tfiNA 40 din - Leto XXXVIII - Št.
70
KRANJ, petek, 13. 9. 1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Ločani dihajo vse slabši zrak
sj   Škofja Loka — Zrak je v Škofji Loki, zlasti v zimskih mesecih, vse Va •   ^aracn dragih tekočih goriv je večina zasebnikov začela stano-IgM? ogrevati s premogom, pa tudi industrija vse bolj uporablja ce-Jsa goriva namesto dragega mazuta. Najslabši zrak naj bi bil po za-sJevanJu ljudi na Trati. Da bi ugotovili dejanske razmere in začeli s tr naciJo, so v Škofji Loki začeli meriti onesnaženost zraka. Hidrome-eološki zavod Slovenije je postavil pet merilnih postaj za merjenje ~umih koncentracij žveplovega dvokisa (S02)in dima ter eno meril-Sn I?les.to za meritve vetra in mesečnih količin prašnih usedlin. One-VyZenJe merijo v Frankovem naselju, Podlubniku, Sv. Duhu oziroma & lrmašah in do aprila so ga merili tudi na Trati. Podatke pa zbira tu-
P°staja republiške mreže na Spodnjem trgu. 2j. v"0vprečne koncentracije žveplovega dioksida so v kurilni sezoni paa^ate 0,11 miligrama na kubični meter zraka, maksimalne 24-urne ko h ^ mm8rama na kubični meter zraka, kar je skoraj dvakrat toli-slo ^e maksimalna dovoljena koncentracija (0,30 mg/m3). Med 43 lR^ns       kraji, kjer merijo onesnaženost, je Škofja Loka na 14. do
^estu.
?.05
Povprečne koncentracije dima v pretekli kurilni sezoni znašajo
Ij"' maksimalne pa 0,23 miligrama na kubični meter zraka. Po zadim-
°sti pa je Škofja Loka na 9. do 14. mestu v Sloveniji. s0 Jyaks'malno dovoljene 24-urne koncentracije žveplovega dioksida U-k     0c* novembra do maja presežene kar 29 dni. V Podlubniku v0j.rat' v Frakovem naselju 10-krat, v mestu 4-krat. Maksimalno do-3~kr  6 ^"urne koncentracije dima so bile v Podlubniku presežene
at, v Frankovem naselju in v mestu pa po 2-krat. VSe J^a lestvici mest z najbolj onesnaženim zrakom se Škofja Loka ^ dviga. Ne le, da je zrak pri njih vseh slabši, to pomeni tudi to, i^2Se.°-rugod uspešneje borijo proti onesnaževanju. V Škofji Loki sicer st^'^'jajo o skupni toplarni, ki bi ogrevala tako stanovanja kot indu J°. vendar pa je do postavitve še daleč.
L. Bogataj
V torek bodo Ziucli obirati jabolku — V
sadovnjaku Resje pri Podvinu bodo v torek začeli obirati jabolka, v sredo bodo že naprodaj. Letina je celo boljša od lanske, obrali bodo 800 to h jabolk. Bržkone bodo šla dobro v prodajo, saj v kmečkih
sadovnjakih letos jabolk ni veliko, nižinske plantaže drugod po Sloveniji pa je prizadela pozeba. Prvovrstna jabolka bodo v Resju prodajali po 75 dinarjev za kilogram. M. V. Foto: l. Perdan
Zavrnili odstop
sindikalnega
predsednika
Radovljica — Na sredini seji občinskega sveta zveze sindikatov so podobno kot pred časom na seji predsedstva zavrnili ponujeni odstop svojega predsednika Vlada Sili-ča. Odstop je ponudil zaradi nedavnih dogodkov v leski Verigi in različnih odmevov nanje. V tajnem glasovanju je od 34 delegatov proti odstopu glasovalo 32 delegatov, dva sta se vzdržala, za predsednikov odstop ni bil nihče. Tako so izrazili zaupanje v njegovo delo, rečeno je bilo tudi, da sta bila predsednik in predsedstvo izredno delavna, seveda v okviru možnosti, ki jih na ravni občine imata.
Za delavce
nedosegljiva
stanovanja
Bodo stanovanja v Kranju res po 23 milijonov starih dinarjev za kvadratni meter
Kranj — Te dni so v kranjskih delovnih organizacijah dobili dokončne cene stanovanj, ki bodo vseljiva sredi naslednjega meseca, za nekatera stanovanja pa še ni dokončnih izračunov. V Planiki Kranj bodo, na primer,za dve stanovanji plačali natanko 100 odstotkov več, kot je bilo predvideno lani, ko so pri Stanovanjski skupnosti stanovanja naročali. Če bodo kvadratni meter po 13,970,085 din (starih) letos še zmogli, pa se tako kot v Savi in Tekstilin-dusu sprašujejo, kako bo drugo leto.
Od Domplana so v kranjskih delovnih organizacijah namreč dobili v podpis soinvestitorske pogodbe z okvirno ceno kv. metra stanovanja za leto 1986 - 23,757.500 din (starih). Po takšni ceni bodo delovne organizacije lahko kupile manj stanovanj, kot so načrtovale, kar pomeni, da se na listah čakajočih ne bo dosti spremenilo. V Savi pa so šli še dlje — od Stanovanjske skupnosti Kranj in Domplana zahtevajo obrazložitev in analizo stroškov stanovanjske gradnje, ki poraja za delavce in delovne organizacije že zdaj predraga, v bodoče pa sploh le malo dosegljiva stanovanja. Več o tem na 2. strani.
V SREDIŠČU POZOR NOSI
Anzelnova cesta
Ljudska šegavostje sporni bohinjski cesti že dala ime, kar Anzelnova cesta ji pravijo domačini, vaščani Stare Fužine. Verjetno se je bo prijelo, kakor se »domače« ime prime nove krčme.
Bohinjci vedo, da so ga ušpičili, ko so brez papirjev zrili cesto ob jezeru. Toda takšnega hrupa niso pričakovali. Ali pa so ga, kdo ve? Na sporno cesto se zdaj obešajo vse težave in problemi bohinjskega vsakdana. Vstajanje pred zoro in dve uri kinkanja v avtobusu, ki po luknjasti cesti poskakuje proti tovarnam na Jesenice, v Kranj. Turistični zaslužek, ki ne more in ne more dohiteti blejskega. Podrte smreke, s katerimi ni takšnega zaslužka, kot bi kmetje želeli. Vsa pozabljenost v tem koncu.
Ko se je zdaj pri pašnikih vendarle, premaknilo in doteka slovenski pašniški dinar, iz Bohinja pa vsak dan kaplja mleka več, se je zataknilo pri cesti. Skozi takšna očala jo gledajo domačini, skozi očala dela in življenja v Bohinju.
Skozi očala prijetnega oddiha v tišini in miru spokojnega jezera pa ta prelepi košček slovenske zemlje gledajo obiskovalci. Posebej bohinjski prišleki, ki jih ni malo. Skorajda štiristo počitniških hišic je moč našteti v Bohinju, v Ukancu jih je denimo kar 126, žive so le še štiri domačije.
Takšna so bohinjska nasprotja, z njimi je nabita tudi sporna cesta. Pogovor zaradi občutij in čustev hitro postane prenapet, se spremeni v zmerjanje, ki zamegli trezno vresojo.
Trezna prosoja pa slej ko prej pravi, da sodobni pašnik cesto potrebuje, da si ga brez nje ni moč več predstavljati. Napredek so danes pač traktor, kosilnica, umetna gnojila ... Tudi v Stari Fužini so konji le še ostanek preteklosti. Pot pa bi seveda morala upoštevati, da se vije ob prelepem Bohinjskem jezeru, po zemljišču, ki je zaščiteno kot naravni spomenik. Pri tem pa odpira tudi vprašanje, kolikšne podpore je deležno kmetovanje v Triglavskem narodnem parku, kjer mora upoštevati zaščitne zakone.
m M. Volčjak
Seja MS ZKS na Gorenjskem
Oceniti tudi vlogo komunistov
Kranj —»V dosedanjih obravnavah predosnutka poročila o delu Zveze -komunistov Slovenije med 9. in 10. kongresom so vsi razpravljala menili, da mora biti poročilo krajše in metodološko enotnejše, izogibati se mora posplošenim ocenam, jasneje mora opredeliti vzroke, zakaj re-solucijski in razvojni cilji niso doseženi, odpraviti je treba podvajanje med ocenami iz prvega in drugega dela poročila. Pozitivno pa je bil ocenjen uvodni del,« je na seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki je bila v sredo v Kranju, dejal sekretar Boris Bavdek.
V poročilu je treba posebej poudariti, da smo v zadnjih letih zanemarili pomen srednjeročnega planiranja, celoviteje je potrebno oceniti samoupravno združevanje dela in sredstev, manjka ocena vzrokov za neučinkovitost uporabe družbenih sredstev. Bolj je treba opozoriti na padec življenjskega standarda. Ocenjeno je bilo, da je treba razmejiti pojave dejanskega etatizma in opredeliti vlogo države kot usmerjevalca smeri gospodarskega in družbenega razvoja. V predosnutku so premalo opredeljene razmere, uspehi in neuspehi v kmetijstvu, trgovini in turizmu. Temeljiteje bi veljalo oceniti vzroke zaostajanja družbenih dejavnosti. Nič ni v poročilu rečeno o telesni kulturi. Poročilo bo moralo dati odgovore, kaj je bilo narejeno za uveljavljanje enot in temeljnih skupnosti v usmerjenem izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju mladih. Zanemarjena je vloga družine. Poročilo opredeljuje posledice, ponekod pa tudi vzroke za sedanje razmere,
ALPETOUR
NOVO V HOTELU CRElflfl V KRANJU
ODPRLI 5M0 KOZMETIČNI SALON 5TELESNO MASAŽO 5čimer smo popestrili delovanje same
OBIŠČITE NAS IN TUDI SAMI STORITE KA0 ZA VASE BOUŠE POČUTJE
informacije in naročila po telefonu 23 6?0
vtibi v>a5 folefriv nofela CRElflfl
manjkajo pa ocene, kaj je naredila Zveza komunistov in njeno članstvo, da bi se slabosti odpravile. V poročilo je treba vključiti tudi vprašanje odgovornosti za uresničevanje političnega sistema. Nista obdelana državna uprava in uresničevanje pravosodne funkcije. Prav tako je preslabo obdelano področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Razpravljalci so tudi menili, da je preveč splošno in površno obdelan osip članstva v Zvezi komunistov.
L. B.
Tavčarjev dvorec spet v družbeni lasti
Škofja Loka — V prihodnjih dneh bosta dosedanji lastnik Mirko Šinkovec in predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Fi-lipič-Pečelinova podpisala kupoprodajno pogodbo ob odkupu Tavčarjevega dvorca na Visokem. Na torkovi seji se je izvršni svet strinjal z besedilom kupoprodajne pogodbe in pooblastil predsednico, da jo podpiše. Tavčarjev dvorec bo tako po dvajsetih letih spet postal družbena last. Zanj bo občina plačala 31,3 milijona dinarjev. To se sliši veliko, vendar pa ga dosedanji lastnik tudi ni dobil tako poceni, kot je slišati med ljudmi. Za 8 milijonov (starih) sta se tedaj dobili dve kmetiji. Res pa je, da je del kupnine odplačal kasneje in da jo je močno razvrednotila inflacija. Toda, razvrednotila je prav vse dolgoročne kredite.
L. B.
KOMPAS
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA Kranj
Tel.: 28-472, 28-473
Za delavce
nedosegljiva stanovanja
Ze doslej so bila stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji v Kranju dražja kot v drugih gorenjskih občinah — Od lanskih predvidenih 7 milijonov starih din za kvadratni meter bo letos vseljivo stanovanje dražje natankot za 100 odstotkov — V treh večjih delovnih organizacijah, Savi, Tekstil-indusu in Planiki, že ugotavljajo, da prihodnje leto ne bodo mogli kupiti stanovanj po 23,7 milijona din za kvadratni meter, oziroma jih bodo kupili dosti manj
Kranj — Čeprav so takrat, kadar ima tolikšno besedo inflacija, vse številke neverjetno velike, pa so v
teh dneh v tistih delovnih organizacijah, ki nameravajo v prihodnjem letu nakupovati stanovanja v tako imenovani družbeno usmerjeni gradnjif osupnili. V podpis od Domplana Kranj so namreč dobili soinvestitorske pogodbe, v katerih je zapisana tudi cena kvadratnega metra stanovanj za leto 1986 v kranjski občini: 237.575 din — domala 24 milijonov starih din.
Ne glede na to, ali je taka cena stanovanjskega prostora v Kranju tudi strokovno upravičena ali ne, pa so vsaj po prvih reakcijah v največjih delovnih organizacijah izjavljali: »Ne delavci ne delovne organizacije tolikšne cene ne bodo zmogle.« V kranjski Savi, kjer imajo za prihodnje leto naročenih 41 stanovanj pri Stanovanjski skupnosti Kranj, so takoj izračunali, da jim za nakup teh stanovanj zmanjka 22 starih milijard. Vendar je Sava med tistimi delovnimi organizacijami, ki že vsa leta zaradi svojih velikih potreb po stanovanjih (velika fluktuacija delavcev) zbira stanovanjska sredstva po visoki,ll odstotni stopnji; pa tudi s krediti pri stanovanjski skupnosti denarja za toliko stanovanj ne bo.
»Računamo, da bomo prihodnje leto lahko kupile le 19 do 23 stanovanj, nikakor pa ne predvidenega števila,« je povedal Andrej Košič, vodja kadrovske službe v Savi. »Naš strokovni svet bo zato zahteval od pristojnih služb v občini analizo cene za stanovanja, ki naj bi bila vseljiva do 31. avgusta prihodnje leto. Vemo pa, da se vselitev tudi rada zavleče, zato je k tej
ceni pričakovati še nekaj dodatnih odstotkov. Sprašujemo se, ali je naša vloga soinvestitorstva res le pristajanje na vsakršno ceno in kaj vse je v to ceno zajeto. Zanima nas tudi, kaj so izvajalci stanovanjske gradnje v Kranju vključno z Domplanom naredili po stabilizacijskem programu v tem srednjeročnem obdobju.«
To je le del vprašanj, ki si jih zastavljajo v kranjski Savi, nanje pa seveda pričakujejo tudi odgovore od izvršnega sveta, komiteja za urbanizem in od stanovanjske skupnosti, kamor so poslali ta vprašanja. Z odgovori bi namreč radi seznanili 380 delavcev, kolikor jih v Savi trenutno čaka na stanovanja.
S prav tako malo radosti so si nove predvidene cene stanovanj za leto 1986 ogledali tudi v Tekstilin-dusu, kjer je stanovanjskih problemov še več kot v Savi. Na listi čakajočih je namreč kar 10 odstotkov zaposlenih, posledica velike fluktuacije-kot v nekaterih drugih organizacijah.« Za letos imamo naročenih 14 stanovanj, doslej smo po obrokih plačevali zneske, ki odgovarjajo ceni 7,5 milijona starih din za kv. meter, vendar pa pri tej ceni, kot vemo, ne bo obstalo; prihajajo novi aneksi, po katerih bodo letošnja stanovanja stala od 15 do 17 milijonov starih din za kv. meter,« je povedala Anka Rupnik, socialna delavka v Tekstilindusu. Enemu večjemu stanovanju z 90 kv. metri so se že odpovedali. Doslej so odvajali za stanovanjske potrebe po 7-odstotni prispevni stopnji, razmišljajo pa že o večjih odstotkih, nekako med 8 in 9. Razen tega pa so že zdaj kupovali tudi starejše hiše ali pa kreditirajo delavce, ki načrtuje-
jo nakup in obnovo starih hiš. Če bodo letos z načrtovanimi stanovanji še nekako zvozili, pa si v Tekstilindusu glede nakupa stanovanj v prihodnjem letu zastavljajo le velike vprašaje.
