAZVOJ ENERGETSKIH STORITEV, KI OMOGOČAJO ENERGETSKO PREOBRAZBO V družbi GEN-I so prvo malo sončno elektrarno za samo­oskrbo priklopili marca 2017. Konec leta 2018 se jim je nato uspešno uspelo prebiti tudi skozi vse ad­ ministrativne ovire in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja za postavitev prve sončne elektrarne na večstano­ vanjski stavbi. Slednjo so, kot prvo podjetje v Sloveni­ ji, v začetku leta 2019 tudi priklopili. Še en pomemben mejnik so dosegli leta 2020 s postavitvijo prve sa­ mooskrbne skupnosti v Sloveniji (samooskrbne skup­nosti predstavlja več gospodinjstev, ki postavijo skupno elektrarno za pokrivanje svojih potreb). Od samega začetka imajo tudi največji tržni delež med ponudniki mikro sončnih elektrarn, saj so, kot pravi­ jo, samooskrbo predstavili na enostaven in dostopen način vsakomur. V teh kratkih, a bistvenih petih letih, so vse njihove elektrarne do konca leta 2021 ustvarile že 58.460 MWh prihranka energije zaradi povečanja učinkovitosti in pripomogle k povečanju proizvodnje zelene električne energije za 63.845 MWh. V zadnjih letih je GEN-I Sonce zraslo v podjetje, ki zaposluje prek sto ljudi, hkrati pa je prispevalo tudi k odpiranju številnih delovnih mest pri partnerjih, ki sodelujejo pri montažah. Zelena preobrazba ima po­ leg okoljskega tudi velik pozitiven socialen vpliv. Kot poudarjajo v GEN-I Sonce, je njihovo osnovno poslanstvo pomagati partnerjem, tako gospodinjst­ vom kot poslovnim odjemalcem, da lahko sami iz­ peljejo zeleno energetsko preobrazbo in zmanjšajo lasten ogljični odtis. Zato razvijajo energetske storitve, ki omogočajo iz­ peljavo preobrazbe na odjemalcem bolj učinkovit način in hkrati omogočajo njihovo lažjo integracijo v elektroenergetski sistem. GEN-I ponuja izgradnjo naprav za individualno samooskrbo na ključ (mikro sončne elektrarne), izgradnjo naprav za samooskrbo za poslovne uporabnike in izgradnjo naprav za skup­ nostno samooskrbo. Med slovenskimi kupci sončnih elektrarn se jih je zaradi izkazane kakovosti storitev do zdaj največ odločilo prav za njihovo ponudbo. GEN-I Sonce je med najuspešnejšimi slovenskimi ponudniki sončnih elektrarn za domačo uporabo, saj so jih do zdaj postavili že 3.720. Poleg tega so predali v uporabo tudi 30 elektrarn za večje poslovne uporabnike in samooskrbne skupnosti, na začetku tega leta pa so v Severni Makedoniji začeli tudi z izgradnjo prve večje 17 MW sončne elektrarne. Tako so v Sloveniji postavili in predali v uporabo že 3.720 mikro sončnih elektrarn ter 30 elektrarn za več­ je poslovne uporabnike in samooskrbne skupnosti. V Severni Makedoniji pa so v začetku leta začeli tudi z izgradnjo 17 MW velike sončne elektrarne, pri čemer imajo veliko načrtov tudi za naprej. Kot pravijo v GEN-I, se zavedajo, da ključ za dose­ ganje teh smelih in ambicioznih načrtov temelji na zagnanih sodelavkah in sodelavcih. Zato so vodilo njihove kadrovske strategije sodelovanje, povezo­ vanje, multidisciplinarne ekipe, spodbujanje kreiran­ ja inovacij, prepoznavanje potencialov in oblikovanje profilov prihodnosti na način, da privzgajajo široke in fleksibilne kompetence. Tako kot je skozi leta raslo število sončnih elektrarn, se je intenzivno kadrov­sko krepila tudi ekipa GEN-I Sonce. Gre za razmero­ ma mlad kolektiv, saj je povprečna starost okoli 34 let. Sodelavci razpolagajo tako s tehničnimi in nara­ voslovnimi kot tudi družboslovnimi in humanističnimi znanji ter so zavezani nenehnemu učenju in prido­ bivanju novih znanj in veščin. Kot največje težave, s katerimi se trenutno srečujejo pri svojem delu, omenjajo to, da v zadnjem obdobju prihaja do vse več zavrnitev pri izdaji soglasij za sa­ mooskrbo, saj se obstoječe omrežje hitro »polni« in je zasedenost razpoložljivih zmogljivosti že precejšnja. Poleg tega so se zaradi povečanega povpraševanja podaljšale tudi čakalne vrste za pridobitev soglasij. V GEN-I ob tem menijo, da je tako veliko število zahtevkov za postavitev sončnih elektrarn presene­ tilo tudi same distributerje in se še niso uspeli v celoti prilagoditi, verjamejo pa, da se bo tudi to kmalu us­ trezno uredilo. Ne nazadnje je izraba sončne energi­ je med prednostnimi energetskimi viri prihodnosti. 