Izkušnje 48 Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 Projektni pouk, ki ga izvajamo v okviru predmeta poslovni projekti, presega okvire klasičnega izvajanja pouka, saj ga določa doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev preko dinamičnega načina učenja, pri katerem se povezujejo virtualni svet, igra in realno delo. Pridobljena znanja in spretnosti so v največji meri rezultat učenčeve aktivnosti. Projektni pouk v programu ekonomski tehnik Sodobni pristopi učenja Projektno učenje Projektni način učenja in poučevanja di- jakom nudi učno okolje, ki krepi ustvar- jalne sposobnosti dijakov, spodbuja k ak- tivnejšemu in intenzivnejšemu delu pri pouku, omogoča prepoznavanje pozitivnih lastnosti, zmožnosti in zanimanja ter opti- malen razvoj sposobnosti. Pri tem se raz- vijajo dijakove ključne osebne in strokovne kompetence: socialne in komunikacijske spretnosti, sposobnosti celovitega pogleda na problem, iskanje rešitev, učenje učenja, kompetence za izvajanje aktivnosti ipd., ki jih pri rednem pouku dijaki običajno ne dosegajo. Dijaki pri pouku pridobijo temeljna teo- retična znanja o projektnem načinu dela: metodah iskanja in vrednotenja idej, zna- čilnostih projektov, orodjih za načrtovanje, spremljanje in kontrolo dejavnosti pri pro- jektih in realizaciji le-teh. Jedro projektnega dela pa je praktično delo in aktivno učenje na projektu. Pri pouku se najprej lotimo skupinskega razrednega projekta, nato pa dijaki po načelih projektnega dela izvedejo še individualni ali skupinski projekt za IV. izpitno enoto na poklicni maturi. Pri iska- nju idej za projekt za poklicno maturo se upoštevajo interesi, potrebe in sposobnosti dijakov. Glede na lokalno okolje spodbuja- mo turistične projekte in projekte, povezane z lesom. Projekti, ki se jih lotevajo učenci, morajo reševati določen problem ali spre- minjati obstoječe stanje na boljše. Ustrezati morajo določenim kriterijem: biti morajo aktualni, življenjski in realistični. Dijaki so nosilci izvajanja praktičnih aktivnosti ali razvijanja izdelkov, pri tem pa raziskujejo, proučujejo, zbirajo potrebne podatke, re- šujejo probleme, prevzemajo odgovornost, se samoorganizirajo, učijo ustreznih sode- lovalnih veščin za delo v skupini ... in tako Irena Trope, spec., je učiteljica poslovnih projektov in mentorica za izdelke oz. storitve v okviru četrte izpitne enote na poklicni maturi. pridobijo neposredne izkušnje v procesu učenja. Učiteljeva vloga je spremenjena; deluje predvsem kot mentor, ki pomaga pri is- kanju idej in načrtovanju, usmerja po do- ločenih zaporedjih aktivnosti, nadzira ter vrednoti, ves čas pa spodbuja v skladu z nalogami in cilji, ki so bili postavljeni v so- delovanju z dijaki na začetku izvajanja pro- jekta. Prav tako posreduje osnovna znanja in veščine za delo na izbranem projektu. Uspešni projekti Vsako leto se potrudimo, da je večina pro- jektov za poklicno maturo izredno dobro teoretično izdelanih in praktično izvedenih. Eden izmed uspešnih projektov je bil izve- den v šolskem letu 2014/2015 z naslovom Turistične jame na Kočevskem, katerega av- torica je bila dijakinja Nives Jolič. Dijakinja je podrobno proučila Eleonorino, Ledeno in Koblarsko jamo ter Željnske jame. Eden izmed pomembnejših ciljev projekta je bil opozoriti na problematiko onesnaženosti podzemnega sveta. Predstavila in zagovar- jala je tudi rešitve na področju turizma, po- vezane s kraškimi jamami na Kočevskem. V praktičnem delu je v celoti organizirala predstavitve in vodenje po Željnskih jamah, ki jih je javnosti predstavila dvakrat. Prvič na ekodnevu za dijake 2., 3. in 4. letnika Gimnazije in srednje šole Kočevje, smer ekonomski tehnik, nato pa še učencem iz 43 osnovnih šol iz Srbije, ki so bili na izme- njavi na OŠ Ob Rinži. Nives je k svojemu delu pristopila resno in odgovorno, pri tem so na plan prišle njene odlične organizacij- ske sposobnosti, na predstavitvah Željnskih Foto: Petra Duhannoy Izkušnje Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 49 V našem vrtcu že nekaj let izvajamo obogatitveni program, ki ga poimenujemo Živ žav. Z njim želimo obogatiti in popestriti življenje otrok v vrtcu, spodbuditi medsebojno druženje otrok in spoznavanje na ravni otrok – otrok in otrok – strokovni