Povsem podobno ob letošnjih cenah stanovanj, za katere prav sedaj prejemajo anekse k predvidenim cenam, razmišljajo tudi v Planiki. »Predvidena cena stanovanj v objektu 5B je bila 6,5 milijona starih din za meter, prav danes (torek) pa smo prejeli aneks s končno ceno — 13,9 milijona starih din za kv. meter,« je povedala Irena Koš-nik, referentka za stanovanjska vprašanja v Planiki Kranj. »Ta stanovanja bodo torej še enkrat dražja, kot je bilo predvideno, razen tega pa smo tudi 40 odstotkov kredita pri stanovanjski skupnosti dobili na osnovi prvotne cene, to je 6,5 milijona din, ne letošnje dokončne. Za dve stanovanji pa sploh še ne vemo končne cene, to bomo zvedeli z naslednjim aneksom k pogodbi.«
Kako se bodo v prihodnjem letu odločili glede na obvestilo o predvideni ceni kvadratnega metra v višini 23,7 milijona din, za zdaj v Planiki še ne vedo povsem natanko. V bloku ob kotlarni na Planini imajo sicer rezervirani dve stanovanji, vsekakor pa se bodo morali odločati, ali jih sploh lahko kupijo po tako visoki ceni. »Obroke za bodoča stanovanja bi morali plačevati že zdaj, denarja pa ne bo dovolj. Prav tako se sprašujemo, kako naj bi tudi delavci zmogli lastno udeležbo ob dodelitvi družbenega stanovanja. Zdaj iščemo izhode iz te zagate. V tozdu Kranj našega kombinata je letos na spisku 37 prosilcev za stanovanja, le 8 pa jih bo stanovanja tudi dobilo.»
Že doslej pa so veliko stanovanjskega denarja v Planiki namenjali delavcem za individualno gradnjo, za adaptacijo, za kredite ob nakupih stanovanj, tako da so letos lahko s tem pokrili domala vse prošnje, dodeljevali pa so tudi največje možne kredite.
Zdaj razmišljajo, da bi takšen način reševanja stanovanjskih problemov zaposlenih še razširili, poiskali nove načine, so povezali s stanovanjskimi zadrugami. Nakup družbenih stanovanj pa tudi za Planiko v prihodnje postaja zelo vprašljiv. L M
Iz ZK odhajajo tudi dobri kadri
Občinski komite ZKS Kranj je večji del torkove seje namenil osipu v vrstah komunistov — Nekatere osnovne organizacije v Kranju že več let niso sprejele novega člana — Komite je izvolil Braneta Merviča za novega sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj
Kranj — Čeprav so letos v kranjskih osnovnih organizacijah sprejeli 33 novih komunistov, glede na že opravljene seminarje za kandidate in novosprejete pa bo končna številka dosti večja od lanske (38 novih), pa vendarle to še zdaleč ne more biti podobno kadrovski obnovi ZK. Tako so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Kranj, ko so kranjske podatke primerjali z gibanjem in sestavo članstva ZK v Sloveniji. Od programske konference ZK Kranj, ki je še pred časom opozorila na upadanje članstva, pa se doslej še ni veliko spremenilo. Konferenca je namreč zadolžila osnovne organizacije, naj pripravijo programe kadrovske obnove, toda od 233 osnovnih organizacij so jih pripravili le v 12. Povsod sicer govorijo o diferenciaciji med komunisti in vestno preštevajo člane, ki so jih zaradi neplačevanja članarine in izostajanja s sestankov že brisali; štejejo tudi izstope, ki jih je tudi v kranjski občini letos že več kot lani vse leto — toda kaj več osnovne organizacije ne store. Črtanje iz evidence in izstopi iz Slanstva ZK so sicer najpogostejša mlika osipanja partijskih vrst, saj je izključenih v primeri s temi številkami še vedno zelo malo — letos 20, lani pa 16.
Takšen osip članstva, ki je povsod v letu Titove smrti zelo porasel, nato pa pričel upadati, kot kaže osnovnih organizacij pretirano ne skrbi. Vendar pa bi nas morilo še kako skrbe-;i, so poudarili na seji občinskega Komiteja ZKS, če poleg takih članov, <i v ZK nimajo kaj iskati, izstopajo
tudi dobri kadri, med njimi predvsem mladi. Ob tem pa so se tudi vprašali, zakaj je tako zastalo sprejemanje mladih v ZK iz srednjih šol. V Kranju so skupaj z občinsko ZSMS že sprožili pobude, da bi kaj spremenili, vendar pa nočejo, da bi v osnovnih organizacijah akcijo obnove članstva razumeli kot nalogo za kampanjsko in množično sprejemanje novih članov. Ob tem je bilo slišati mnenje, da bi bilo treba vsebino seminarjev tako za kandidate kot za novosprejete člane ZK posodobiti in prilagoditi sedanji, najbrž dosti višji ravni znanja, ki ga imajo mladi v srednjih šolah danes.
Občinska konferenca ZKS je sprejela razrešnico dosedanjemu sekretarju predsedstva Stanetu Pirnatu, ki pradčasno odhaja s te funkcije. Ob tem se mu je predsednik občinskega komiteja Franc Rakovec zahvalil za uspešno opravljeno delo. Komite je za novega sekretarja predsedstva izvolil Branka Merviča, dosedanjega izvršnega sekretarja v predsedstvu občinskega komiteja ZKS Kranj.
L. M.
Novi sekretar — Brane Mervič
Namesto dosedanjega sekretarja Staneta Pirnata, ki se pred iztekom mandata vrača nazaj v Planiko, je bil za sekretarja občinskega komiteja izvoljen Brane Mervič. Doslej je Mervič, ki je-star 41 let in po poklicu elektrotehnik, delal kot izvršni sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj. Za izvršnega sekretarja je bil izvoljen pred dvema letoma, poprej pa je bil zaposlen pri Elektro Gorenjske kot projektant elektroenergetskih naprav, obenem pa je opravljal številne družbenopolitične funkcije.
Dražji mestni avtobusi
Škofja Loka — Od 1. oktobra s»-bodo Škofjeločani z mestnim avtobusom vozili dražje. Vozovnica bo veljala 50 dinarjev. Hkrati bodo uvedli tudi žetone, ki jih bodo prodajali v škofjeloških trgovinah. Vožnja z žetonom bo veljala 40 dinarjev. Dražje bodo tudi mesečne vozovnice. Dija-
ška bo veljala 600 dinarjev, za starejše občane in invalide 700 dinarjev in delavska mesečna vozovnica 1.800 dinarjev.
Enako in hkrati naj bi se podražili tudi prevozi z mestnimi avtobusi v Kranju.
L. B.
NAŠ SOGOVORNIK
Zdaj je čas za pripombe
V radovljiški občini je do 20. septembra v javni razpravi družbeni plan občine do leta 2000. Ker se je lani zataknilo pri uresničevanju tekočega družbenega plana, saj je bil ovržen in ponovno sprejet njegov prostorski del, je zdaj toliko bolj pomembno, da so ljudje čim bolj seznanjeni z načrtovanjem razvoja v občini, da zdaj povedo svoje prl* pombe. Ker so se lani stvari zapletle v Bohinju, smo se odpravili tja in Stanko Zupanovo, dolgoletno tajnico krajevne skupnosti bohinjska Bistrica povprašali, kako poteka javna razprava.
»Kako ste se pripravili na javno razpravo?«
»Ko smo dokument avgusta dobili, smo ga razgrnili v mali dvorani doma Joža Ažmana, kjer si ga ljudje lahko ogledajo ob dopoldnevnj popoldne pa od 18. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah v času kino-preo' stav. Ljudi smo tudi preko radia in časopisov obvestili, da je dokument razgrnjen, dopise smo poslali družbenopolitičnim organizacijam, zdrU" ženemu delu. Tik pred potekom javne razprave, v sredo, 18. septembra« ob 18. uri bomo imeli Javno tribuno, na kateri bodo lahko ljudje povedali svoje pripombe. Še pred tem se bodo vodstva krajevne skupnosti; krajevnih družbenopolitičnih organizacij, delegati in predstavniki združenega dela sestali s predlagatelji dokumenta, da bomo razčistil1 morebitna vprašanja in nejasnosti ter ljudem lahko natančno povedali, kakšna je vsebina načrta.«
»Kakšne so pripombe, problemi, ki se že nakazujejo?«
»Na področju družbenih dejavnosti so razmere dobre, radi j31 uvedli le jaslično varstvo, za kar je v našem vrtcu dovolj prostora. področju komunalnih dejavnosti ljudje opozarjajo predvsem na pr°' blematiko kanalizacije in cest. Na področju stanovanjskega gospodar; stva imajo pripombe na obseg stanovanjske gradnje do leta 2000, m pravijo da bo stanovanj premalo. To se kaže že zdaj, ko so zbirali Prl' jave za nov stanovanjski blok za domom Joža Ažmana, je dvajset domačinov dobilo negativen odgovor. LIP je .denimo, želel dobiti 14 stanovanj, dobil jih bo le šest in tako naprej. Še vedno je odprto vprašanje individualne stanovanjske gradnje, ki ga ocenjujem kot perece-Sodim, da do leta 1990 potrebujemo najmanj 20 novih lokacij, zidava^ Bitnjah pa je seveda dolgoročnejšega značaja. Lani je do zapletov prl' šlo prav zaradi tega, ker domačini tako težko dobe in dolgo čakajo n» parcelo. Zato je razumljivo, da so leteli očitki na zidavo počitniških apartmajev na Zoisovi plani.«
»Kaj pa razvoj turizma?« ,
»Razvoj turizma ne vidimo v počitniških domovih in vikendih, ° katerih nimamo nikakršne koristi, že zdaj jih imamo več kot preveč. v naši krajevni skupnosti je 350 vikendov in 55 počitniških domov, ki m dve tretjini leta zaprti, niso vključeni v komercialno turistično ponUO' bo. Prav v razvoju slednjega vidimo bodočnost Bohinja, prav nič nima mo proti povezavi z Bledom.«
M. Volčjak
Usposabljanje
pripadnikov
enot
teritorialne obrambe
Še zadnje
srednjeročne
naloge
Kranj — Enote teritorialne obrambe Gorenjske nadaljujejo po uspešno opravljenem zimskem urjenju pouk v letnih razmerah. V skladu s programom pouka, se bo septembra zvrstilo pri uresničevanju vzgojno izobraževalnih nalog v centru za obrambno usposabljanje Gorenjske več enot.
Pretekli teden so center obiskali deli enot pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko. Tam so se zbrali zaradi preverjanja znanja in usposabljanja starešin ter obveznikov. Med drugim so preizkusili pripravljenost za uporabo osebne oborožitve in se seznanili z nekaterimi sodobnimi orožji v teritorialni obrambi.
Urjenje je bilo, kot je pokazala konična analiza, izredno učinkovito. Zaradi kratko odmerjenega časa za celoten pouk so delali po deset ur na dan in so predvideni program uresničili kljub slabemu vremenu. Tudi vojaški kolektivi so hitro zaživeli in v prostem času pripravili več razve-
Dom na Ledinah odprt le še v nedeljo
Kranj — Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planinskih postojank, da bo Kranjski dom na Ledinah odprt le še v nedeljo, 15. septembra. Dom Kokrškega odreda na Kališču bo odprt le še ob sobotah, nedeljah in praznikih, medtem ko bo dom na Gospincu na Krvavcu odprt vse dni.
drilno-rekreativnih dejavnosti prizadevnejše starešine in vojake,y ob koncu urjenja pohvalili in V^M ročili priznanja komandanta TO
priznanj renjske.
Podobno usposabljanje,
ven
nekoliko daljše, poteka ta teden dele enote Stane Žagar.
Prihodnji^
den pa bodo v centru deli enote ze Kebe-Štefan. Sedanjemu usposabljanju bo
dilo le še urjenje nekaterih poseD*1
enot. S tem bodo uresničili v terijj°;{ alni obrambi Gorenjske še zadw naloge po srednjeročnem prograi* pouka njenih pripadnikov.
S. SaJe
VABILO
.   a t
KRANJ - Jutri, 14. septembr^, v nedeljo, 15. septembra, bo B*, m lišču v Struževem letošnje ° J0p prvenstvo Kranja v streljanju i ško puško. Prvi dan bodo sir.^l ekipe, drugi dan pa posamezn11^' Tekmovalci bodo streljali ^flt!
žno tarčo 1 x 1 m na razdaljo * .
pre»«[
w
Streljali bodo s puško M-48,
iti*!
®Q)IM§K^©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
jlavni urednik: Milan Bajželj Ddgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Ix>ka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Žaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: l4>jze Krjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Piiadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali  oglasi, naročnina 27-960  —  Oproščeno  prometnega davka  po  pristojnem  mnenju 421-1/72  —   Naročnina  za  II. polletje  1.250 din.
3 naboje bodo imeli za 5 nabojev pa bo štelo za uvrs*'^
7,9 mm, ki jo zagotovi organ«*^ jJ Čas streljanja je 20 minut za en ^ rijo. Tričlanske ekipe poljubn ^p' stave lahko prijavijo KS, OZD>s. jfi nosti, organi, društva in dmfe uo posamezno organizacijo pn .. f$ nastopa tudi več ekip; z»d,,^jr»(j prijav v sekretariatu za LO 0%A Krunj je 13.9.1985. PrvoUvTJJj ekipi in najboljši posameznik pokal, dosežke do 3. mesta v Pjjji* mezni kategoriji pa bodo ntt^ra|jj|(l' pismenimi priznanji sveta ^^jR sko obrambo in družbeno sl,'<jitr šČito občine Kranj; ekipe iiTt^e' šol štejejo pri tem kot posebno
gorijo- re;ei< Poimenske prijave ekip sp> £jj f jo v sekretariatu neposredno ^ telefonu, vse prijavljene p*1 W> obveščajo o Času streljanj*' JjM meznlkl se bodo prijavili na*ifl& ču pred tekmovanjem, ki se »o lo ob 8. uri. tav*
Prireditelji vabijo P^L f kranjske občine, da se ude»e q¥ venstva v čim večjem števil^ V nem obveščajo udeležence, ^e$?\\ prireditev tudi ob slabem J^JJffJj saj ima preurejeno strelišč« ^ r nad strelnimi mesti. Do streUJJjjJ, je moč pripeljati z osebnim' ^
J
J^K. 13. SEPTEMBRA 1985
GOSPODARSTVO
.3. STRAN @®S®]M©ISnGLAS
Letos bodo naredili 2 milijona parov obutve.
Za enako število čevljev več dolarjev
sipina bo povečevala proizvodnjo s pomočjo večje produktiv-nosti in boljše tehnologije, več bo vlagala v raziskavo trga in v ["azvoj ter si tako prizadevala izdelovati čevlje, ki bodo v koraku s svetovno modo in vrhunske kvalitete — Zanje naj bi dobili več dolarjev kot doslej — Od tega naj bi bolje živeli Alpini-111 delavci in njihove družine
Žiri— V Alpini je zaposlenih 1900 delavcev. Razen v Žireh ima sipina svoje tovarne tudi v Gorenji J'asi, kjer dela 180 delavcev, na Co-ju> kjer je 170 zaposlenih, in v rov-jah, kjer dela 60 delavcev. Sodeluje tudi z več drugimi tovarnami, s katerimi ima sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe: s tovarno Tatjana Marinič v Gornjem Maroku. Vikom Varaždin, Tekstilno tovarno Okroglica in zamejsko firmo ^enecco Čedad. Ima tudi dobro organizirano maloprodajno mrežo po Tugoslaviji, saj obutev, ki jo izdela-J0> prodajajo v 66 lastnih prodajalkah. Razen tega je Alpina solastnica dveh tujih firm in sicer ene v ^DA in ene v Zahodni Nemčiji.