49 50 ta trenutek naš Stik 51 TESTIRAMO Foto arhiv ELES V RTP Beričevo v poskusnem obratovanju statični sinhron­ ski kompenzator. Konec aprila so se začela testiranja statičnega sinhronskega kompenzatorja (STATCOM), zadnje izmed vi­ sokotehnološko naprednih naprav za kompenzacijo jalove moči in regulacijo napetosti, ki so bile v slovenski in hrvaški elektroener­ getski sistem vgrajene v okviru projekta SINCRO.GRID. Kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči pred­ stavljajo sodoben način uravnavanja napetostnih razmer v prenosnem omrežju. Omogočajo zagotavljanje višje stopnje zanesljivosti obratovanja celotnega prenosnega elektro­ energetskega omrežja in zmanjševanje tveganja odpovedi osnovnih gradnikov prenosnega omrežja (daljnovodi, trans­ formatorji itd.), vitalnih za nemoteno obratovanje odjema velikih, industrijskih odjemalcev in tudi gospodinjstev. Po­ leg tega zmanjšujejo tudi verjetnost izpadov v omrežju in omogočajo hitrejše okrevanje omrežja v primeru okvar. STATCOM, ki je bil vgrajen v RTP Beričevo, je bil vklopljen in obremenjen na polno moč v kapacitativnem in induktivnem območju +/-150 Mvar ter bo do tehničnega pregleda v poskus­ nem obratovanju. Polona Bahun 52 zanimivosti iz sveta naš Stik 53 PRIPRAVIL MARE BAČNAR PORTUGALCI Z NAJVEČJO PLAVAJOČO SONČNO ELEKTRARNO V EVROPI Portugalska elektroenergetska družba EDP na jezu Alqueva, največjem umet­ nem jezeru v Zahodni Evropi, zaključuje namestitev največje plavajoče sončne elektrarne v Evropi. Sončno elektrarno sestavlja 12.000 kolektorjev s površino štirih nogometnih igrišč in z inštalirano močjo 5 MW. Na leto bo proizvedla 7,5 GWh električne energije, kar je dovolj za oskrbo 1500 gospodinjstev oziro­ ma pokritje tretjine potreb bližnjih mest Moura in Portel. Sončno elektrarno bodo dopolnjevali hranilniki električne energije z zmogljivostjo 2 GW. Električ­ na energija iz te sončne elektrarne bo za dve tretjini cenejša od proizvedene električne energije v termoelektrarnah na plin. Tovrstna elektrarna ima veliko prednosti. Plavajoči paneli ne zahteva­ jo nakupa dragih nepremičnin, tisti na akumulacijskih jezerih v sklopu hidro­ elektrarn pa so še posebej stroškovno učinkoviti, saj jih je mogoče enostavno priključiti na električno omrežje. EDP je bil sicer prvi v Evropi, ki je že leta 2017 preizkusil možnost dopol­ njevanja hidro in sončne energije s pilotnim projektom plavajočega foto­ voltaičnega otoka z 840 paneli na jezu ZEMLJA DOBIVA DIGITALNO DVOJČICO Evropska komisija je skupaj s partner­ skimi organizacijami sprožila pobudo Destination Earth imenovano DestinE, ki je namenjena pomoči pri spopadan­ ju s podnebnimi spremembami. Cilj po­ bude, ki je podprta z začetnimi 150 milijoni evrov iz programa Digitalna Ev­ ropa, je do sredine leta 2024 razviti zelo natančen digitalni model Zemlje. Gre za uresničitev nekoč futuristične, znanstve­ Alto Rabagao. Portugalsko podjetje že načrtuje tudi širitev projekta v Alque­ vi in je aprila pridobilo dovoljenje za gradnjo še enega plavajočega »otoka« z inštalirano močjo 70 MW. Kot poudar­ jajo v družbi EDP, je projekt Alque­ va del njihove strategije o postopnem popolnem prehodu na obnovljive vire energije do leta 2030, pri čemer hi­ droenergija in drugi obnovljivi viri že zdaj predstavljajo 78 odstotkov od sku­ p­no vseh 25,6 GW njihovih proizvodnih zmogljivosti. no fantastične zamisli, ki bo v prihodno­ sti postala resničnost. Model bo pomagal spremljati, modelirati in napovedati na­ ravne in človeške dejavnosti ter razvijati in preizkušati scenarije za bolj trajnostni razvoj. Kakovostne informacije, digitalne storitve, modeli, scenariji, napovedi in vizualizacije bodo najprej zagotovljeni uporabnikom javnega sektorja, nato pa postopoma tudi znanstvenim skupnostim, zasebnemu sektorju in širši javnosti. Po­ leg program­skega odbora Digital Europe bodo države članice in pridružene države na projektu sodelovale prek koordinacij­ ske skupine Destination Earth. Poleg tega bo preko Strateškega svetovalne­ ga odbora zagotovljeno neodvisno znan­ stveno in tehnološko strokovno znanje. Obe strokovni skupini bosta začeli delo­ vati v drugem četrtletju 2022. www.seebiz.eu ec.europa.eu V ROMUNIJI ZAŽIVELA PODPORNA SHEMA ZA PROJEKTE SONČNIH IN VETRNIH ELEKTRARN Romunsko ministrstvo za energijo je ob­ javilo razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za projekte proizvodnje ob­ novljive energije v okviru sheme po­ moči, ki se financira iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Pod­ jetja, registrirana kot proizvajalci elek­ trične energije, lahko zaprosijo za do 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za financiranje projektov izgradnje sončne ali vetrne elektrarne z ali brez hranilni­ ka, skupno pa je na voljo skoraj 458 mili­ jonov evrov. Načrtovana moč elektrarne mora biti večja od 0,2 MW. Prejemni­ ke nepovratnih sredstev bodo izbra­ li na podlagi konkurenčnega zbiranja ponudb. Shema državne pomoči za sončne elektrarne in vetrne elektrarne je namenjena povečanju zmogljivosti obnovljive energije v Romuniji za 950 MW. Najvišji znesek državne pomoči za vetrne elektrarne je 1,3 milijona evrov na megavat za objekte z močjo od 0,2 do 1 megavata, za večje elektrarne pa 650.000 evrov na megavat. Pri izgrad­ nji sončnih elektrarn znašajo subvencije 750.000 oziroma 425.000 evrov, morajo pa biti vsi prijavljeni projekti zagnani naj­ pozneje do konca junija 2024. Romunski nacionalni načrt za okrevan­ je in odpornost je sicer razdeljen na 