delavci ter obratno, opolnomočiti participacijo otrok pri odločanju o aktivnem vključevanju, povezati in oplemenititi sodelovanje ter timsko delo strokovnih delavcev pri uresničevanju skupnega cilja. Živ žav Pozdrav zimi Obogatitvena dejavnost Septembra strokovne delavke v vseh enotah pripravimo načrt obogatitvenih dejavnosti, ki je priloga letnega delov- nega načrta. Obogatitveno dejavnost iz- vajamo štirikrat letno. V naši enoti smo dejavnost poimenovale kar po letnih časih: Pozdrav jeseni (izpeljava novem- bra); Pozdrav zimi (izpeljava januarja); Pozdrav pomladi (izpeljava marca) in Pozdrav poletju (izpeljava junija). Izvaja se v obliki delavnic, ki zajemajo vsa kuri- kularna področja in sovpadajo z načrto- vanim programom. Pri načrtovanju obogatitvenega programa Živ žav smo upoštevale prednostna podro- čja tega šolskega leta; to sta jezik in mate- matika, seveda v povezavi z ostalimi podro- čji. Zadale smo si cilj: otrok ima možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpo- stavljanje, vzdrževanje in uživanje v prija- teljskih odnosih z enim ali več otroki (kar vključuje reševanje problemov, pogajanje in dogovarjanje, razumevanje in sprejemanje stališč, vedenja in občutij drugih, menjava- nje vlog, vljudnost v medsebojnem komu- niciranju …) (Kurikulum, 1999, področje: narava – cilj). Tatjana Starič je že 34. leto vzgojiteljica, zaposlena je v Vrtcu Ivana Glinška Maribor. Svoje poslanstvo opravlja predano in z veseljem. Rada piše strokovne članke in članke iz prakse. jam pa je samozavestno nastopanje podkre- pila z odlično teoretično pripravljenostjo. Dijakinja Nina Mihelič si je zaradi zani- manja za zakulisje dela na televiziji izbrala projekt z naslovom Sodelovanje z lokalno te- levizijo R-kanal+. V dvanajstih intenzivnih srečanjih je Nina spoznala delovanje televi- zije in se dejavno vključila v delo pod vod- stvom vodje projektov, ge. Tine Mihelič. Z njeno pomočjo je načrtovala potek dela na več prireditvah, sestavljala vprašanja za in- tervjuje, pomagala je pri pripravi scenarijev prispevkov, izdelovanju videostrani, preiz- kusila se je v snemanju in nastopanju pred kamero v promocijskem videu, naučila se je osnov računalniških programov, ki podpi- rajo delovanje televizije ... Pri načrtovanju in izvajanju projekta je bila Nina sproščena, vendar kljub temu zelo odgovorna in fleksi- bilna, njena ljubezen do novih izzivov pa jo je še dodatno motivirala, da je projekt kljub zahtevnosti odlično izpeljala. Naslednji projekt, ki ga je treba omeni- ti, je projekt Izdelki iz lesa, ki se ga je lotil dijak Rok Sevšek. Zagovarja stališče, da je les nepogrešljiv material preteklosti in pri- hodnosti ter kot tak odličen za izdelovanje izdelkov, ki ob dobrem načrtu in dizajnu postanejo moderni in aktualni. V projek- tni nalogi je predstavljen poslovni model za dekorativne izdelke za mladinske sobe: lesen etui za mobilni telefon, stojalo za mo- bilni telefon, stojalo za zvezek ali knjigo in USB-razdelilec iz lesa. Za vse omenjene iz- delke je dijak izdelal načrte. Rok je pri delu na projektu pokazal svojo izjemno podje- tnost, inovativnost in iznajdljivost. Ostali projekti v šolskem letu 2014/15, pri katerih so se dijaki zelo dobro izkazali in so plod projektnega načina pouka, so še: Eko- delavnice v Osnovni šoli Zbora odposlancev, katerega avtorica je Anamaria Marjanovič, Sodobno kampiranje, na katerem so delali Maks Vlašič, Kristjan Mihelič, Nejc Čop in Aleš Pogorelec, Turistična povezava Ko- čevske Reke in Kostela, ki sta ga izvedli Ines Kezele in Tanja Blaževič, Organizacija do- godkov na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje pod vodstvom Urše Oražem in Katje Klarič ter Izdelki iz kočevskega lesa, poslovni mo- del, ki ga je izdelal Martin Bastar. Pred začetkom vsake izvedbe smo načr- tovale lutkovno igrico, ki je vsebinsko pri- merna letnemu času in povezana s predno- stnima področjema. Igramo jo strokovne delavke v enoti. Po lutkovni igrici si z otroki ogledamo pripravljeno gradivo za delavnice in se do- govorimo, kaj bomo delali v posameznih skupinah. Tudi tukaj izpostavimo predno- stna področja v povezavi z ostalimi. Otroci se lahko sami odločijo, kje bodo sodelova- li, oziroma lahko prehajajo iz ene delavni- ce v drugo.