Letos bo Alpina prvič izdelala 2 milijona parov obutve. .Milijon pa-r°v bodo prodali na konvertibilna jjžišča, 500.000 parov na vzhod in ^0.000 doma. Tri četrtine v°dnje torej Alpina izvozi.
Ne le da Usmerja Je bolj
specializirajo. Tako izdela-'etno milijon parov ženske mod-g °butve, od tega jih 300.000 parov podajo na zahod, prav toliko v ^°vietsko zvezo, 400.000 parov pa Pr<>dajo doma.
vl.. ru§i proizvod so smučarski če W- Leto Paro
boc vljev
300.000 do 350.000 in vse izvozili. Izdelujejo tudi obutev za deskanje in sicer 100.000 parov, od katerih jih 80.000 parov izvozijo na konvertibilni trg.
Vse športne čevlje Alpina na svetovnih trgih prodaja pod svojim imenom, kar pomeni, da so rezultat lastnega razvoja in lastnega znanja. Izvažajo jih v 20 držav — v vse države, kjer poznajo smučanje. Največ jih pokupijo v ZDA, Zahodni Nemčiji, Švici, Norveški, Avstriji, itd.
Motiv za izvoz v Alpini niso več le devize, ki jih potrebujejo za re-promaterial in opremo. Alpina mora biti odprta v svet, ker drugače ne bi imela dela. Toliko čevljev, kot jih naredijo, nikakor ne morejo prodati doma.
Zato tudi vsi razvojni načrti temeljijo na izvozu. Še naprej bodo intenzivno razvijali športne programe obutve, ki jih bodo v večini izvozili. Polovico proizvodnje bodo izvažali na zahodna, četrtino na vzhodna tržišča, četrtino pa jo bodo prodali doma. Tolikšen izvoz pa bodo lahko dosegli, če bodo čevlji modni in vrhunske kvalitete, sicer ne bodo vzdržali v zahtevni mednarodni konkurenci.
Zato v Alpini za prihodnja leta ne načrtujejo velikih investicij za povečanje proizvodnje. Letos bodo začeli graditi prizidek k tovarni na Colu za povečanje proizvodnje zgornjih delov in nekoliko bodo enako proizvodnjo povečali v Gorenji vasi. S tem bodo uskladili zmogljivosti montaže in proizvodnje zgornjih delov in potem bodo gradnjo novih objektov zaključili.
Večja investicija v vrednosti 3,500.000 mark pa bo v posodobitev opreme. Za to investicijo računajo tudi na kredit IFC. Proizvodnjo bodo odslej povečevali le z večjo produktivnostjo in boljšo tehnologijo. Več kot doslej bodo vlagali v raziskavo trga, v razvoj izdelkov, ki morajo biti v koraku s svetovno modo in vrhunske kvalitete. Čez 5 do 10 let naj bi Alpinine čevlje prodajali v višjih cenovnih razredih. Pomeni, da bodo za enako število čevljev dobili več dolarjev kot sedaj. To bo prinašalo tudi večji dohodek in boljše osebne dohodke. Cilj razvoja je močna, v svetu uveljavljena Alpina, od katere bodo tudi delavci in njihove družine živeli bolje kot sedaj.
L. Bogataj
m i
proiz-
se Alpina vse bolj izvoz, tudi proizvodnjo
	
	
	
	W
	
	$** •
SJ*NS« ----	
	
	
m--------
Dar   ~"JS Jia bodo izdelali 300.000 «nn jih 215000 izvozili na za-bor?    000 tudi na vzhod, ostale pa 0 Prodali doma. Tekaških če-Pa bodo letos naredili od
—
Na*
---"
JSj"*ft?y*
ljetos bodo v Alpini izvozili 215.000 smučarskih čevljev.
^°vi prospekt odkrivanja
^0t>n*er Za ^uristično in ekonomsko cj §ando pri Gospodarski zborni-dveh0venije je letos predvidel izdajo Ua^ sPlošnih prospektov, katerih Storrf*1' Je domačim in tujim turila .Podstaviti Slovenijo kot pose-^dh    Jugoslovanske turistične po-
e- Prospekt so izdelali pod slo-Opjp »Na sončni strani Alp«, Oen Jesturistič nim simbolom S^kt^1''e — lipovim listom. V pro-Pog]aU.deželo odkrivamo s prikazom
Vltnih značilnosti dežele: slo-
venska pokrajina, Alpe, mesta, reke, morje. Opremljen je z besedilom, ki turista popelje skozi deželo in mu ponudi bistvene značilnosti o deželi in njenih ljudeh. Drugi prospekt, ki je trenutno še v tisku in ga lahko smatramo kot sestavni del prvega, še natančneje prikaže posamezne dele turistične ponudbe Slovenije: Bled, Bohinj, Kranjsko goro, Postojnsko jamo, slovenska naravna zdravilišča, slovensko obalo, kmečki turizem itd.
ufez moke m kruha, vendar...
ob
Škof ju loku — Na torkovi seji cinskega izvršnega sveta so od-T>vorili na nejasnosti v zvezi s ?£abo moke iz občinskih blagov-Pu rezerv- P^ki iz škofjeloškega e£xa so namreč v začetku julija l*kU kruh iz moke, ki so jo vzeli 0 občinskih blagovnih rezerv in ob      niso Prav°časno obvestili
^iskega izvršnega sveta, k 'i^oaraditvijo nove pekarne se $ Peks znašel v težkem finan-s0ern položaju. Denar za gradnjo ob*naTnre<^ zbrali sami. V drugih (jo°lnab, na primer v Kranju, 00-dePrecejšen del prispevale druge ^ °One organizacije. 7.ato niso °SH kupiti dovolj moke za zalo-
tit
i>r,
v kritičnih mesecih. Težave
$0£ak°vO-li, zato so že februarja (2a J« dovoljenje izvršnega sveta, %$?rt?°y° okoli 200 ion moke iz
frakih bjagovnih rezerv. ffajff}dr vse do poletja niso i
mi
ko-
menili, da dovoljenje še vedno velja in potem, ko so začeli peči kruh iz te moke, niso še enkrat prosili za dovoljenje.
Direktor Loke Ludvik Leben je ob tem povedal, da imajo vsako leto pred žetvijo težave z moko. Tedaj proizvajalci čakajo na nove cene in moke ne dobavljajo. Prav tako, je povedal, ne drži, da bi moko dobivali le iz Vojvodine, ampak imajo pogodbo o dobavi tudi s slovenskimi mlinarji. Res pa je direktor Peksa prezrl, da dovoljenja za uporabo moke velja le tri mesece.
Podobne težave so poleti imeli tudi drugi gorenjski peki in vsi so reševali zadeve na podoben način. Kljub temu pa so na izvršnem svetu menili, daje vsekakor najpomembnejše, da ljudje dobijo kruh. Vendar pa morajo pri feksii spoštovati tudi določilo, da uporabo občinskih rezerv lahko dovoli le občinski izvršni svet. Zato pričakujejo, da bodo v prihodnje tako ravnali in ne bo več po nepotrebnem prihajalo do zapletov.
L. B.
dovoljenja   '/.an> so poleti
Prihodnje leto pa pričakujemo še tretji prospekt iz te serije. Turistom bo prikazal možnost doživetij in rekreacije, ki jih nudi slovenska turistična ponudba. Vsi trije prospekti bodo predstavljali zaokroženo celoto po pravilu od splošnega do konkretnega.
Prvi prospekt, ki je pravkar izšel, so natisnili v 200 tisoč izvodih, v nemškem, angleškem, italijanskem, francoskem, srbohrvaškem in slovenskem jeziku.
Nova planinska pot in bivak
Radovljica — Člani Planinskega društva Radovljica so sklenili označiti 90-letnico društvenega delovanja tudi z novimi pridobitvami. Pred nedavnim so nadelali in označili Pot po vrhovih okrog Kriških podov. Pot vodi od PogaČnikovega doma na Piha-vec, s tega vrha se spusti na sedlo nad Sovatno in se dvigne na Bovški Gamsovec, od sedla naprej pa popelje obiskovalca še na Stenar, Križ, Razor in Planjo. Za pot, ki jo je moč prehoditi v dveh do treh dneh, so radovljiški planinci izdali izkaznico; zaenkrat je naprodaj le v društvu in Pogačnikovem domu, kasneje pa bo na voljo tudi v ekonomatu PZS v Ljubljani. Planince, ki bodo prehodi li pot in to dokazali z žigi v izkaznici, bodo nagradili s posebno značko.
Priložnost za organiziran obisk poti bo že to soboto, 14. septembra. Ob 14. uri bodo namreč planinci krenili na prvi pohod po poti izpred PogaČnikovega doma. Tod bo ob 18. uri slovesnost ob odprtju nove poti in bivaka z zimsko sobo. Slednjega ob-jekta bodo najbolj veseli gorniki in smučarji, ki obiskujejo ta del Julijcev tudi izven glavne sezone, ko dom na Kriških podih ni več odprt. (S)
Obeta se živahna jesen
Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič je povedal, da bodo jeseni sprejeli vrsto zakonov in dogovorov ter ukrepov, s katerimi bode spodbudili uresničevanje programa gospodarske stabilizacije
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič je povedal, da bo do konca leta treba sprejeti več zakonov in dogovorov, ter vrsto ukrepov za njihovo izvajanje. Z njimi naj bi ustvarili možnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Paket zakonov, ki urejajo ekonomske odnose s tujino, naj bi izpopolnili še z osnutkom zakona o opravljanju investicijskih del v tujini. Tudi ta predpis bo pripravljen do konca tedna. Usklajevanje deviznih zakonov se bo začelo 20. septembra. Za zakon o spodbujanju razvoja manj razvitih mora ZIS poleg svojih stališč predložiti tudi analitično gradivo. Prvi krog usklajevanja naj bi se končal do 10. oktobra. To je nujno, saj so določila enako pomembna za razvite in manj razvite. Tesno so povezane tudi s planom za naslednje srednjeročno obdobje.
Pri sprejemanju srednjeročnega plana države pa smo zašli v časovno stisko, saj bi morali do konca leta sprejeti predlog plana. Zato bi moral zvezni izvršni svet brez zavlačevanja dodelati tiste dele, ki so sedaj obdelani v groben. Gre za skupne pro-
grame in načrte razvoja (ti naj bi za jeli 70 odstotkov bodoče akumulaci je), kar je največja kvaliteta noveg« sistema načrtovanja. Najbrž pa bc treba počakati na stališča republil in pokrajin in potem vnovič pregle dati vrstni red priprav novega plana Pa tudi ZIS ni zadovoljen s sedanjirr predlogom.
V zveznem izvršnem svetu so pri pravili tudi predlog ukrepov in de javnosti za hitrejše uresničevanj* dolgoročnega programa gospodai ske stabilizacije, s čimer bi pospeši! uresničevanje nalog na tistih pc dročjih, kjer smo sedaj omahoval: se nalog lotevali oportunistično h iskali razna opravičila, je povede Janez Zemljarič. Zvezni izvršni sve bo do konca meseca predložil skup ščini še poročilo o izpolnjevanju sta bilizacijskega programa in delovn« verzije desetih zakonov in štirih do govorov. Pripravljajo tudi finančni bilance federacije, republik in pc krajin ter izračun učinka ukrepov ki jih program predvideva. Hkrat, pa tudi roke, v katerih naj bi jil sprejeli.
Premalo premoga in drv
Loka, ki ljudi iz škofjeloške občine oskrbuje s premogom in drv mi, ima velike težave z dobavo, zlasti iz bosanskih rudnikov — Tudi drv je premalo — Na rjavi premog je treba čakati več kot le to dni — Drva ljudje kupujejo pri zasebnikih, premog pa naroča jo za leto ali dve vnaprej.
Škofja Loka — Težave pri oskrbi s premogom postajajo vse večje. »Iz rudnikov, v katere smo več let sovla-gali, ga ne dobimo toliko, kot smo dogovorjeni,« je na torkovi seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine povedal direktor Loke Ludvik Leben. »Povsod vedo, da smo hvaležni za vsako tono in da sovla-gateljskega deleža ne moremo vzeti nazaj, ker premoga drugje ne bomo dobili. Zato lahko počenjajo z nami, kar se jim zljubi.«
Loka Škofja Loka, ki s premogom in drvmi oskrbuje škofjeloške občine, je letos do konca julija dobila iz rudnikov slabo polovico dogovorjenih količin premoga. Najmanj premoga so dobili iz rudnikov Breza in Mostar. Rudnik Breza, v katerega so največ sovlagali, je od pogodbene količine 3.000 ton dobival le 478 ton premoga, kar je komaj 16 odstotkov planirane količine. Rudnik Mostar pa od 1000 ton le 303 tone ali 30 odstotkov.
Veliko bolj pa so zadovoljni s sodelovanjem z rudnikom Trbovlje. Iz tega rudnika so dobili že 1256 ton premoga, kar je celo za 56 ton več, kot so planirali za vse leto. Računajo, da bodo iz Trbovelj do konca leta dobili 2000 ton premoga. Okoli 500 ton premoga pa so dobili še iz drugih rudnikov. Zaradi premajhnih količin premoga, ki jih dobijo iz bosanskih rudnikov, je treba na rjavi premog čakati že leto dni.
Nekoliko manj težav imajo z ligni tom, vendar pa se tudi tu razmer* poslabšujejo. Iz Velenja za letos pri čakujejo 8.000 ton in so ga do seda dobili več kot polovico. 6.000 ton li gnita pa bi morali dobiti iz rudnik« Stanari, vendar je izredno slabe kva litete, zato ga niso kupili. Ljudje s( ga v preteklih letih zavračali, ker j t v njem veliko kamenja.
Razmere bo nekoliko izboljšs predvideni uvoz briketov iz Nemšk demokratične republike in Sovjet ske zveze. Pri Loki so jih rezerviral 2.000 ton, koliko pa jih bodo dej ar sko dobili, še ne vedo.
Velike težave imajo tudi pri oskrb z drvmi. Z GG Kranj so želeli skleni ti pogodbo za 800 kubičnih metro1 drv, vendar so gozdarji pripravljen preskrbeti komaj polovico naveden količine. Zato je Loka iskala drva tu di drugod po Jugoslaviji. Dobili bi jil lahko iz Niša, vendar bi bila zarad prevoza predraga. Tako si bodo mc rali ljudje sami pomagati in dobit drva pri kmetih.
Sreča pa je, da so se ljudje na U zave s premogom in drvmi že navi dili in tako letos naročajo premog, 1. ga bodo kurili drugo leto ali celo če dve leti, za drva pa se pozanimaj pri kmetih. Oskrba z gorivom pa i slaba le v Škofji Loki, temveč so em ke razmere po vsej Sloveniji.
L. Bogataj
Teden boja proti kajenju
Cigareto? Ne, hvala!
Nihče še ni preštel kadilcev ali nekadilcev, toda po številu prodanih cigaret in po približnih ocenah posega po cigaretah vse več ljudi. Vendar pa to ne pomeni, da se odrasli nekadilci zdaj odločajo za kajenje; vedno več je mladih, ki posežejo po prvi cigareti. Najbrž jo kot otroci poskusimo vsi, toda odločilna leta, ali bo kdo kadilec za vse življenje, so vendarle med 12. in 18.
O kajenju in proti kajenju je bilo že veliko napisanega. Če drugače ne, vsaj vsako leto v tednu boja proti kajenju in pljučnim boleznim, ki ga organizira Rdeči križ med 14. in 21. septembrom. Takšne preventivne akcije, ki nas vsaj en teden v letu spominjajo, da je kajenje zdravju škodljiva razvada, so vsako leto bolj potrebne že glede na to, da vse več mladine kadi. Žal pridejo bolezni in težave kot posledica kajenja šele kasneje, čez leta, ko se je kajenja težko odvaditi in je posledice na zdravju že domala nemogoče odpraviti.