14,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 14,9 milijarde evrov ugodnih posojil, pri čemer je za energetske projekte pred­ videnih 1,62 milijarde evrov. Projekt pre­ hoda na čisto energijo je vreden 855 milijonov evrov, omogočal pa bo postop­ no opuščanje premoga, uporabo ob­ novljivih virov energije in uvedbo vodika. www.balkanenergynews.com 54 zanimivosti iz sveta naš Stik ZDRUŽENO KRALJESTVO NAČRTUJE POSPEŠENO ŠIRITEV JEDRSKE ENERGIJE Nedavno predstavljena britanska Strate­ gija energetske varnosti predvideva zgraditev osem novih jedrskih reaktorjev in majhnih modularnih reaktorjev s skup­ no zmogljivostjo 24 GW do leta 2050, s čimer naj bi pokrili približno 25 odstot­ kov povpraševanja po električni energi­ ji. Delež jedrske energije v Združenem kraljestvu trenutno znaša približno 16 odstotkov, vendar naj bi skoraj polovico današnjih zmogljivosti zaprli že do leta 2025, vse druge reaktorje, razen enega, pa do leta 2030. V strategiji je še zapi­ sano, da bo za gradnjo novih reaktorjev skrbel poseben novoustanovljeni vlad­ ni organ, ki naj bi zagotavljal zagon vsaj enega jedrskega projekta na leto. Po­ leg tega naj bi okrepili tudi pridobivanje električne energije iz vetra, in sicer naj bi namestili še za dodatnih 55 GW zmog­ ljivosti iz vetrnic na morju, s kombinacija jedrske in obnovljive energije pa zagoto­ vili nadaljnjo nemoteno oskrbo z električ­ no energijo. 55 EVROPSKA SREDSTVA ZA SONČNE ELEKTRARNE V VARAŽDINU Na varaždinskih športnih dvoranah v Graberju in Srednješolcu bodo prihod­ nje leto namestili sončne elektrarne, za katere je Regionalna energetska agenci­ ja Sever uspela pridobiti nepovratna glije. Začetek proizvodnje električne energije iz bloka 1 je predviden junija 2026, blok 2 pa naj bi zagnali leta 2027. Britanska vlada se z EDF dogovarja za postavitev še ene podobne elektrarne v Suffolku v vzhodni Angliji, v teku pa je tudi projekt za podaljšanje življenjske dobe elektrarne Sizewell B za 20 let do leta 2055. sredstva iz Finančnega mehanizma Ev­ ropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma za obdobje od leta 2014 do 2020. So­ financiranje projekta bo 85-odstotno, elektrarne pa naj bi bile dokončane v prvi polovici prihodnjega leta. V Športni dvorani Varaždin v Graberju bo postav­ ljena sončna elektrarna moči 50 kW, v Srednješolcu pa z močjo 20 kW. Vgrad­ nja sončnih elektrarn bo močno znižala stroške električne energije v obeh ob­ jektih. Hrvaško ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU je za projekte za povečan­ je zmogljivosti sončne in geotermalne energije v okviru programa Energi­ ja in podnebne spremembe pred krat­ kim podelilo kar 35 odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni višini ne­ kaj manj kot 25 milijonov evrov. www.oceangrazer.com V Združenem kraljestvu je sicer trenut­ no v gradnji jedrska elektrarna Hinkley Point C v Somersetu na jugozahodu An­ www.energetika-net.com NOVA POLJA VETRNIC V LITVI BaltCap Infrastructure Fund je v sodelo­ vanju z lokalno energetsko družbo v Litvi začel gradnjo vetrne elektrarne v vredno­ sti 42 milijonov evrov. Šest vetrnih turbin s skupno močjo nekaj več kot 30 MW bo nameščenih v okrožju Šakiai. Predvideno je, da se proizvodnja električne energi­ je v novi vetrni elektrarni začne spomladi leta 2023, zagon elektrarne pa bo okrožju zmanjšal letne stroške za nakup emisijskih kuponov za približno četrtino in bo prispe­ val k dodatni utrditvi energetske neodvis­ nosti omenjene regije. Vsaka od šestih turbin GE Cypress, ki bodo nameščene na 121 metrskih stebrih, bo sicer imela moč 5,5 MW. Omenjeni projekt je že tretji te vrste v izvedbi BlatCap infrastrukturne­ ga sklada, saj so leta 2014 v Litvi in Estoniji že pripravili in uspešno izvedli postavitev za 42 MW vetrnih elektrarn. www.energyglobal.com 56 primer dobre prakse Simulator En-ROADS: preverite učinke energetsko-podnebnih ukrepov naš Stik Gre za odprto, interaktivno, podatkovno kredibil­ no ozaveščevalno orodje, v ozadju katerega je kompleksen računalniški model sistemske dina­ mike. Simulator na vstopni strani grafično predstavi globalne vire primarne energije, ki danes pogan­ jajo sodobni svet, in s tem povezane neto izpus­ te toplogrednih plinov ter napove dvig temperature za 3,6 stopinje Celzija do leta 2100. Besedilo: Mojca Drevenšek, fotografiji: Arhiv EN-LITE V društvu EN-LITE so marca letos pripravili slovenski prevod globalnega energetsko-podnebnega simulatorja En-ROADS, ki so ga razvili na MIT (Massachusetts Institute of Technology) v sodelovanju s Climate Interactive. Svoje jezikovne različice simulatorja že uporabljajo tudi Francozi, Španci, Nemci, Italijani, Portugalci, Japonci, Kitajci in številni drugi. V spodnjem delu pa ponuja 18 drsnikov, ki zajema­ jo ključne ukrepe na področju virov energije, ob­ davčitve ogljika, razvoja novih brezogljičnih virov, rabe