Že zdavnaj je znano, da so nekatere posledice kajenja tudi usodne; to velja predvsem za pljučnega raka, ki v 90 odstotkih napada kadilce, le v neznatni meri nekadilce. Tudi nevarnost srčnega infarkta je pri kadilcih šestkrat večja, pri kadilcih je pogostejša skleroza srčnih in venčnih arterij, pogostejši je rak na ledvicah, čir na želodcu in dva-najstniku, deloma tudi rak v grlu. Te posledice seveda ne pridejo čez noč že po prvi pokajeni cigareti, zato je predstavljanje škodljivosti kajenja predvsem mladim dokaj težavna naloga, pa tudi odrasli niso dosti bolj dojemljivi za že znana spoznanja. Če bi bilo drugače, bi že lahko ugotavljali manj kadilcev, v šolah ne bi bilo kadilnic za učence, ljudje ne bi kadili v javnih prostorih ter s tem prisiljevali tudi nekadilcev v pasivno kajenje. Prepovedi niso prijetne, zato se je nevarnosti, ki jih skriva cigareta, treba znova in znova lotevati z vzgojo, izobraževanjem, seznanjanjem vseh in vsakogar.
L. M.
4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI
PETEK, 13. SEPTEMBRAjM5
30. kravji bal v Bohinju
V nedeljo, 15. septembra,bo v Bohinju trideseti, jubilejni kravji bal. Začel se bo ob 10. uri v Ukan-cu, v kraljestvu Zlatoroga kakor pravijo. Za začetek bo nastopila gorjanska godba na pihala, ki večino let sodeluje na tej prireditvi. Potem bodo pozdravili pianšarje in sirarje, ki bodo s svojimi čredami in »basengo« prišli izpod Pr-šivca mimo jezera na prireditveni prostor. Domači folkloristi bodo zaplesali gorenjske narodne plesni, pela bosta pevski zbor osnovne šole iz Bohinjske Bistrice in mešani pevski zbor Svoboda iz Bohinjske Bistrice. Za veselo razpoloženje bosta nato skrbela ansambla Veseli planšarji in Gorenjci, ki sta na tej prireditvi največkrat sodelovala.
Bohinjske planšarice bodo postregle iz loncev, kotličev in dež žganče, kislo zelje, klobase in zaseke, krofe in potice. Za aperitiv bo na voljo frakelj domačega. Seveda boste lahko kupili tudi pristni bohinjski sir.
Vstopnica za prireditev znaša 150 dinarjev, parkirnina za osebni avto 50 dinarjev. Z vstopnico bo na dan prireditve za vožnjo z g mdolo na Vogel veljal 20-odsto-tri popust. V bohinjskih hotelih p, i bodo ta dan po predhodnih naročilih pripravljali kosila, ki bodo veljala od 700 do 1.400 dinarjev.
•i
>m
^Q * mm i
VATERPOLO KLUB TRIGLAV
V soboto. 14 9 1985 na letnem kopališču Kran| ob 17"
AfOO
nastopajo
ANSAMBLA  KARAMELA <- JANEZ BONĆINA BENČ
APOKALIPSA t STANE VIDMAR STRUNCA
plesni      kr:k (LJ)
SKUPINI        LENA (TRŽlC)
Sedmi Snedičev nemorial
Gasilsko društvo Kokrica prireja v ledeljo, 15. septembra 1985, ob 8. uri »b nogometnem igrišču na Kokrici ;edmo tradicionalno gasilsko tekmo-ranje za memorial Alojza Snedica. )osedanji zmagovalci so GD Prim-kovo (dvakrat), GD Kokrica (dva-;rat), IGD Sava, lani pa je zmagalo >obrateno GD Šmarje pri Jelšah.
Prenovljen dom za jubilej
Člani Gasilskega društva Predoslje so poleti proslavili 80. obletnico društvene dejavnosti - Ponosni so na novo podobo svojega doma, ki je nastala s pomočjo krajanov in organizacij od drugod — Odlikovani z gasilsko plamenico
Predoslje — Leta 1905 je domačin Janez Ušlakar, ki je takrat študiral na Dunaju, dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva. V Predosljah so jo sprejeli in že konec julija istega leta sklicali občni zbor. Na njem so pridobili 25 članov iz domačega kraja in okoliških vasi.
»Danes ima Gasilsko društvo Predoslje blizu sto članov,« pripoveduje njegov predsednik Martin Mubi, ki je vse desetletje opravljal tudi tajniško dolžnost v društvu. »Za operativne naloge je usposobljenih okoli 30 gasilcev, imamo pa tudi po dve pionirski in mladinski desetini. Naše članstvo skrbi za varstvo pred požari v domačem kraju in po potrebi pomaga sosednjim gasilskim društvom na Suhi pri Kokrici ter v Bri-tofu, s katerimi nasploh dobro sodelujemo.«
Takšno sodelovanje je gotovo potrebno, saj vsako društvo posebej ne more kupiti vse nujne opreme za gašenje. V Predosljah so zadovoljivo preskrbljeni z osnovno opremo; med njo je le veliko iztrošenih vodnih cevi zaradi obsežnega območja, ki je precej oddaljeno od vode.
»Na številnih vajah,« pojasnjuje sogovornik, »se cevi hitro obrabijo. Ker v naselju ni požarnega bazena, jih je treba vleči do struge Belce. V njej je posebno poleti malo vode, zato razmišljamo o nakupu traktorske cisterne z mono-črpalko. Za hitre posege ob požaru je namreč nujna stalna zaloga vode.«
Na srečo v tem požarnem okolišu ne zagori pogosto. K temu verjetno precej prispeva tudi delo gasilcev pri
preprečevanju požarov. Člani društva redno pregledujejo uporabnost hidrantnega omrežja, nadzirajo spoštovanje požarno-varnostnih predpisov v gospodinjstvih in seznanjajo prebivalstvo s požarnimi nevarnostmi. V društvu pohvalijo, da ima že prek 60 hiš lastne ročne gasilne apa-rete, potožijo pa, da med krajani še ni dovolj zanimanja za prikaze uporabe teh aparatov in razna preventivna predavanja.
»Zadnji dve leti smo gasilci vložili veliko sil v prenovo gasilskega do-
ma,« naglasa član upravnega odbora društva Anton Šmajd. »Na petdeset let stari stavbi je razpadalo ostrešje, 1982. leta pa je strela poškodovala leseni stolp, zato je bila adaptacija nujna. Zanjo smo se odločili ob uvedbi krajevnega samoprispevka, iz katerega smo izločili 30 odstotkov zbranega denarja za posodobitev gasilskih domov v Predosljah in na Suhi.
Leta 1983 smo imenovali gradbeni odbor, ki je takoj poskrbel za vsa pripravljalna dela. Lani smo s sodelovanjem članov in drugih krajanov porušili staro ostrešje, pozidali zidove in stolp ter postavili novo streho. Letos smo uredili orodišče in društvene prostore ter obnovili zunanji omet stavbe.«
V naložbo, vredno okoli 4 milijone dinarjev, so vložili blizu 4300 ur prostovoljnega dela, krajani pa so prispevali tudi veliko materiala in opravili številne prevoze. Razen domačinov so pri prenovi doma GD Predoslje sodelovali občinska gasilska zveza iz Kranja, gorenjska skupnost zavarovalnice Triglav ter protokolarni objekt na Brdu.
»Prenovljeni dom smo predali namenu ob praznovanju 80-letnice društva julija letos,« dodaja član upravnega odbora društva Cveto Le-bar. »Takrat smo pripravili vrsto prireditev, od gasilske razstave' in prikaza uporabe gasilnih naprav do raznih vaj, tekmovanj in srečanj članstva. Na proslavi je društvo prejelo za uspešno delo gasilsko plamenico druge stopnje, že od prej pa hrani več drugih republiških priznanj.«
Priznanja obvezujejo člane GD Predoslje, da se bodo prizadevali za nadaljnji napredek društva. Še trdneje se bodo skušali povezati z mladimi in njihovo vzgojo nadaljevati z usposabljanjem članov. Mislijo tudi na gradnjo protipožarnega bazena, česar seveda ne bodo zmogli sami. Toda, če bodo ohranili vsaj tako plodno sodelovanje s krajevno skupnostjo, kot ga imajo sedaj, bodo gotovo dosegli tudi ta cilj in uresničili vse druge načrte. g Saje
ČRTOMIR Z0REC
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
36. zapis
To je tisti Košir, ki je po svoji lastni izpovedi menda na smrt utrujenemu Prešernu naložil »za pokoro«, da mora dovoliti sežig pohujšljivih knjig in spisov.-Toda o tej stvari, si-cer raziskani, a še prav dognani, bo treba še pisati. Morda bo treba celo omiliti nekatere preostre črte v oceni dekana Dagarina, ki ni bil nikak verski fanatik. Prav mogoče je, da je bil služabnik (Košir) hujši in trši od gospodarja samega.
Ob Koširjevem imenu pa se spet spomnimo njegovega kaplc.ua in pesnika Kajetana Hueberja, ki je bil zaradi spleta neugodnih naključij konec marca leta 1348 premeščen iz Kranja v neko podeželsko faro. Gotovo bi ta blagi kaplan, Prešernov znanec iz Kazine, vse drugače ravnal z umirajočim prijateljem pesnikom.
Tudi slikar Matevž Langus, ki mu je Prešeren posvetil znani sonet z akrostihom, se ob pesnikovi smrti ni kaj prida izkazal. Franc Potočnik ga je prišel z Jesenic v Ljubljano rotit, naj vendar potuje v Kranj in naslika vsaj mrtvega Prešerna, zdaj, ko je za to poslednja priložnost. Izgovora, da je bil sam nekaj bolan, pač ne moremo imeti za resnega. Morda se je Langus izmaknil, ker ni bil kos
perspektivičnemu risanju, giaV®.SJ di medle svečave? Ali pa ga je od ^ ga dela odvračala komaj usp* ljubosumnost? Kdo ve? '
Še na drugačen način bi ohranili pesnikove obrazne pote* V ljubljanski redu ti in Kazini je prav v teh letih zaposlen benfk mojster štukater Arbib. Ta bi zla*1*
posnel sadreno masko po pesnik vem mrtvem obličju. V tistem c-
ju je bila prava moda, ohranje spomin na mrtve z njihovimi ma**" mi. Celo po živih so znali odliti ob'8 zno masko! A nikomur ni prišlo & misel, da bi poklical Arbiba v Kraj Takoj po Prešernovem pogrelL
---1 — — ~---- . j0.
stilni pri »Stari pošti«. Ognjeviu mačin Bučar je na pogrebščini rec* ral sonet o Vrbi in se ob zadnjih , hih razjokal. Prisotni so nato vstj^ trčili s kozarci in izpili do dna,v*^ šernov spomin! Mihe Kastelica Pa. bilo ne med pogrebci ne pri P0^ ščini... Dobro leto za Prešerno^
umrl komaj 55-letni dekan Da©-,
Reg^ -I za F
vodenico. Andrej Smole je umrl -flt
22. aprila 1850. leta je v Reg1 umrlih zapisano, da je umrl za P
,-umrl^ komaj 40 let, dr. Blaž Crobatn 49-letnik, Matej Langus je izje^ učakal 63 let, Hieronim Ullrich je° živel samo 55 let in še dalje bi ia«1 naštevali.
ZIV2K.V
KRANJ
Jutri vsi na
Ziv žav
Stražišče —Pridni stražiški prireditelji pripravljajo jutri ob vznožju Šmarjetne gore že peto otroško veselico Živ žav. Letošnji pokrovitelji so delavci Tekstilin-dusa, stroške prireditve pa bo pomagala kriti še občinska skupnost otroškega varstva.
Program se bo začel ob 10. uri in bo tako bogat, da se bo iztekel komaj tja do zatona sonca. Nastopili bodo: skupine Agropop, Čudežna polja in Martin Krpan, Neca Falk z mačkom Murijem, Andrej Šifrer, Mladi upi, kranjski glas-
beniki Monsuni, Signali, Apok8' lipsa in Bojan Rakovec ter godba Alpina iz Zirov. Razen glasbe bodo mladim obiskovalcem Živžava v zabavo nastopili še lutkarji »z Besnice, Cveto Sever kot Cen« Napaka, članice skupin za izraz1}1 ples iz Tržiča in Girice iz Straži** ča, folklorni skupini z Visokega in iz Stražišča ter še kopica drU' gih izvajalcev. Med njimi tudi tisti, ki so se udeležili avdicije, Pa bolj sramežljivi malčki na posebnem majhnem odru, kjer jih bodo lahko videle samo njihove man11' ce ... Živahno bo, to lahko verjamete.
Prireditelji so letos poskrbel" tudi za brezplačen prevoz otrok Stražišče in nazaj. Mestni avto-bus z napisom Živ žav bo ustavlja1 na postajališčih pri Globusu, n* avtobusni postaji, pri dijaškem "£ zdravstvenem   domu, vodovod; nem stolpu, na Cesti talcev, U,lC* 1.  maja,  Delavskem mostu, i Stražišču na Delavski cesti- P^' voz omogočata svet za preventiv in vzgojo v cestnem prometu te združenje šoferjev in avtomena' nikov Kranj.
Obiskovalci Živžava, mladi seveda, bodo lahko merili moči še kegljanju ter metanju žogic & krogcev. Da jih starši pri tem ? bi motili, bodo lahko počakali čakalnici za starše, kjer jim bod gostinci postregli s hrano in PJJa čo.
Jutri se torej dobimo v Straž"5
cu!
Ml PA NISMO SE UKLONIH
Dolga je bila pot do partizanov
.azar Bonin iz Kranja
Jutri, v soboto, se bodo borci 5. prekomorske >rigade prvič srečali v Kranju. Vsako leto se do-e, vsakič drugje: v Gospiću, na Vinici, v Ljutomeru, v Domžalah, Celju, Dobrni, Ljubljani in Tugod. Na Gorenjskem zdaj menda prvič. Vsak nisli, da so bili v prekomorskih brigadah največ »rimorci. Pa niso bili, vsaj v 5. prekomorski bri-
gadi ne. Največ je bilo Štajercev in Gorenjcev pa Korošcev in Dolenjcev. Med njimi so bili celo sinovi naših izseljencev iz raznih evropskih dežel in tudi iz Amerike.
5. prekomorska brigada je bila ustanovljena 24. decembra leta 1944 v Splitu. Ime je dobila po Ivanu Turšiču-Iztoku, komandantu Kosovelove brigade in pozneje 30. divizije IX. korpusa, ki je padel 29. julija pri Lokvah. Bila je najštevilčnejša od vseh prekomorskih brigad, saj je ob ustanovitvi štela prek 3.200 borcev, bila pa je tudi najsodobneje opremljena. Prešla je pot borb od Splita pa vse do Bele krajine. 20. aprila 1945 je bila v Crmošnjicah 5. prekomorska brigada raz-formirana. Njeni borci so bili prerazporejeni v stare slovenske brigade, kjer so bili boje do dokončne osvoboditve domovine.
Okrog 1200 borcev je še živih, mi pripoveduje Lazar Bonin, predsednik pododbora borcev 5. prekomorske brigade za Gorenjsko. Blizu 1000 se jih bo jutri zagotovo zbralo na Gorenjskem sejmu. Pripravljen imajo lep program srečanja. Letos še posebej, kajti tokrat praznujejo 40-letni-co prihoda na slovensko ozemlje.
Borci prekomorskih brigad so bili povečini slovenski fantje, ujeti na drugih frontah. Največ je bilo tistih, ki so bili v nemški vojski in so jih ob invaziji v Normandijo 6. junija 1944 zajele an gleške in ameriške enote. Odtod so jih poslali v Anglijo, kjer so se lahko odločili ali za enote kralja Petra ali za partizansko vojsko. Kar se jih je odločilo za partizane, so jih z ladjami odpeljali v našo partizansko bazo, v Bari, od tu pa v Split. Veliko pa je bilo tudi slovenskih fantov, Primorcev, ki so morali služiti italijansko vojsko in so
jih Američani zajeli na jugu Italije ali v Afriki. Eden takih je bil tudi Lazar Bonin.
Lazar je doma iz Manžana pri Kopru, deveti od desetih otrok trdne slovenske kmečke družine. Pri Nikoli Borliniju, trgovcu in čevljarju v Kopru, predsedniku socialistov, je delal. Pri njem so se zbirali komunisti, naprednjaki, govorili o politiki, udarjali čez fašiste. Tu se je Lazar navzel naprednih idej, ki so ga kot Slovenca spremljale tudi v italijanski vojski. Konec decembra 1940 je bil vpoklican vanjo: Torino, Rivo-li, Sicilija. Slovenec je bil za Italijane le »ribeli« (puntar), Bošnjak. Lazar pa se ni pustil poniževati. Dvakrat bi zaradi sporov z vojaki že skoraj prišel pred vojno sodišče.
19. julija 1943 so ga z drugimi vred v bližini Palerma ujeli Američani. Takrat se je odahnil: zdaj bo lahko šel v partizane! Pot do partizanov pa je bila dolga celih 17 mesecev . . .
21. julija 1943 je bil že v Bizerti v Tuniziji v zbirnem taborišču. 14.000 italijanskih vojakov je bilo tu. Dva Goričana, italijanska oficirja, sta iskala Slovence. Lazar jima je takoj rekel, da bi šel v partizane. Opozorila sta ga, da v taborišču zbirajo Slovence za Andersonovo poljsko armado in za gardo kralja Petra v Kairu. Tja bi šel lahko takoj; Lazar pa je hotel le v partizane.
Mesec dni je bil vodja kuhinje ameriških oficirjev v Bizerti, ko pa so šli oficirji nazaj v Italijo, so ga spravili nazaj v taborišče. Zdaj je prišel v armijsko tankovsko delavnico. Tu je delal devet mesecev, ves čas pa je pisal prošnje, da bi ga spustili v partizane. Toda nihče ni o tem hotel niti slišati. On pa je vztrajal, čeprav so ga fašisti gledali vedno bolj postrani. Nekoč se je z enim celo stepel zaradi tega. Ker je Lazar udaril prvi, mu je ameriški oficir prisodil sedem kazenskih dni: na cesti je tolkel kamenje.
Iz Bizerte so jih prepeljali v Oran. Tudi v vmesnih taboriščih, kjer so se ustavljali, je iskal zvezo za v partizane. 4000 Italijanov je bilo v or;»nskem taborišču, med njimi le 20 Slovencev.
4. septembra 1944 je končno šlo 18 Sloven Orana, da bi se priključili partizanom, ^^fi^j
Najprej so jih peljali v Alžir, v
št. 11, blizu mesta. A so se znašli v kaze°. 0v*| taborišču. Tu so bili Slovenci tarča posm^p* nja. Najbolj so bodle v oči petokrake zvez njihovih kapah, ki so si jih prisili že v 9rafa,)'11 i 15 dneh jih je vendarle našel nek Ljubljen   ji * je pri oficirjih dosegel, da jih je spravil iz £ $ skega v mednarodno taborišče. Prve dni 0* $ o 1944 so se v Alžiru vkrcali na ladjo, ki ji*1 LW> peljala v Neapelj. Toda tu jih je spet čaka' žensko taborišče. Šele sredi oktobra so P\flj $\ Bari, kjer je bila jugoslovanska baza. Zj^ prišli v Bari in pod stražo do polnoči čaka«1^ jiNj jih prevzeli Jugoslovani. Namesto naših \ ponoči Angleži odpeljali v Gravino, spet v   *M \ sko taborišče. Tu so jih držali ves mesec- ^ leč so lahko videli jugoslovansko zastavo n j,f» partizanski bolnici ■ 1944.leta rij a v Spi
na 5. prekomorska brigada. 3JI1' Lazar je bil v 5. prekomorski brigadi 1^ P sece in je sodeloval v bojih od Splita Pa . M, dra. Tu je bil dodeljen 1. tankovski brigad^p1 sodelovala v vseh bojih od Knina, Bihača. .eV ca, Reke in Trsta. Ni bil v prvih vrstah, * la njegova naloga sprotno usposabljanje dovanih tankov. Noč in dan so delali, br stanka. = W
S 1. tankovsko brigado je prišel v KranJ^J borili so se v prostorih nekdanjega StaI| Borci te brigade so bili demobilizirani šel nuarja 1947. f\d*\# Lazar Bonin je tudi potem ostal v Staf1 ^e\r Zaposlil se je v takratni tovarni usnja 11 w tam še po združitvi Standarda s Savo 1077, ko je bil upokojen. V Kranju in "a V polju, kjer živi, je znan kot prizadeven dri* politični delavec. ^
D r>n\e*C
ski bolnici v Gravini. Šele de& p t jih je ladja Ljubljana prepeljala vlf • lit, kjer je bila 24. decembra usta«1
Dol
13. SEPTEMBRA 1985
KULTURA
5. stran (mmmmmG&Jis
Planšarski muzej v Bohinju
Vlaga uničuje zbirko
Planšarski muzej v Stari Fužini v Bohinju je bil čez poletje odprt, kar lahko razumemo predvsemkoi zeljo, da^mrKa tam ostane - Prepleskane stene in preložena streha namreč ne zadoščajo, odpraviti bi morali vlago v I^slopju store sirarne, ki uničuje zbirko - Načrti popravil so»narejeni, vsebinska zasnova je privlačna, ustavlja se seveda pri de narju
9 životarjenju planšarskega mu-*eja v Stari Fužini v Bohinju je bi-j° že marsikaj napisanega, premica pa se zelo počasi. Ustavlja se pri denarju za popravilo poslopja stare ularne' v katerem je zbirka. V nekdanji sirarni je bila vlaga seveda dobrodošla, zato je poslopje tako tudi zgrajeno. Muzejsko zbirko pa vlaga uničuje, posebej fotografije
so
in takorekoč ne
sPlača se" jih obnavljati, kaj šele ' "jevati zbirko. Čez zimo jo
hitro načete lča doPolnj<
^orajo prenesti na podstrešje, da ^ kolikor toliko zavarujejo pred
i Letos poleti so bila vrata planerskega muzeja spet odprta. Za si-l0> bi lahko rekli. Razstava je bila namreč okrnjena, prav zaradi žalovanja pred vlago. Poprej so pobili fasado, preložili streho, da ne ?amaka, da je zunanja podoba lepša- Zbirka torej naprej životari v Obeljenih prostorih.
»Razstava je okrnjena, ponovno s^o jo odprli na željo turističnega društva in tako podaljšali njeno ži-^°t*rjenje, ki se je zožilo na golo y*drževanje zbirke. Takšna kot je, j* v nasprotju z našo strokovno za-
*sti° in ponovno odprtje muzeja P"e razumeti kot zadnjo dobro vo-
)°» da zbirka ostane v Bohinju, tu-^i tako želimo,« je povedala kuhinja za etnologijo Anka Nova-*°va iz Gorenjskega muzeja v Kra-J2U> v okvir katerega sodi planšar-»ka muzejska zbirka v Bohinju, ^ala je, da imajo v Gorenjskem
muzeju že več let zbrano gradivo, vendar čakajo na prostor, v katerem bodo lahko planšarstvo dostojno predstavili, z vsebinsko razširjeno in izpopolnjeno razstavo.
Letošnjo sezono so torej porinili skozi šivankino uho. Če poslopje ne bo kmalu popravljeno, če vlaga ne bo odstranjena, bodo v muzeju slej ko prej začeli razmišljati, kam bi zbirko preselili. Za Bohinj bi bilo to seveda škoda, saj je planšarski muzej danes v pristnem okolju,
vključuje se v turistično ponudbo Bohinja.
»Dogovorili smo se, da bomo lastništvo sirarne s kmetijske zadruge prenesli na krajevno skupnost in vsi skupaj skušali zbrati denar za popravilo poslopja. Najprej bo treba zgraditi betonsko brežino ob potoku Pretovka, ki teče za hišo in zamaka. Vse moramo storiti, da bo planšarski muzej ostal v Bohinju,« je povedal Cene Resman, tajnik Turističnega društva Bohinj-Jezero.
Načrti za obnovo stare sirarne so narejeni, vsebinska zasnova celotnega poslopja je privlačna, že pred dobrimi desetimi leti jo je predlagal naš znani strokovnjak za revitalizacijo Peter Fister. Najprej bi seveda odstranili vlago iz poslopja, ga izolirali in zavarovali pred njo. Zgornji prostori bi bili namenjeni
muzejski zbirki, usposobili pa bi tudi klet, v njej bi bilo svojstveno gostišče. Nekakšna mlečna restavracija, s pokušnjami za skupinske obiske. Prodajali bi seveda pristni
Planšarska muzejska zbirka v Stari Fužini v Bohinju naprej životari v prebeljenih prostorih. Foto: F. Perdan
bohinjski sir, dobro domače mleko, kigadandanesv Bohinju turist ne more popiti nikjer. Takšno gostišče bi seveda mikavno obogatilo turistično ponudbo Bohinja.
Sestavljena je seveda tudi vsebinska zasnova razširjene in obogatene muzejske zbirke. Ohranili bi predstavitev nekdanje sirarne v dolini, v sosednjem prostoru pa bi predstavili planinsko sirarno, ki je bila seveda drugačna, ter vse delo od molže in prenašanja mleka do postopkov širjenja, gojenja in prenašanja sira v dolino. Predstavili bi tudi različne tipe pastirskih naselij, saj so se razlikovali ne le po obliki, temveč tudi po namembnosti, drugačni so bili na pašnih, drugačni na senožetnih planinah. V posebnem prostoru bi bila prikazana notranja oprema pastirskega stanu, pastirska noša, različne oblike transporta. Pozabili ne bi tudi na pastirsko umetnost.
M. Volčjak
^ka^ k* ^1° treoa zgraditi betonsko brežino ob potoku Pretovka, ki za-a> saj teče tik ob poslopju. Foto: F. Perdan
l^jiževnimi prevajalci
Hm
i^ii^vljica - V preddverju rado-Hih? graščine DO v četrtek, 19. sep-ji:v<W*<ob 20-30 letošnji večer s slo-tf^ žeImi književnimi prevajalci, ki lickaj let prireja radovljiška organizacij. Izbor iz
^iievodrTM'urnin organizacij. T!% i»m lltorature, ki je na Sloven-■ 198?   od oktobra 1984 do avgu-mi k s* Je letos naredil Drago Bajt,
pfg^da pobral smetano sloven-Slišali boste
^CPvodne literature
; Vr? v 12 enajstih prevedenih del, Povode dvanajstih slovenja izvajalcev. Roman Umberta rože« je prevedel Srečko i Hori lliama Goldinga »Obredi ob J ta QJJ* Jože Stabej, Henrvja Mil-Č ^ zor°gov povratnik« Zdrav-Sa- Lontreamontejeve »Malda-
dorijeve speve« Aleš Berger, Lukija-nove »Pomenke morskih bogov« Marjeta Šašel-Kos, Teokritovo »Poli-femovo serenado« Kajetan Gantar, Antonije Isakoviča »Hip 2« Bogdan Gradišnik, Ane Marie Matute »Vojaki jokajo ponoči« Alenka Bole-Vra-bec; pesmi Edgarja Allane Poe »Zvonovi« je prevedel Andrej Arko, pesmi Osipa Mandelštama Drago Bajt in pesmi Miklosa Radnotija Jože Hradil in Kajetan Kovic.
Odlomke iz prevedenih del bodo brali člani Linhartovega odra iz Radovljice: Branka Borisavljevič, Marko Crtalič, Nataša Koželj, Matjaž Konda, Alenka Weithauser in kot gost Janez Dolinar.
Tekstilci bodo peli
Tržič —V Tržiču se začenja prava kulturna sezona. V nedeljo, 14. septembra, jo bo ob 11. uri odprl moški pevski zbor BPT, ki ga vodi in zanj piše priredbe Franci Sarabon. S samostojnim koncertom se bo predstavil pred planinsko kočo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič na Kalu. Koncert bodo nato združili s prijetnim srečanjem članov zbora in drugih ljubiteljev petja.
Jezikovno razsodišče (219)
Preganjani trpnik
»Treba bi bilo temeljito pretresti rabo trpnika v sodobni slovenščini. To, kar bom napisal, ni zraslo docela na mojem zelniku. Prof. V. Melik mi je namreč v nekem pomenku pred letom, dvema dejal približno takole: Kolikor bolj ima kateri narod razvito pravo, toliko bolj mora uporabljati nevtralne, trpne oblike. Čudno bi se slišalo, ko bi sodnik rekel: .Danes zjutraj smo obsojenca usmrtili,' kajti sodnik vendar ni sodeloval pri samem dejanju usmrtitve, pač pa je to storil-rabelj ali kaznovalni vod. Zato je prevelika nestrpnost v rabi trpnika pravzaprav odveč in bomo morali trpniku priznati veljavnejše mesto, kot ga ima doslej. V njegovi rabi najbrž ne smemo iskati predvsem vpliv nemščine, marveč vsakdanje potrebe (prim. tudi rabo določnega zaimka ta — ta zeleni travnik, Finžgarjeva Makalonca itn.). Mimo tega se mi dozdeva, da jezik izgublja na jedrnatosti in neposrednosti, ker v pretirani skrbi za pravilnost za vsako ceno uporabljamo včasih opisovanje, samo da bi se izognili trpniku.« I. V. iz Mengša.
Slovničarji, najočitneje pa Levstik, so se svoj čas rabi trpnika upirali predvsem zaradi tega, ker se je uporabljal tudi v primerih, ko se v slovenščini ne, pač pa v nemščini. Od zavračanja neprimerne rabe pa smo potem prešli k zavračanju trpnika sploh, češ da ga slovenščina ne mara. V resnici slovenščina trpnik rada uporablja zlasti tedaj, ko vršilec dejanja tudi v tvorniku ne bi bil omenjen, kakor npr. v stavku Naročeno mi je bilo, da ... s pomenom ,naročili so mi'. S tem se izognemo tudi določnosti glede osebe ali števila, o kateri Vam je govoril V. Melik, saj Naročeno mi je bilo da... v tvorniku lahko podamo s Ti si mi/On mi je naročil, da ... ali Vi/Oni ste/so mi naročili, da ... Tudi spolskosti ni treba pri trpniku izdajati (tj. ali so mi naročili oni ali pa naročile one itd.)
(V tem smislu bi sodnik seveda lahko rekel: Danes zjutraj so obsojenca usmrtili, da bi sebe izvzel — čeprav ga je v nekem smislu usmrtil tudi on s svojo odločitvijo, toda to hi več jezikovna zadeva.)
Danes, ko nam jeziki kakor nemščina ne kvarijo več naše skladnje, rabo trpnika torej lahko prepustimo svojemu naravnemu jezikovnemu čutu. To velja tudi za prevajalce iz jezikov, ki imajo širšo rabo trpnika kot slovenščina. — Oblike s ta so stilno zaznamovane kot pokrajinsko pogovorne.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
V Celju že 19. zlatarska razstava
Celje — Vsaka zlatarska razstava v Celju je pravo doživetje. Čez tristo let stare zlatarske tradicije v Celju ima tu svoj pravi odraz. Posebno še, odkar Zlatarne Celje pripravljajo razstave v lapidariju, v edinstvenem muzejskem prostoru, kjer se med postavljenimi nagrobnimi kamni iz obdobja rimske antike prepletajo razstavne vitrine z dragocenimi primerki nakita.