energije v prometu, industriji in zgradbah (elektrifikacija in energetska učinkovitost), družbe­ no-ekonomske rasti, izpustov iz rabe tal in industri­ je ter odvzema ogljika. Cilj raziskovalnih aktivnosti s simulatorjem je zamejiti dvig temperature s 3,6 na največ 2 stopinji Celzija (ali manj). Pri tem lahko 18 ukrepov različno intenzivno aktiviramo in sproti spremljamo njihove učinke na številnih grafih in v izpisu dviga temperature do leta 2100. Kot poudarjajo razvijalci simulatorja z MIT/Climate Interactive, lahko En-ROADS pomembno spodbudi javne razprave o oblikovanju energetsko-podnebne prihodnosti. Omrežje 500. energetsko-podneb­ nih En-ROADS ambasadorjev je doslej izved­ lo delavnice in igre simulacij že z več kot 117 tisoč udeleženci v več kot 70. državah sveta. Temeljno sporočilo uporabe simulatorja je prepros­ to: posamični ukrepi praviloma prinašajo le manjše, tako rekoč zanemarljive učinke glede zamejitve globalnega dviga temperature. Opaznejše učin­ ke lahko dosežemo šele, ko oblikujemo ustrezno kombinacijo ukrepov na različnih področjih energe­ tike, industrije, mobilnosti, gozdarstva, kmetijstva, tehnološkega razvoja itd. Za uspešno razogljičen­ je energetike je torej potrebno premišljeno in tes­ no sodelovanje številnih sektorjev oziroma strok. Pod črto pa: rešitve na poti energetsko-podnebne­ ga prehoda niso niti enostavne niti na dlani; so pa na voljo in če se potrudimo, jih skupaj lahko obli­ kujemo. Slovensko jezikovno različico En-ROADS simula­ torja najdete na spletnem mestu: https://en-roads. climateinteractive.org, gradiva in aktivnosti v zvezi s simulatorjem pa na spletnem mestu društva EN­ LITE: www.en-lite.si 57 58 primer dobre prakse naš Stik ANKETA Kaj menite o En-ROADS in njegovi uporabi v Sloveniji? DANIJEL LEVIČAR, STRATEŠKI SVET GZS ZA ENERGETSKI PREHOD IN SKUPINA GEN »Strateški svet GZS za energetski prehod je 9. maja odprl široko javno razpravo o energetsko-podneb­ nem prehodu Slovenije. V dialogu med industrijo, energetiko, široko stroko in civilno družbo, ki so jo zastopali predstavniki mladinskih organizacij, smo se strinjali, da moramo poleg razogljičenja energe­ tike enakovredno zasledovati tudi cilje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetske uvozne neodvis­ nosti Slovenije. Javna razprava mora temeljiti na kakovostnih orod­ jih in metodologijah ter kredibilnih podatkih, s kate­ rimi bomo oblikovali realistične in medsebojno primerljive scenarije energetskega prehoda Slo­ venije. En-ROADS je dobrodošlo orodje za spod­ bujanje in vodenje javne razprave, zato podpiramo njegovo uporabo.« IZR. PROF. DR. ANDREJ GUBINA, UNIVERZA V LJUBLJANI »Uporaba MIT-jevega simulatorja En-ROADS je za­ nimiva za preverjanje ukrepov na področjih ener­ getike, ekonomije, gozdarstva, kmetijstva in drugih. Omogoča vpogled v povezave med posameznimi ukrepi in razumevanje njihovega vpliva na zame­ jevanje nadaljnjega dviga temperature na global­ ni ravni. Na primeru elektrifikacije v prometu, industriji in zgradbah lahko ob uporabi simulatorja jasno vidi­ mo, da posamezni ukrepi ne prinašajo vidnejših podnebnih rezultatov, če hkrati ne izvedemo še prehoda na proizvodnjo elektrike s fosilnih na niz­ koogljične vire energije: obnovljive vire, jedrsko energijo, biomaso. Opozori nas tudi na pomen določitve cene ogljika, torej podražitve virov ener­ gije glede na količino ogljikovega dioksida, ki ga proizvedejo, oziroma spodbujanja uvedbe standar­ da za čisto elektriko. Vse to so dejavniki, na katere v javnih in medijskih razpravah pogosto pozabimo, ko denimo govorimo o ciljih elektrifikacije prome­ ta ali industrije. En-ROADS je kredibilno orodje za ozaveščanje in prizemljevanje javne razprave v smeri iskanja rea­ lističnih, izvedljivih rešitev; tako globalnih kot tudi nacionalnih, slovenskih.« PROF. DR. MARKO MARHL, UNIVERZA V MARIBORU »Simulator En-ROADS temelji na načelih sistemske dinamike, ki je izjemno pomembna v izobraževanju in pomaga pri razumevanju sistemov, En-ROADS pa posebej pri ozaveščanju o energetsko-podnebnih izzivih. Omogoča krepitev sistemskega razmišljan­ ja in razumevanja medsebojne povezanosti naših odločitev glede virov in rabe energije, ekonomske rasti, rabe tal in spodbujanja razvoja visoko teh­ noloških rešitev ter njihovega skupnega učinka na blažitev podnebnih sprememb. Prepoznavam ga kot primerno orodje za uporabo v formalnem in ne­ formalnem izobraževanju vse od zadnje triade os­ novne šole naprej, predvsem pa v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju.« MOJCA SUVOROV, SURS »Kakovostni podatki so ključni za odgovorno, ute­ meljeno odločanje o naši energetsko-podnebni prihodnosti. Simulator En-ROADS temelji na kredi­ bilnih podatkih organizacij, kot sta Mednarodna agencija za energijo (IEA), Medvladni panel za pod­ nebne spremembe (IPCC) in številne druge ter tako omogoča razmisleke o energetsko-podnebnih rešit­ vah na globalni ravni. Za uporabo simulatorja v Sloveniji pa potrebujemo kakovostne podatke o virih energije, rabi energi­ je, prebivalstvu in ekonomski rasti, kakovosti okol­ ja, rabi tal itd. za Slovenijo, ki jih zagotavlja SURS. Zainteresirani uporabniki En-ROADS jih lahko naj­ dejo na našem spletnem mestu www.stat.si.« 59 60 na delovnem mestu naš Stik Kaj ste počeli kot vodja projekta priprave na misijo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Pre-SALTO? NEK nenehno pregledujejo mednarodne misije. Misija Pre-SALTO je preverjala, kako je elektrarna pripravljena na dolgoročno obratovanje, torej, kako skrbi za procese, staranje opreme, kadrovanje, us­ posabljanje ipd. Delovanje elektrarne je pregledo­ valo šest tujih strokovnjakov z različnih področij ter vodja in namestnik tima. Tudi mi smo se pri­pravili po teh področjih, saj je bilo treba zagotoviti posa­ meznike za točno določene teme. En teden so prečesavali naše procese in na koncu podali pri­ poročila, v katerih so zapisali, kje so možnosti za iz­ boljšave. Priprava nam je vzela kar precej časa, ker je NEK skladna z ameriško zakonodajo, potem pa je bilo treba pregledati še skladnost s smernicami IAEA. Vse skupaj je trajalo pet mesecev. STANKO MANOJLOVIĆ, VODJA INŽENIRSKE PODPORE DOLGOROČNEMU OBRATOVANJU, NEK Najlepše je zaključevati projekte Besedilo: Vladimir Habjan, fotografije: Vladimir Habjan in arhiv NEK Če je človek proaktiven, torej prodoren, inovativen in zagnan, tudi radoveden, se nedvomno lahko hitro vključi v vsak kolektiv. Tak je očitno Stanko Manojlović, mladenič, ki se je zavihtel na enega vodilnih delovnih mest v Nuklearni elektrarni Krško. Stanko Manojlović je študiral fiziko na Univerzi v Ljubljani in leta 2011 diplomiral na jedrski smeri. Pripravništvo je opravljal na Upravi za jedrsko var­ nost, pozneje se je zaposlil v projektivi GEN Ener­ gije in delal pri projektu JEK 2. V NEK je od leta 2013. Začel je na področju varnostnih in verjetnost­ nih analiz, pozneje uspešno opravil izpit za opera­ terja reaktorja, za tem pa delal kot vodilni inženir za dovoljenja. Pestro delovno pot je nadaljeval kot vodja projekta za dolgoročno obratovanje elek­ trarne s pripravami na misijo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Pre-SALTO (varnostni vi­ diki dolgoročnega obratovanja). Po opravljeni misiji se je projektni tim pridružil inže­ nirski podpori; pozimi se je oblikovala nova organi­ zacijska enota Inženirska podpora dolgoročnemu obratovanju in Manojlovič je po nekaj mesecih postal njen vodja. Kot je povedal, so najpomembnejši vidiki dol­ goročnega obratovanja vizija NEK, oprema oziro­ ma strukture, sistemi in komponente ter kadri in izobraževanje. Kot posebnost procesa podpore navaja interakcije z vsemi oddelki in izpostavlja učinkovito komunikacijo. Od kod veselje do fizike? Že v otroštvu me je veselilo delo z računalniki in zanimale so me naravoslovne vede, tako je bilo tudi v srednji šoli. Pri študiju sem kolebal med raču­ nalništvom in fiziko. Izziv mi je nepoznavanje, po­ skušam razumeti, kar je čudno. Radovednost, torej. Sem tehnološko usmerjen in rad se ukvarjam z op­ timizacijo in nadgradnjo obstoječih procesov s teh­ nologijo. Pregled staranja je raznoliko področje; vsebuje tako gradbeni kot elektro del, pa mehanske kom­ ponente, tudi vidik zaposlovanja in usposabljan­ ja ljudi. Sistematično smo pregledovali smernice IAEA in priporočila ter dopolnjevali procese, vse z namenom, da jih izboljšamo. Kakšne so bile ugotovitve? Misija je izpostavila, da je elektrarna vodena dobro, osebje profesionalno, dovzetno za predloge, in da stremi k napredku. Obhod elektrarne je prav tako pokazal, da je oprema v dobrem stanju. Ne glede na to pa imajo misije vedno okoli deset do dvajset priporočil. Iz priporočil smo nato izdelali akcijski načrt in ukrepe dodelili nosilcem po različnih po­ dročjih. Izvedbo ukrepov nato občasno pregledu­ jemo in skrbimo, da so končani v zastavljenih rokih. Tako zagotavljamo preglednost, doslednost izved­ be in odgovornost za izvedbo. Kakšna pa je razlika med vodenjem projekta in vodenjem organizacijske enote? Projekt je veliko bolj osredotočen na določen cilj, kjer vsak posameznik s svojimi akcijami prispeva k uresničitvi tega enega cilja. Seveda so vmesni mej­ niki, s katerimi spremljamo potek projekta, ampak prispevek posameznika je bistveno bolj opažen, spremljan in usmerjan. Vodenje organizacijske enote tipično obsega več aktivnosti, ki potekajo vz­ poredno, in ciljev je zato več. Potem ko enkrat določimo cilje, skušam prepusti­ ti izvedbo aktivnosti svojim sodelavcem z občas­ nimi poročanji o izvedbi. Menim, da tako čutijo večjo odgovornost in svobodo pri načinu izved­ be. Osebno ne zagovarjam mikroupravljanja in načeloma poskrbim le, da so vsi predpogoji za iz­ vedbo izpolnjeni. 