Letošnja razstava bo mednarodna, na njej se ne bodo predstavili le vsi jugoslovanski zlatarji, temveč tudi tuji vrhunski oblikovalci nakita. Posebnost razstave bodo brez dvoma zlati izdelki g. Dieterja Brettenbau-erja iz Celovca, ki si je letos prislužil prvo nagrado na svetovnem razpisu zlatarskega združenja De Beers.
Za letošnjo razstavo v Celju so se organizatorji še posebno dobro pri-
pravili. V posebnem prostoru bodo celjski zlatarji obiskovalcem nudili brezplačne usluge pri popravilu, čiščenju in poliranju starega nakita, v prodajalni Zlatarne Celje v Prešernovi ulici 2 v Celju pa bo prodaja izdelkov z 10-odstotnim popustom. V tej zlatarni bo na ogled tudi nekaj starih zlatarskih izdelkov, izdelanih in najdenih na naših tleh.
Razstavo bodo spremljale tudi razne nagradne igre, v katerih bodo lahko sodelovali obiskovalci, na ogled bodo zanimivi tuji strokovni filmi, kot na primer o brušenju diamantov, o zlatarski umetnosti in raznih fazah proizvodnje. Na ogled bo tudi spremljajoča razstava zlatarskih dragotin sakralne umetnosti. Skratka, vrsta zanimivosti čaka obiskovalce 19. zlatarske razstave v Celju od 11. do 17. oktobra letos. D. D.
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE — Drevi ob 18. uri bo v likovnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev razstave umetniške keramike Darje in Roka Součka. Razstava bo odprta do 25. septembra.
BLED — Likovna delavnica ŠKD Foruma je organizirala prodajno razstavo v Festivalni dvorani na Bledu in sicer od srede, 11. septembra pa do srede 3. oktobra. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljeka, od 15. do 19. ure. Razstavljajo mladi likovni umetniki: Benetik, Birsa, Bu-han, Lonzarič, Rajnar, Rigoni, Razzak, Rodman.
ŠKOFJA LOKA - Drevi ob 19.30 bo na dvorišču Puštalskega gradu že tradicionalni večer slovenskih podoknic, imenovan ŠEM PA V KAMRICO ŠEL. Slovenske narodne pesmi bodo pre-
pevali oktet Jelovica, Gorenj eva-ški oktet, nonet Zadružniki, no-net Blegoš, oktet Cvetko Golar in sekstet Viharniki, Z venčkom gorenjskih plesov se bo predstavila plesno-folklorna skupina Stara Loka, program pa bosta povezovala Lenka Bole-Vrabec in Marko Črtalič.
MARIBOR — V soboto, 14. septembra, ob 20. uri bo v Mariboru v novi večnamenski dvorani TABOR slovenski festival narečnih popevk POPEVKA VESELE JESENI 85.
BLED -V galeriji Otok Bled bo v soboto, 14. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del slikarja in konservatorja ROBERTA FAGANELA.
TRŽIČ -Drevi ob 18. uri bodo odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo GORENJSKA KRAJINA IN PLANINSKA LITERATURA. Razstava bo odprta do 4. oktobra.
%ig Kladiva v Železni Kapli
f. ^i
i NejuPeršmanovem
Kv sobotIj0fK>m pri Ze,ezni KaPh 15.
spominskem
14. septembru,in v nedo JciiVaSt-Ptombra( potekal miting tv'Ja. ' , u'turno politična manife-K'Ci v0-   dine treh dežel ob 40'le-^f»«fr°tosatŠke zmage nad fafiiz
mom
proti ponovno rastočemu
jii na Koroškem in proti okre
,i> i> % n   nemškonacionalnim priti *   * koroške Slovence. V kultur sPoredu
V^ob 2q lupine z Gorenjske. V
4 iV""
bodo nastopile tudi
h^trjr"" Ur' bo v kulturnem domu
ViC Pr-?0*1* °der treh her°Jev iz **rje1     dvoduh uprizoril dramo So tukaj tih«>«, v nedeljo pa
bo ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli Gledališče.čez cesto iz Kranja uprizorilo mladinsko igro »Zgodba o neprijetnem obisku ali Švigo-lin«. Osrednja prireditev se bo v nedeljo ob 14,30 začela pri Peršmanu v Lepeni. Nastopil bo mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, odprli bodo razstavo o avstrijskem odporu, sledili bodo pozdravni govori in resolucija mitinga. V kulturnem sporedu bodo nastopili mladinski /bor Trza škega partizanskegu pevskega zbora Pinko Tomažič, hrvatski ročk ansambel Bruji iz Gradiščanskega, na-rodnozabavni ansambel Uranak iz Beograda.
Kranj — Razstavni prostori Mestne hiše v Kranju so bili v ponedeljek zvečer pretesni za vse, ki so hoteli prisostvovati otvoritvi razstave, posvečene padlim kranjskim športnikom v NOB. Razstava še nazorneje kot publikacija, ki je izšla ob tej priložnosti, s fotografijo in dokumenti razgrinja dejavnost predvojne generacije Kranjčanov, zagretih za šport — od alpinizma do gimnastike. V teh športnih organizacijah pa si niso krepili le športnega duha, temveč tudi rodoljublje, svobodomiselnost, se navzemali naprednih idej. Razstava in publikacija je vsaj del oddolžitve 145 padlim športnikom, je v nagovoru poudaril Baldomir Bizjak-Baldo. Na otvoritvi so bili številni sorodnikijjadlih, nekdanji borci, predstavniki družbenega in političnega življenja občine, med gosti pa tudi Vinko Hafner in France Štiglic. Razstava bo odprta do 22. septembra. — L. M. — Foto: F. Perdan
Barbara Kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka
Kako pridejo glivice na človeško kožo?
1. V dotik pridemo z glivicami. Pri umivanju jih od-stranimo. Preprečili smo razvoj glivic.
2. Zopet smo se okužili z glivicami. Zaradi površnega umivanja so glivice ostale na koži. Po treh dneh tvorijo nitke, ki prodrejo v roževinasto plast. Koža se prične luščiti in lahko se še
2LIVIČHA-DBOLEH1A NOG
Koža varuje telo pred škodljivimi mehanskimi in biokemičnimi vplivi. Pred povzročitelji bolezni, ki škodujejo koži — tudi med glivicami jih je mnogo — nas ščitijo maščobne kisline, ki dajejo koži določeno kislost in s tem zaščitni ki- > slinski plašč. Alkalična mi- pozdravi sama. la nevtralizirajo kislino na 3. Večkrat pa se razvoj koži in s tem plašč uničijo, glivic nadaljuje in koža Premalo pa nam je znano, alergično reagira. Prične da tudi glivice uničujejo ki- srbeti. S praskanjem po-slino. Glivice proizvajajo škodujemo kožo. Glivice se alkalno snov. Celo, ko od- razmnožujejo dalje, mrejo, ostanejo na koži Kronični potek proste alkalije, ki uničujejo Ljudje mislijo: tako, kot kislinski plašč in dajejo s je prišlo, bo tudi odšlo. Totem možnost za nadaljnjo da bolezen napreduje in infekcijo. kmalu    lahko opazimo
Človeška koža je dovzetna manjše razpoke. Ker se samo za nekatere izmed koža lušči, najdemo luski-mnogih vrst glivic. Na veči- niče v nogavicah in čevljih no plesni lahko stopimo, ne in se tako kar naprej oku-da bi se okužili. Samo 100 žujemo. Zato moramo no-do 200 vrst glivic od 100.000 gavice in čevlje stalno raz-se razmnožuje in živi v člo- kuževati. veški koži. Se nadaljuje!
tlOD
r
Široko, udobno — Za deklice, ki so spet šolarke, bo za na kolo kot nalašč udobno črtasto hlačno krilo in ohlapna dolga bluza, ki jo lahko nosijo kot jakno, spodaj pa ob hladnejših jutrih majico z dolgimi rokavi. Na naši sliki sta obe oblačili, krilo in bluza sinje modre barve, mladi pa imajo radi tudi rdečo; rumeno, olivno zeleno, roza ...
NASVET
PIK STRUPEHIH ŽUŽELK
Jeseni prihajajo ljudje k zdravniku zaradi pika strupene žuželke: ose, čebele, sršena ... Vzrok za obisk je pordela in otekla koža na pičenem mestu. Oteklina ne izgine nekaj dni, zato so zaskrbljeni. Posebej obsežne spremembe so na mehkih delih telesa: na vekah, ustnicah, prstih rok. Navodila je možno zbrati v nekaj točk, ki si jih velja zapomniti:
^ Pik žuželke je nenevaren, razen v primeru, če je pičeni preobčutljiv (alergičen) na to žuželko. Če gre za preobčutljivost, se pokažejo težki znaki takoj po piku in ne šele čez nekaj ur. Znaki so težko dihanje, slabost, vrtoglavica, bruhanje, lahko izguba zavesti ali celo smrt zaradi šoka. Izpu-
ščaj kože ne kaže na najtežjo sliko, je pa zanesljiv znak preobčutljivosti. Zdravnik mora v takem primeru takoj pomagati. Najbolje bo, da tak bolnik — za svojo preobčutljivost že ve — nosi s seboj ustrezna zdravila, ki preprečijo nastanek šoka. Dobil jih bo pri svojem zdravniku.
^ Takoj po piku je treba odstraniti želo, če je zapičeno v kožo, in pičeno mesto hladiti z obkladki, ki jih de-vamo na kožo toliko časa, da se oteklina zmanjša. Z obkladki se umiri tudi rdečina kože okrog ranice, ki je najbolj pogosta pri piku mušic, obadov in nekaterih drugih žuželk.
^ Posebej moramo biti previdni, kadar piči osa ali čebela v jezik, ustno sluzni-
co ali žrelo. Možno je mo-čno otekanje in zapora di" hal, čeprav ne gre za P1*! opisano preobčutljivost-Usta hladimo z ledom ali hladno vodo' in čimprej obiščemo zdravnika.
^ Preden ugriznemo v zrelo hruško ali drugo »medeno« sadje, se prepričaj* mo,če se v njej ne pase čebela, osa ali sršen.
^ Če ste preobčutljivi na pik strupenih žuželk, prosite svojega zdravnik* da vas pošlje v posebno ambulanto (pri jeseniški bolnišnici), kjer se boste s specialistom natančno dogovorili, kako je treba preprečiti nastanek šoka po piku.
Tone Košir
C
Septembra urejamo bivalni vrt
Najprimernejši čas je, da posadimo vedno zeleno drevnino; zdaj še utegne pravočasno napraviti dovolj novih korenin, s katerimi bo tla dobro prekoreninila in s tem zagotovila ustrezno oskrbo rastlin z vodo tudi v mrzlih zimskih mesecih, ko bo zemlja morda globoko zmrznjena.
Med vednozeleno drevnino imajo poleg iglavcev velik delež zlasti rastline visokih barij in resav, med katerimi zavzemajo vidno mesto posebno rododendronijpri nas je teh rastlin za zdaj še razmeroma malo, v nekaterih zahodnoevropskih državah in drugod pa jih imajo v tamkajšnjih vrtovih že veliko; na Gorenjskem jih zadnja leta goji vrtnar Praprotnik z Brezij pri Tržiču). Med drugimi spadajo mednje tudi azaleje mišljeni so listopadni rododendroni; tudi te uspešno vzgaja vrtnar na Brezjah pri Tržiču, rožmarinka Andromeda, rese Erica, grozdnata resa Leucot-hoe), enkiant in še mnoge druge. Vse imaio rade rahlo kisla tla, ka-
TA MESEC NA VRTU
~3
Pripravimo se na zimo
kršnih so vajene v svojih naravnih rastiščih. Hkrati pa morajo biti tudi zelo numozna, rahla in sveža. Težke ilovnate in z apnencem bogate prsti so za te rastline popolnoma neprimerne. Na takih tleh rastlinam listi rumenijo in zakrnijo. Kdor ima na vrtu taka tla, pa želi vseeno gojiti rastline visokih barij in resav, mora zemljo do globine 80 cm zamenjati s šoto, listavko in peskom, če že nima možnosti, da bi si nabavil pravo barsko prst.
Te rastline slabo prenašajo tudi jutranje in opoldansko sonce. Če pa so popolnoma v senci, malo cvetejo. Rastlinam resav in visokih barij v vrtu najbolj ugaja popoldansko sonce. Zato jih sadimo, zlasti rododen-drone, v svetlo senco pod drevje, ki ima korenine globoko (macesen, bor hrast), ne pa pod vrbe, breze in topole. Rese pa najbolje uspevajo na odprtem soncu. Rastline resav in visokih barij so v prodaji večinoma z močno koreninsko grudo, ki je navadno s čim povita. Ce je ovoj iz vre-čevine ali jute, zadostuje, da zrahljamo povezo in povoj zavihamo navzdol. Povoja iz jute ni treba popolno-
ma odstraniti, ker pri tem koreninska gruda rada razpade, juta pa sčasoma tako ali tako strohni. Če je gruda povita z žično mrežo, zadostuje, če povezo zrahljamo. Sadimo z žično mrežo vred, saj korenine skoznjo zlahka prodrejo, žica pa v tleh sčasoma popolnoma razpade. Plastične snovi pa je treba odstraniti popolnoma, ker v zemlji ne razpadejo.
Rastlin s koreninsko grudo ne smemo kar preprosto »vlončiti« v luknjo, v kakršno jih komaj spravimo, pač pa mora biti jama bistveno večja, kot je koreninska gruda. Ko rastlino zasipavamo, rob jame odkoplje-mo v jamo in s tem površino tal zrahljamo še bolj na široko. Za ura-ščanje rastlin je to zelo potrebno. Okrog rastlin uredimo še kolobar z dvignjenim robom za zalivanje, površino tal okrog rastline (debla) pa pokrijemo s slamnatim gnojem, šoto ali listjem. S tem ustvarimo razmere za boljšo godnost tal in tako pospešujemo uraščanje rastlin, obenem pa zadržujemo v tleh vlago in preprečujemo, da bi zimska zmrzal prodrla v globino tal.
Paprike v olju in kisu
3 kg paprik očistimo semen in oP3 remo ter dodobra odcedimo.
Pripravimo kis za kuhanje: v vej' ko posodo damo liter kisa, 5 dl vo*»' 2 dl olja, 10 dkg sladkorja, pest so»<
lovor in strt poper.
Ko kis z vsemi dodatki zavre, * hamo v njem paprike, vendar *ej4 ko, da spremene barvo, to je 3 <*° minute. Papriko obračamo, da se F kuha z vseh strani. Kuhano paP1"1^. odlagamo v veliko skodelo, jo pus.p mo v njej, da se popolnoma ohladi jo šele potem damo v kozarce in vežemo. v
Vso vkuhano zelenjavo hranim hladnem, temnem prostoru.
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO
NAGRADNA UGANKA
Z dokaj nihajočim številom odgovorov na lanske nagradne uganke ste dokazali, da se najbolje spoznate na popularno glasbo. Zato smo tudi za uvod v letošnje uganke izbrali nekaj na to temo.
Na sličici je trenutno najsvetlejša disko zvezda v Združenih državah Amerike. Mladim je postala idol; nekaj zaradi petja oziroma prikupnih pesmic, nekaj ali pa morda še bolj zaradi živahnega nastopa in pustolovskega duha, ki ji ga pripisujejo polno mero. No, pred kratkim se je po številnih prijateljstvih s slavnimi fanti ujela v zakonski jarem. Pa še nekaj naslovov njenih uspešnic: Like a Virgin, Into the Groowe, Angel, Hollidav, Material girl. Nastopila je tudi na koncertu v živo 13. julija letos
Uganka vsekakor ne bo trd oreh. Dopisnice z imenom pevke pošljite do 30. septembra na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čakajo akvarelne barvice, ki jih poklanja tovarna Aero.
Moja pesem
En, dva, tri, že zaušnica leti. Nič nisem storila, braniš se,
kdo ti verjame, mama že ne.
Brat je kriv,
kljuje ti v možganih,
kaj mu morem,
saj je že v pižami.
Skleneš, da boš obračunal z njim, prisoliš mu klofuto, on pa tri dni se ne pomiri.
Spet je jok in stok pri hiši, spet zaušnice letijo, spet ti govori v možganih, spet je bratec v pižami. Tanja Frank, OŠ Lom
Zalotena pri rabutanju
Stara sem bila približno pet let. Veje naše češnje so bile zame previsoke in tako lepi sadeži na njih nedosegljivi. Večkrat sem jih poželjivo opazovala in cedile so se mi sline.
Nekega jutra mi je med igro žoga sjučajno ušla k sosedu, prav pod njihovo češnjo. Kar srce mi je zaigralo, saj so bile njene veje čisto pri tleh, na njih pa vabljive hrustavke. Natrgala sem jih in se z njimi sladkala. Seveda sem jih hodila obirat vsako dopoldne. Za moje obiske ni vedel nihče, zato sem bila lahko brez skrbi.
Ji
Nekega jutra pa me je sosed K{ til pri obiranju. Prepričana sem % da ni nikogar doma in sem se zat ^ bolj prestrašila. V šali me je vpra p kaj delam, jaz pa sem od strahu ^ grabila sladke sadeže in zbežala m mov. Od takrat sem se sose£-a0f« bala. Vedno sem se skrivala *M njim, tako da so se drugi že cn^jfl zakaj. Tudi sanjalo se mi je° dogodku. kf0i|
Na ta račun se še zdaj veC smejimo.
Daša Telban, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
NA POČITNICAH
učenci 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Med počitnicami sem bil na morju. Od doma smo šli 26. junija. Letovali smo na Pagu. Bili smo v počitniški prikolici. V morju sem lovil školjke. Nekega dne sem ulovil raka. Voda je bila mrzla, zato smo se vozili s čolnom. Zvečer smo si ogledali Novaljo. Kmalu je prišel čas odhoda. Nekaj časa mi je bilo dolgčas po plavanju. Ko pa smo začeli obiskovati bližnje hribe, sem na morje pozabil. Zadnji dan mojih počitnic smo šli na Ratitovec. Bil je lep sončen dan in videl sem Triglav. Letošnje počitnice sem prijetno preživel.
Janez Jelene
Moje počitnice so bile zanimive. Najprej sva s sestro preživeli deset dni pri stari mami na vasi. Tam sva pomagali spravljati seno. Kmalu sta naju prišla iskat ati in mami in morali sva domov. Od stare mame in njene kmetije sva se težko poslovili. Avgusta smo šli na morje. Stanovali smo v prikolici, ki je bila blizu morja. Morje je bilo zelo toplo, vendar so bile tudi meduze. Ena meduza me je tudi ožgala s svojimi lovkami. Ker sem bila preveč časa v vodi, sem se prehladila in dobila hudo angino. Odšli smo domov in obiskala sem zdravnika, ki mi je predpisal tablete. Tako sem se pozdravila. Naslednjo nedeljo smo šli na Črno prst. To je visok hrib, kjer je potrebno veliko hoda, da se osvoji vrh. Naslednji dan so me bolele noge. Šli smo tudi na Ratitovec. Bilo je prijetno. Tako so minile moje počitnice, ki so se mi zdele zelo kratke, vendar lepe.
Jerneja Porenta
Med počitnicami smo šli na morje v Pulo, v kamp Stoja. Med vožnjo smo se ustavili v Piranu. Obiskali smo teto. Dala nam je potico in pomarančno marmelado. Potem smo odšli naprej v Pulo. Ko smo poiskali prikolico, sem šla takoj po vodo v sanitarije. Mami je med tem časom uredila postelje, potem pa smo vsi pospravili prtljago v omare. Takoj sem spoznala tri prijateljice. Ime jim je bilo Jasna, Olivera in Irena. Najbolj sva se razumeli z Ireno. Najraje sva se igrali badminton. Običajno smo šli ob devetih na plažo. Zelo veliko sem bila v vodi. Nekega dne sva šla z atijem veslat. Zelo sem se bala, da se ne bova prevrnila. Pa se na srečo nisva. Ko sva zagledalu veliko ladjo, sva hitro veslala k obali, da naju ne bi valovi prevrnili. Bilo je- zelo lepo. Kar prehitro so minile naše počitnice.
Urška Guzelj
Je bila Tadeja Rupnik iz osnovne š° Simona Jenka v Kranju bolna, d* ^ takole od daleč, iz dnevne sobe, oP*' zovala prijatelje pri igri?
J
SEPTEMBRA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA
7. STRAN (^SMSS^IEIICaLAS
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 14. septembra
800 Poročila - Otroška matineja - ponovitev oddaj: -&-05 N. Kuret: Obuti maček, *• - zadnji del lutkovne Predstave - 8.15 Nepomembno in pomembno, 7. del nanizanke TV Zagreb -8-30 Ch. Dickens: Oliver T^ist, 1. del predstave SMG Ljubljana - 8.55 Miti ^ legende - Srednjeveški miti: Pesem o Rolandu, na-Jzanka TV Beograd - 9.40 Poletavček, 12. del nanizanke TV Beograd - 9.40 Peri-*op - 10.10 Računalništvo 5j 2. del angleške serije -10.35 Živi planet: Sladka laveža voda, ponovitev 8. dela angleške dokumentarne ^tije -11.30 Tobak-naslada * pokora, ponovitev izobraževalne oddaje - 15.45 5*kadron letečih Huzarjev, , del sovjetskega mladinca filma - 17.00 Zrenj a-PJ v rokometu ^M),
Proleter Naftagas : Železničar - 18.40 Zora razuma, 2. del potopisnega niza Turčija - 20.00 Vesela jesen, prenos iz Maribora - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 Sahara, španski film
I Oddajniki II. TV. mreže
' 14.20 Tiger, jugoslovanski film - 15.50 Otroška predstava: Baleti (Velika Britanija) na festivalu otroka Šibenik '85 - 16.50 Žemljica, poljski mladinski film -18.10 Tale, 2. del nadaljevanke - 19.00 Večer staro-gradskih pesmi in romanc na »Beograjski pomladi, 2. del - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavna oddaja - 20.30 Človek in čas: Nebojša Po-povič, docent medicinske fakultete v Banja Luki -21.00 Poročila - 21.10 Športna sobota - 21.35 Johann Sebastian   Bach,   3. del
vzhodnonemške nadaljevanke - 22.55 TV Galerija
NEDELJA, 15. septembra
8.40 Poročila - Otroška matineja: - 8.45 Živžav: Risanke - 9.35 Obiskovalci, ponovitev 9. dela češkoslovaško-zahodnonemške nadaljevanke - 10.05 Derrick, 7. del zahodnonemške nanizanke
- 11.05 Poljski ljudski plesi in pesmi, oddaja TV Koper
- 11.35 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja - 12.40 Poročila (do 12.45) - 15.20 Plavanje dojenčkov, sovjetski kratki film - 15.50 D. Kunič-Z. Šo-tra: Zgodbe iz delavnice, 6.
- zadnji del nadaljevanke TV Beograd - 16.35 Poročila
- 16.40 Formula 1, zabavno-glasbena oddaja TV Beograd - 17.30 Dežela faraonov, ameriški film - 20.00 G. Mihič: Jaguarjev skok, 3. -zadnji del nadalievanke TV
Novi Sad - 20.50 Pavle Šivic — Emotions Fugitives -21.10 Gari Kasparov, sovjetski kratki film - 21.25 Športni pregled -
Oddajniki II. TV mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in Nevidni bataljon, slovenski film - 12.00 Gib, ki traja - baletna oddaja -13.55 Francorchamps: Avtomobilske dirke Formule 1 za VN Belgije, prenos -16.00 Nedeljsko popoldne, vključitev v oddajo - 17.10 Premor - 17.15 Njegovo veličanstvo 0'Keefe, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Terrax, dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Filmi Douglas Sirka: Veličastna obsedenost, ameriški film - Opomba: 19.00-20.30 Treviso: EP v košarki (Ž) - finale (za 3. mesto, če YU) - 20.55-22.30 Treviso: EP v košarki (Ž)-Finale za prvo mesto PONEDELJEK, 16. septembra 8.50 TV v šoli, - 17.30 Poročila - Spored otroke:
RADIJSKI SPORED
'JjVl PROGRAM ^fcOTA, 14. septembra
«0-8.00 Jutranji program -JJ«* - 8.05 Pionirski ted-- 9.05 Z glasbo v dober 9.35 Napotki za naše *°ste iz tujine -10.05 Sobot-matineja - 11.05 S poti Jugoslaviji - 11.30 Srečanj* republik in pokrajin -£10-14.00 Naši poslušalci HS(5^° in pozdravljajo " u'"5 Glasbena panorama -*:|0-15.25 Popoldanski mo-S -16.00 Vrtiljak in EP -l*® Studio ob 17.00-ih -l(w?anJepolitični magazin -\iZ Škatlica z godbo -jj:30 Mladi mladim - 19.45 jmite z ansamblom Zele-cJ^l - 20.00-23.00 Sloven-(jm Po svetu - 23.05 Od tod .Polnoči - 00.05-5.00 Nočni rjgram - glasba ^PROGRAM 5jbELJA, 15. septembra gla ^-00 Jutranji program -^ Ja - 8.07 Radijska igra < otroke - 9.05 Še pomnite, sk» riši • • • " 10-05 Nedelj-^.matineja - 11.00-13.00
tWp°slušalci čestitajo in Vt'avlJajo - 13.20 Za naše
mw m"j" - io.zu z,a nase
SlušniVa-Ce " 1405 Naši P°" VlifH      CeStitaio in nnzrirn-
8ai°-^
il> f
H----J v ^Vi.^llA •30 Humoreska te-
Wx.a " 1530 Nedeljska ^rtaza - 16.20 Pogovor s
poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije 17.50-18.40 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PRVI PROGRAM NEDELJA, 16. septembra 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.50 Ponedeljkov križem-kraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba -18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Akademija St. Martin in the Fi-
elds - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
PRVI PROGRAM TOREK, 17. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno
- 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih
- 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -23.05 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
OBRAČUN OBRESTI NA pEVIZNA SREDSTVA ZA |*ET01985
0(jSPreJetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti I   deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusade-de\?9 na 2acasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se za-e s pripisom obresti v marsičem spremenile.
'stoT °^vest'l°m vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za \985, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek :   r m kar najmanj zapleten.
iSg?nfl našim občanom, ki ne bodo uveljavljalistatusadelavca na za-catnerr> delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izpla-p01 ^dinarjih. Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračunali vest estn'n merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot ste, znašajo:
7.5 9
n
12.5
Pr6r '2računane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej *no a*unali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posame-veljal na dan obračuna, 31. decembra 1985.
J^ern° vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem 9ot v banki, stopite še do okenca kjer vodijo vašo devizno vlo-knjj^r naŠim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne r^Jjje ali tekočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti pre-
% za nevezane devizne vloge % za devizne vloge, vezane nad eno leto % za devizne vloge, vezane nad dve leti in % za devizne vloge, vezane nad tri leta.
ratka -
ne v dinarje.
a — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo pravočasno, aJ dobre volje in z malo razumevanja.
^a'a za sodelovanje in nasvidenje.
#ff4 ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
PRVI PROGRAM SREDA, 18. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.20 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Pesmi Oskarja Deva, Petra Jereba, Zorka Prelov-ca, 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 Pianistka Zdenka Novak igra skladbi Franca Pollini-ja in Ludwiga van Beethovna - 21.05 Giacomo Pucci-ni: Odlomki iz opere »Ma-dame Butterfly« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor) -
PRVI PROGRAM ČETRTEK, 19. septembra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 - radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Lahke note - 18.30 Gioacchino Rossini na koncertnem odru - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
- 21.05 Literarni večer -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno -23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program -glasba
PRVI PROGRAM PETEK, 20. septembra
4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovenakih narodov in narodnosti -14.05 »Dunajski bonboni«. .
- 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 Studio ob 17.00 -I- glasba 18.0 Vsa zemlja bo z nami zapela ... * 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - radio Koper
17.35 Poletavček, 13. — zadnji del nanizanke TV Beograd - 18.05 Na počitnice! -18.25 Podravski obzornik -18.45 Zdravo, mladi - 20.05 B. Schroder: Železna cesta, 4. del nemško-jugoslovan-ske nadaljevanke - 21.10 Aktualno - 22.10 TV dnevnik - 22.25 N. Rimski - Kor-sakov: Španski Capriccio, glasbena oddaja
Oddajniki II. TV mreže
17.15 Test - 17.30 Beograj-*f ski TV program - 18.55 Premor -19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mali koncert: Glasba J. S. Bacha - 21.25 Propagandna oddaja - 21.30 Dinastija, 64. del ameriške nadaljevanke
- 22.25 Slike brez okvirja, zabavna oddaja - 23.10 Kronika Bitefa (do 00.10)
'TOREK, 17. septembra
9.00 TV v šoli: - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.30 Poročila - Spored za otroke:
- 17.35 Pedenjžep -18.05 Miti in legende: Srednjeveški miti - Slovo o polku Igor j e-vem, nanizanka TV Beo-
: grad - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Otok Vis, oddaja TV Zagreb - 20.05 Vida Ognjanovič: My Name is Mitar, drama TV Beograd -21.15 Integrali
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Branje: Izven književnih središč - 18.45 Ročk koncert -19.30 Hokej - Partizan : CZ, prenos (slov. kom.) v I. odmoru - 20.10 premor - v II. odmoru - 21.00 Žrebanje lota - 21.50 Šahovski komentar - 22.10 Mali Lošinj: SP v
padalstvu - reportaža -22.25 Brezkončnost sveta: Po brezpotjih Kenije (do 22.55)
-
SREDA, 18. septembra
8.50 Test - 9.05 TV v šoli. -17.25 Poročila - Spored za otroke: - 17.30 Račka, 1. del lutkovne predstave - 17.45
Ch. Dickens: Oliver Turist, * večer - R. Marinkovič: Glo-
2. del predstave SMG Ljubljana - 18.25 Pomurski ob-; zornik - 18.40 Zvoki godal,
3. del glasbene oddaje -20.00 Vedno nekakšen dru-, gi, isti razlog - dokumentarna oddaja TV Zagreb - 20.55 Film tedna: Črepinje, madžarski film - 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
15.40 Test - 15.55 Bukarešta: Nogomet za pokal UE-FA - Dinamo : Vardar, prenos v odmoru ... - 17.45 Muppet Show - 18.15 Tokovi samoupravljanja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik
ČETRTEK, 19. septembra
8.45 Test - 9.00 TV v šoli -17.30 poročila - Spored za otroke: - 17.35 Kralj Matjaž in Alenčica, narodna pesem - 17.45 Slovenski impresionisti: Matej Sternen - 18.15 Ples v akvariju - 18.25 Posavski obzornik -18.40 Flor-janovanje, dokumentarna oddaja - 20.05 Tednik - 21.10 C. Michelet: Družina Vial-he, 1. del francoske nadaljevanke - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Retrospektiva domače TV drame Iz črne kronike - V. Zupan: Vest in pločevina, Strah pred ljudmi, 2. epizoda
Oddajniki II. TV mreže:
17.05 Test - 17.20 TV dnev-
nik    17.40 Beli ciganček,^ otroška serija TV Skopje - \ 18.15 Jamsko slikarstvo v BIH -18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sonce ponovno vzhaja, 2. del ameriške nadaljevanke - 20.45 Poročila - 20.50 Šahovskih komentar - 21.10 Umetniški
rij a, predstava gledališča Gavella (do 00.00)
PETEK, 20. septembra
8.45 TV v šoli -17.30 Poročila - Spored za otroke: -17.35 Nepomembno in pomemb-\ no, nanizanka TV Zagreb -17.50 Obiskovalci, 10. del j češkoslovaško - zahodno-1 nemške   nadaljevanke   - j 18.25 Obzornik ljubljanske-i ga območja - 18.40 Zdravilne vode: Atomske toplice Podčetrtek - 20.05 Živi planet: Odprti ocean, 11. del i angleške dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite -. 21.15 J. Hilton: Zbogom, gospod Chips, 1. del angleške; nadaljevanke - 22.10 TVl dnevnik II - 22.20 Na robu' brezupa, francoski film -;
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Songi iz tedenskega zabavnika, otroška oddaja - 18.15 Muzeji in galerije - 18.45 Z Beograjskega festivala jazza - 19.30 TV , dnevnik - 20.00 Okno v glas- f beno delavnico - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Premor - 21.15 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Čarovnice, italijanski film - 23.50 Kronika Bitefa - Opomba: -Svetovni pokal v tenisu (Evropska zona - mladinci) SFRJ : Danska, prenos -13.00 - 17.00
NAGRADNA KRIŽANKA
feflBElEL \
* PREKRŠEK
VAZALOVA POSEST V SR. VEKU
DIRIGENT 0AN0N
VRTNA HIŠICA
SLOVANSKO DREVO
SESTAVU R NOČ
KRAJ PRI LJUBLJANI (ŠNtLRJE..