61 62 na delovnem mestu naš Stik ja. Če so, spremljajo ukrepe da se preventivno pre­ gledujejo druge stvari. Ali obstaja tudi kratkoročno obratovanje? Kratkoročno obratovanje je pravzaprav klasično obratovanje elektrarne, ki ga vodi tehnična ope­ rativa, ki se ukvarja z obratovanjem, plani, remonti, testiranji in rednim vzdrževanjem objekta. Vse več­ je spremembe in dolgoročne zadeve pa spadajo v obseg inženiringa, seveda s stalno komunikaci­ jo s tehnično operativo in drugimi organizacijskimi enotami. Imate kaj managerskih znanj? NEK ima za delovna mesta t. i. matrike usposabljan­ ja, ki morajo biti izpolnjene, da lahko posameznik zasede določeno delovno mesto. Poleg tega vod­ je pošiljajo na managerska izobraževanja, sam sem bil na več teh, večinoma v tujini. Učijo nas marsi­ kaj, na primer, kako voditi procese sprememb. Ne­ kaj je teorije, veliko pa delavnic. Dobiš kar dobre napotke. Kaj so naloge podpore dolgoročnemu obratovanju in kakšna služba je to? Podpora dolgoročnemu obratovanju obsega nad­ zor konfiguracije elektrarne, dokumentacijo, pod­ poro nabavi in spremljanje staranja opreme. Vsaka od naštetih disciplin ima vodilnega inženirja, ki skrbi za izvedbo aktivnosti in redno poročanje. Tu se vpletam le po potrebi in če so potrebna medod­ delčna usklajevanja ali zagotovitev dodatnih virov. Vseh v enoti nas je trideset. Veliko je dokumentaci­ je, saj ima elektrarna več kot 150.000 komponent, za vse pa je treba skrbeti z vidika vzdrževanja, kon­ figuracije, nabave ipd. Pri tem se ustvarja velika ko­ ličina podatkov, saj mora imeti vsaka komponenta ažurne podatke, da ne pride do napačne konfigu­ racije. Kar se tiče poklicev, imamo širok spekter znanj: tu so elektro, strojni in gradbeni inženirji, spe­ cialisti, jaz sem fizik, imamo pa še informatika. Omenili ste digitalizacijo. Koliko ste že uspeli digitalizirati in kakšne načrte še imate? V NEK smo pripravili Strategijo digitalizacije, v kateri so opisane nadgradnje procesov po or­ ganizacijskih enotah ter procesih tehnološkega in netehnološkega dela elektrarne. Primarno se program osredotoča na nadgradnjo procesov, ki povečujejo varnost elektrarne, na primer z vgrad­ njo dodatnih naprav za spremljanje stanja opreme, sekundarno pa so opisane tudi spremembe pro­ cesov, ki bodo nadgrajeni s pomočjo digitalizacije. Osebno bi digitaliziral vse, da je čim manj papir­ jev ter da so informacije dostopne takoj in upo­ rabniku čim bolj prijazno. Vidik jedrske varnosti pa zahteva, da ostane določen del dokumentacije tudi papirne. V NEK imamo dva ogromna arhiva in manjše distribucijske dokumentacije. Ti arhivi se z rednimi nadgradnjami polnijo, mi pa jih skušamo krčiti s skeniranjem, kar pomeni, da dokumente skeniramo z možnostjo branja. Naredili smo al­ goritme, ki iščejo imena opreme v pdf-dokumen­ tih. Če na primer koga zanima specifični ventil na terenu, gre v podatkovno zbirko, vtipka ime lo­ kacije in dobi vse aktualne in arhivske podatke o opremi. Govorimo o delovnih nalogih, naročil­ nicah, postopkih, tehnični dokumentaciji, kvalifi­ kaciji ipd. Je kar prepleteno. To je močna zbirka, v kateri so razvidne povezave. Digitalizacija ni le skeniranje, dokumenti morajo biti tudi čim bolj in­ teraktivni prek dinamičnih povezav. Pri vsem seve­ da sodelujemo tudi z informatiki. S kom vse še sodelujete? Smo zelo vpeti v vse smeri zaradi različnih razlo­ gov: z informatiko sodelujemo zaradi zbirk, arhivov, ker je vse na papirju, z nabavo zaradi vzdrževan­ ja, z vzdrževalci zaradi konfiguracije elektrarne, nenehno smo v stiku s skupino za modifikacije in dovoljenja … Imamo ZKP, to je korektivni program, v katerega se dnevno vnašajo vsa odstopanja. Sku­ pina za staranje opreme ga redno pregleduje in ugotavlja, ali so odpovedi lahko posledica staran­ Koliko časa delate strokovno, koliko pa managersko? Odvisno od aktivnosti, ki potekajo. Bi rekel, pol pol. Sam rad izdelke, ki jih zaposleni pripravijo, ponov­ no pregledam. To je bolj strokovno delo. So dnevi, ko je več upravljanja, sestankov, predvsem uskla­ jevanja, saj naše delo posega v delo drugih od­ delkov, zato jih obveščamo. Pri vodenju enote je najpomembneje ugotoviti, kaj so pri človeku plu­ si, katera so njegova interesna področja in jim dati tam bolj proste roke; tako postanejo bolj kreativni in naredijo bistveno več, kot če bi počeli nekaj, kar jim ne odgovarja preveč. Kaj je »rezultat« dela vaše enote? Našo enoto si predstavljam na dva načina. Vsak dan prihajajo nove redne aktivnosti, ki jih je treba izvesti, da procesi tečejo nemoteno ter da sta kon­ figuracija in dokumentacija ažurni. Potem so pro­ jekti, ki so različnega tipa, glede na potrebe. Mi kot podpora poslušamo elektrarno, kaj potrebuje, in to izdelamo. Operativa je na primer izrazila željo po nadgradnji načrtov. Izdelali smo način hitrega odpi­ ranja načrtov in algoritem, ki interaktivno pove­že komponente z načrta z zbirko komponent. Po iz­ vedenem projektu obvestimo sodelavce o novo­ sti z novičko, nato dobimo komentarje in proces po­novno nadgradimo. To je najlepši del. Vsakod­ nevne zadeve so bolj neopazne in samoumevne. S čim se trenutno najbolj intenzivno ukvarjate? S pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja in tretje­ ga občasnega varnostnega pregleda, pri čemer pomagamo enoti za dovoljenja. To vzame veliko truda. Druga stvar je digitalizacija dokumentaci­ je in nadgradnja procesov. Začenjamo tudi projekt avtomatskih povezav, da bi z istimi kliki povezali postopke, v katerih so komponente eksplicitno na­ vedene. Primarno so naši uporabniki iz vzdrževanja in operative, naša želja je, da bi jim bile informaci­ je dostopne čim bolj enostavno in da bi jim olajšale proces. To je namen vsega. Danes imamo internet in informacije dostopne kjer koli in kadar koli. Ena­ ko delamo tudi v elektrarni. Najpomembnejša doku­ mentacija mora pa še vseeno ostati v papirnati obliki, kajti vedno se pripravljamo na najslabše situacije. 63 64 sodobnim tehnologijam naproti naš Stik ELES Konkretni problemi potrebujejo konkretne rešitve Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv Elesa V okviru širšega dela digitalizacije družbe Eles je bila ustanovljena ekspertna skupina DemoDV, v kateri je združenih 14 strokovnjakov Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja, Področja za upravljanje s sredstvi in projekti ter Področja za obratovanje sistema. Namen skupine je povezovanje kompetenčnih silosov v družbi Eles in skupno iskanje rešitev za modernizacijo tehničnih aktivnosti osnovne dejavnosti družbe. Kot pojasnjuje pomočnik direktorja Področ­ ja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vod­ ja skupine DemoDV dr. Uroš Kerin, je bil glavni motiv za ustanovitev te skupine potreba po in­ tenzivnejšem sodelovanju strokovnjakov različnih strokovnih področij pri oblikovanju usklajene poli­ tike reševanja tehničnih izzivov. Mnogokrat za določeno problematiko v podjetjih rešitve namreč že obstajajo, zaradi kompetenčnih silosov pa jih podjetja niso sposobna prepoznati in dobrih praks ne prenašajo iz enega vsebinskega (organizacij­ skega) segmenta v drugega. Delo skupine je osredotočeno na iskanje priložno­ sti za ustvarjanje vrednosti iz obstoječe visokona­ petostne infrastrukture, poenostavitev zatečenih delovnih procesov in povezovanje kompetenčnih silosov. Vsebinsko zaključeno delovanje organi­ zacijskih področij je namreč pomembno za kako­ vostno izvajanje domenskih nalog in zago­tavljanje odgovornosti. Hkrati nevidne ovire delovnega vsakdana pogosto preprečujejo prosto izmenja­ vo terenskih, načrtovalskih, upravljalnih in obra­ tovalnih izkušenj ter potreb. Skupina želi z redno izmenjavo spoznati delovne izzive ključnih do­ menskih strokovnjakov in lastno vlogo v njihovih delovnih procesih. Razpravljajo o problemih in priložnostih za operativne izboljšave, iščejo mo­ derne digitalne tehnologije za stroškovno in teh­ nično poenostavitev njihovega profesionalnega delovanja in jih v obliki demonstracijskih projek­ tov preizkušajo. Nekatere vpeljujejo tudi v redno uporabo. V manj kot letu dni so uspeli izvesti že več skup­ nih demonstracijskih projektov. Preizkusili so lo­ kator za ugotavljanje poteka podzemnih vodov in ozemljil, georadar za zaznavo plasti in podzem­ nih struktur, sistem vodenja za brezpilotne zra­ koplove, robota za ugotavljanje stanja vodnikov nadzemnih vodov in razvili indeks ugotovitev stanja daljnovodov. Cilj teh projektov je ugotovi­ ti primernost posameznih komercialno dosegljivih tehnologij, produktov ali rešitev za naslavljan­ je enega ali več operativnih izzivov vzdrževanja, upravljanja ali obratovanja elektroenergetskega sistema. Konkretni problemi potrebujejo konk­ retne rešitve. Skupina DemoDV morebitnim part­ nerjem ne omogoča le platforme za predstavitve ali razprave, temveč jih spodbuja k utemeljit­ vi zmogljivosti predstavljenih produktov ali idej v praksi, s ciljem objektivne ocene primernosti za uporabo v aktivnostih osnovne dejavnosti družbe. Boter prvih demonstracijskih projektov so konk­ retna vprašanja analitikov in odločevalcev o stan­ ju visokonapetostne infrastrukture. Strokovnjaki na terenu stanje dobro poznajo, informatizacijo znanja, prenos, objektivnost, učinkovito in varno delovno okolje pa jim lahko pomaga zagotoviti sodobna digitalna tehnologija. Sistem vodenja za brezpilotne zrakoplove so pre­ izkušali s švicarskim podjetjem. Programska opre­ ma je avtonomno izvajala let ob daljnovodnem stebru in vzdolž trase z avtomatskim zajemom fo­ tografij po trajektoriji leta, ki so jo vnaprej določili piloti in analitiki iz skupine DemoDV. Lete na neka­ terih lokacijah zdaj lahko izvajajo avtomatsko, pos­ netke v različnih obdobjih pa analizirajo in med seboj primerjajo. Medtem ko so poškodbe zunan­ jega aluminijastega plašča vodnika daljnovoda po navadi vidne in na posnetih fotografijah zaznavne z napredno analitiko, stanja nosilnega jeklenega jedra z brezpilotnim zrakoplovom ni mogoče us­ trezno oceniti. Zato so z namenskim robotom ana­ lizirali stanje jeklenega jedra vodnikov in njegove antikorozijske zaščite na bolj izpostavljenih raz­ petinah na izbranih 110 kV vodih na območju CIPO Podlog, CIPO Ljubljana in CIPO Divača. Opremo za geomatiko so preizkusili na več lokaci­ jah po Sloveniji. V urbanem okolju, kjer se v jaških pod površjem mnogokrat prepletajo komunalna, plinska in elektro infrastruktura, in na oddaljenih lokacijah. Georadar je močno orodje za podrobne analize tal, vendar pa za rutinsko uporabo ni pri­ meren. Nasprotno je testna uporaba lokatorja za iskanje podzemnih vodov in ozemljilnih sistemov potrdila njegovo nepogrešljivost pri kartiranju in­ frastrukture v orodjih GIS. Rezultati teh projektov so večplastni. Skupina DemoDV je v zelo kratkem času uspela zbliža­ ti strokovnjake različnih domen in jih intenzivne­ je profesionalno povezala. Inženirji na terenu spoznavajo vsebino dela in dileme načrto­valcev, analitikov in odločevalcev ter obratno. Konkreten uspeh je med drugim vpeljava orodij za geoma­ tiko za podporo postopkov izdajanja soglasij z ustreznim zapisi v geografskem informacijskem sistemu. Z lokatorji in terenskim snemanjem stroškovno učinkovito izpopolnjujejo digitalni dvoj­ ček omrežja in po korakih plemenitijo zapuščino informacijsko šibkejšega zgodovin­skega obdobja. Skupina DemoDV s temi projekti ne preverja le ustreznosti naprav za reševanje določene pro­ blematike, ampak išče potencialne multiplikativne učinke v širšem kontekstu osnovne dejavnos­ ti družbe. Če določeno orodje hkrati poenos­ tavi gradnjo ali vzdrževanje infrastrukture, beleži in vsebuje podatke za njeno upravljanje ter po­ maga pri optimizaciji obratovanja, je to zagotovo rešitev, ki bo pripomogla k prepletanju tehničnih ali poslovnih aktivnosti in znanj. Skupina se trenutno osredotoča na nadaljevanje razvoja in morda širšo uvedbo indeksa ugotovitev stanja daljnovodov. Razviti algoritmi so razumljivi Sodobne tehnologije so za elektroenergetiko izvrstna priložnost. Premišljena umestitev v nekatere delovne procese je nujna, medtem ko se priložnosti za integracijo v druge šele odkrivajo. Posamezno tehnologijo je smiselno izkoristiti čim širše in za mnoge namene. in dopuščajo intuitivno interpretacijo, vendar za uporabo v delovnih procesih še niso dovolj zre­ li. Poleg tega pripravljajo namensko vizualizacijo v prostorskih pregledovalnikih in optimizacijo glede na zahteve potencialnih uporabnikov. 65 66 spomini DODATNI VIRI ELEKTRIKE? ENERGETSKA MEŠANICA PRIHODNOSTI? Vse se je začelo ob Rinzi CENOVNA DOSTOPNOST ELEKTRIKE? Besedilo: Elektro Ljubljana, fotografija: Arhiv Elektra Ljubljana OHRANJANJE OKOLJA? 19. novembra lani je minilo že 125 let, odkar je Kočevje kot prvo mesto na območju današnje Slo­ venije dobilo pitno vodo in elektriko. Na ulicah in v gospodinjstvih je zasvetilo 700 luči. Naši predhodniki so davnega leta 1896 opravili pio­ nirsko delo. Z delovanjem vodarne in elektrarne mesta Kočevje se je začela elektrifikacija naših kra­ jev. Pri tem gre za pomemben mejnik, saj je bilo Kočevje prvo mesto, v katerem je pobudo in skrb za elektrifikacijo v celoti prevzela mestna občina. Začetek proizvodnje električnega toka v mestu ob Rinži je bil prvi zametek javnega električnega om­ režja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Sloven­ skem. Pred tem so elektrarne gradili predvsem premožnejši obrtniki in podjetniki za potrebe svojih industrijskih obratov. Začetki elektrifikacije povsod na Slovenskem so bili skromni, električarji pa so bili že takrat cenjeni in iskani in dobrodošli v vsaki hiši. Ob elektrifikaci­ jah vasi in naselij so se ljudje prav merili med seboj, kdo jih bo gostil in preskrboval. Prevoznih sredstev takrat ni bilo, zato so med gradnjo električarji naj­ večkrat bivali kar pri ljudeh, kjer se je gradilo om­ režje. Prebivalci so pomagali pri izkopih, priskrbeli so drogove, jih s konjskimi vozovi razvažali po terenu, nekoč pa se v primerjavi s sedanjimi časi nihče ni branil drogov. Med pogoji za zaposlitev pri elektro podjetju je bil tudi, da si imel svoje kolo. KAKO DO BREZOGLJIČNOSTI? ZANESLJIVOST OSKRBE? ENERGETSKA NEODVISNOST? Tako je z elektrifikacijo Kočevja začelo nastajati elektroenergetsko omrežje sedanje družbe Elek­ tro Ljubljana in zato leto 1896 štejemo kot začetek dejavnosti tega podjetja. ODGOVOR NA IZZIVE ENERGETSKE SAMOOSKRBE SLOVENIJE. gen-energija.si V NASLEDNJI ŠTEVILKI Elektroenergetska podjetja se aktivno vključujejo v različne evropske projekte, v okviru katerih iščejo najboljše rešitve za številne nove izzive. WWW.NAS-STIK.SI