SU00BNA SLOVENSKA PESNICA (MAJDA)
MEŠANA SRBSKA SOLATA
TEKMO VANJE
HRUŠC. R0 POTANJE
EL MOR SKA RIBA
IZVAJANJE TESTA
PIHALNI IN ISTRUMENT Z| JEZIČKOM
GORENJ MESTO ZNA NO PO UMET
KOVAŠTVIJ
JUNAKINJA »VIS0SKE KRONIKE«
FR SKLA DATELJ (MAURiCEi
DOM. VPRE ŽNA ŽIVAL
ČREVESNO OBOLENJE
ANDREJ PAVL0VEC
P0O0LG0 VAT JUŽNI SA0EŽ
GLASILO ITAIU SO CIALIST0V
NORICA. NEUMNICA
RAJK0 K0RITNIK
RUMEN0KLJ PTICA
MESNA JED
ŽABJA NOGA
VRSTA OGLJIK0 VODIKA
NEKO NA SLOV IN NA GOVOR FR KRALJEV
KNJIŽNA OMARA
NIZOZEM. LETALSKA DRUŽBA
OEL OČESA
-TRAVA TRETJE KOŠNJE
KRANJSKI ZB0R0V0D JA IN SKLADATELJ
IUUŠIN
ZAPORNIKI, JETNIKI
ZMIKAVT
SODOBNI NORVEŠKI FILOZOF IARNEI
SIMFONIJA
RIMSKI K0RSAK0VA
MENIČNO
POROŠTVO
LUŽA
FRANC. Fl L0ZOF IN [ZGODOVINAR |HYP0LITE)
Rešitev nagradne križanke z dne 6. septembra: Matterhorn, agronomija, Kairo, tat, Morava, aro, IK, Jelena, Senar, Kette, drs, arta, kareta, gat, uraaV trimo, žaga, meja, agora, nato, otiska, AM, iniciativa, ranar, amen.
Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Barbara Krt,
Podjelše 1, Kamnik, 2. nagrado (300 din) prejme Anica Snedic, Partizanska pot 12-a, Kranj, 3. nagrado (200 din) prejme Janko Mihelič, Moše Pijadeja 9, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 18. septembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. - —
8. STRAN.
REPORTAŽA
. 13. SEraMggllJp^ 19
CESTA OB BOHINJSKEM JEZERU NAJ OSTANE
Rana se bo zacelila
Z naročilnico Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas in brez potrebnega dovoljenja je buldožer na hitro spremenil obstoječi kolovoz ob Bohinjskem jezeru v slaba dva kilometra dolgo in tri metre široko cesto, kar je dvignilo veliko prahu in obtožb (tudi grdih), kako Bohinjci uničujejo naravno dediščino v Triglavskem narodnem parku. Vse bolj jasno pa postaja, da Bohinjci to cesto potrebujejo, družno jo branijo, pri čemer samovoljo priznajo in obljubljajo, da bodo cesto primerno uredili.
V Stari Fužini v Bohinju je minuli torek zaplet z objezersko cesto zbral predstavnike občinskega družbenopolitičnega življenja, varstvenike okolja in domačine na razširjeni seji sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL: Njeno potezo velja pohvaliti, saj so udeleženci sestanka najprej krenili po sporni cesti ob Bohinjskem jezeru in šele nato sedli skupaj z domačini, da poiščejo rešitev.
Kar na začetku se je oglasil direktor Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas Janez Stare, ki je osvetlil načrte za urejanje pašnikov v Bohinju, po katerih so spomladi začeli
čistiti tudi pašnika Beljava in Zajezerom, kamor vodi sporna cesta. Tam so podrli 350 pro-storninskih metrov lesa, ki bi ga morali že do srede junija odpeljati. Toda kako? Konjev
ni več, da bi les zvlekli, ostal je na kupu, inšpektor pa jim je poslal odločbo, da morajo les odpeljati do konca avgusta. Janez Stare je bil zelo samokritičen, dejal je, da je sam, brez vrednosti drugih, napisal naročilnico buldožerju, da se zaveda prenagljenosti in je pripravljen odgovarjati zanjo. Dodal pa je, da se prav tako zaveda, da je treba brežino urediti ter da si sodobnega pašnika brez dovozne poti danes pač ni moč več predstavljati.
Domačini, ki so povsem napolnili dvorano kulturnega doma, so nato družno branili cesto,.ni ga bilo med njimi, ki bi
Cesto ob jezeru Bohinjci potrebujejo, saj sodobni pašnik brez dostopne poti ni nič vreden.
bil proti njej, pri čemer so seveda priznali, da takšna, kot je zdaj, kazi okolje in da jo bo treba primerno urediti. Predstavnik pašne skupnosti Stara Fužina Franc Žnidar, je dejal, da danes pašnik brez traktorske poti ni nič vreden, da so se za pot res prehitro odločili, bali so se pač, da bodo na dovoljenje* dolgo čakali. Anton Šest je rekel, da imajo v vasi le še dva, tri konje, ki lesa niso mogli zvleči, za traktor pa je bil
Ob jezeru urejajo pašnike, čistiti so začeli že spomladi. Junija se je nabralo 350 prostorninskih metrov lesa, ki so ga konca avgusta morali odpeljati.
Domačini so napolnili dvorano kulturnega doma v Stari Fužini, vsi po vrsti so branili cesto.
kolovoz preozek. Janez Arh je dodal, da s krampi in lopatami poti ne bi mogli hitro narediti ter da ga bolijo obtožbe, da so Bohinjci barbari, ki ne vedo, kaj je ohranjevanje naravnega okolja. Janez Odar je rekel, da so letos popravili pot na Vo-je in že se pozna, da je od tam več lesa, drv in sena, kmalu se bo vrnila tudi živina. Le napredek bo obdržal ljudi na kmetijah, napredek pa zahteva dostopnost pašnikov s potmi. Cene Resman je izrazil prepričanje, da bo pot ob jezeru kmalu postala prijetno sprehajališče turistov, tja do Ukanca bi jo lahko speljali, primerno urejeno seveda. Okrog te ceste je nastal velikanski hrup, je dejal, za makadamsko cesto do Savice, ki je narodna sramota, pa se ne zmeni nihče. Z desetimi starimi milijardami dinarjev, kolikor jih je domače združeno delo dalo za gradnjo bohinjske ceste, bi lahko popravili vse ceste v Bohinju. Kje je torej naklonjenost Bohinju in razvoju njegovega turizma, če moramo že za cesto do Bohinja dodatno zbirati denar? Franc Cesar je dejal, da bi domačinom morali zagotoviti delo doma, saj le tako ne bodo zapuščali Stare Fužine. Veliko se jih vozi na delo v Kranj, na Jesenice, za pot iz-
Preden so sedli k /> ' *> si udeleženci sestanka sporno cesto og^ i
gubijo vsak dan štiri^| «Wts potjo, predlagali, imeli zaposlitev do* ^ ^w*oristi obstoječi kolo-polkmetje morda ^fe^ ^ oi bilo treba zgoraj kravo več v hlev«' K i nove poti> povedali, sobe v hiši. Ne ^J^kiU\D° urejena, da ne bo zervatu živeti, v coVp na ^olja. Toda buldožer in trikrat na danzs Nje " P° svoje, ponujeni je dejal slikovito. .Postal vzeta roka.
Še več podobnihgnec smo prihranili be-slišali, Bohinjci so o^e^ernarda Tonejca, predre probleme, ^s?-.^ T>ščinl i0vlJiške občinske zaostajanjem Bo n» t *e, ki so najbolj utrle
voju. Izrekli so *&$L £»Ja. Pristop ni bil v re-račun vikendaseV i4« ejal, storjena je bila pač gledajo z drug A fc , o tem ni dvoma. Res mi, saj prihajajo » j^um, da je stvar napin_ dih„oni pa tu žive ' , jjA^ ^ksno  zmerjanje v
»nest *e ne samo
r}®>  temveč  je vse
j,,"!1"© v škandal. Pot ob v Je Potrebna, saj vlaga-'rdru*uVoi Pašništva ogrom-sabo nesnago. ^7anJ»KtiiK?a sredstva- Res Pa
bolj pa jih jezijo nrVJ skovalci, ki jim m pfl okolja, z avtomobi^J prav na obalo u^ če j o ćevapčiće ^tak0;-
tudi svežega
vpras«
».ca 0kSVa' kot Je zdaj, kvari
J p vter T femiH?praviti: urediti na-:' hotel k^m*, kar je moč na-stilno napravo le    aj    J*.letos »n s čimer bo rog, vsa ostala un>    ^ »roka dva metra in pol; se izliva v jezero.^^ ^ n vozišče pa bo treba "U. ,UI Zatraviti, nn zatravi -
naženosti BohinJs* > s prstom so V0\-et vsem na Ukane- w
Sestanku so f^'E ^T! zatraviti, po z 1 PrelSa V ^ rana manjša,
I ^i0i°.yša dopolnitev teh be-
zatravi-kot je
stvovali tudi Picr:pga , glavskega narodneg^ Mladen Bergmc J    U]e. o
naprede> faC-t?blJuba. ki J° je da
a območju jjhVft8Cj.a*Jiska mladinska orga-
podpirajo
stva na območju . j
da pa je pri P°se»r p hi adinci so pripra-neobhoden dogovor- ^sestaviti brigad0) ki bo smo, je dejal, da i»u   ^ s«ua pri popravilu ceste.
M. Volčjak
i
Ms
vri
0
TO
RECEPT ZA OGREVANJE
Janez Jamnik iz Kranja takole predlaga:
Potrebujemo:
a) naramni koš
b) 50 kilogramov rjavega alt črnega premoga v kosih, kockah ali oreh
Oprtajte si koš v mrzli zimi, vanj položite 50 kilogramov premoga in ga nosite po stanovanju.
Prednosti: 50 kilogramov ni treba naročiti za eno leto vnaprej...
Oproščeni boste prispevka, sovlaga-nja v rudnike.
Odpade cena prevoza.
Odpade skrb, kam bo šofer dal premog, če vas ni doma.
Odpade skrb, kam z jalovino.
Tisoče kubikov lesa gnije po gozdovih
Tudi na Gorenjskem. Drv za ogrevanje pa ni.
Zakaj bi se gozdarji ukvarjali z drvmi, ko pa jim odkup in prodaja hlodovine prinašata (pre)več zaslužka.
V stanovanju pod dežnikom
V zgornjih nadstropjih stolpnic v Škofji Loki so stanovanja uničena, ker ravne strehe ne držijo vode. Stanovalci že več let iščejo pravico tudi prek sodišč, vendar do sedaj še niso nič dosegli.
ATA MWWm
ROD KKfl^ TEHNHC W
5TAMOvArJ POD
vam nudi bogato
izbiro
IN
2NJENIH
y Komendi
i
r
T^rji je v Komendi odpi Hiina v*10- solarijem, menda 'k  *enski svet, čeprav in ^9dbo
Direktor Alpine Tomaž Košir in predsednik prvega delavskega sveta Alpine Miloš Mlinar od 35-letnici samoupravljanja.
Gradbinčeva samozaščita
Sci? a ~~ '
%J° odkrili že zdavnaj. LNi \blle Pred več leti bolj S W+rimske steze, potem navili, da zramo teči S\\ ^,Urejenih in za to do-J{ 601 J-ez- Nato nas je, tako 5^V,v*hpeta' preplavila aero-KRANJSKA GORA - Gradbena operama J^M\X *s smo tudi pridno ko-Gradbinec Jesenice in SGP Gorica gradita V ^JV^j ^ Pa Je najbolj mo-gori za Razorjem, tik ob kranjskogorskem P°K°P   k1 In ^enovam body buil" ču. veliko stavbo, kjer bodo apartmaji. a\o$SS bi J x,lsto ,pra,vo' s č!"
Temelji so komaj pokukali iz tal, vendar je JWvs« č^ovfk ukvarJal. tako velika in tako pomembna, da že na samern f ^jgv dobri fizični m tuku zelo mika zvedave novinarje, da bi jo po.Hk* ^ne^^ ^
Na tem deloviscu imajo delovodja, ki vzrojl^ef. rei0^ika. ko se pojavi fotografski aparat. Za vse na svetu   ^ ^, i^Jdimo lahko tudi do sti fotografirati, za nobeno ceno, kajti, »kam "^ da bi zdaj vsaka baba s fotografskim aparatom la po gradbišču ... « t^'ffl
Ta samozaščitni delovodja ima deloma P ^
tirimi stenami, toda r^Je Prijetneje v telo-l>i ^',v družbi s sebi enaki-
nezaposlenih ne pusti na gradbišče, ker jih mir?. ^ lahko povozi žerjav ali udari deska po glavi, ^a\\\o &
radovedno
10* ;
P1
^% drenJem strokovnja-,k?>^ Se vsako jesen telo-ij 1 ^uJJPolnijo z vadbe želj-V%«Slmi in manJ mladi-
bridke izkušnje tudi s turisti, ki
tem velikem gradbišču. Način njegovega saff£ ^ 'k^'^'V'^1-nega ravnanja je malo nenavaden s temi .^.^KS^^100 Fi.tness studia
tom. Č
gre za nove tehnološke poslovne gradbene
nega ravnanja je maio neiiavauen s temi ^$*>'l mahanjem pred fotografskim aparatom. Če naflrjj0'1! gre za nove tehnološke poslovne gradbene P^t) Gradbinca, ki naj bi bili za zdaj še tajni, je še *s.^o bam z aparati dovoljeno, da fotografirajo gra meljev po njihovi mili volji. . (
Še posebej zato, ker v bližini gradbišča ni t f1 bi prepovedala fotografiranje. Saj še tiste ni* " zaposlenim prepovedala vstop na gradbišče
naenkrat res ni .HfgP^Jeti posebno veli-?WaciJe željnih, vendar 11%ko\f rednost, saj je vad-}vSs ^0lj' 'ndividualna. 1      piftaJa'° sem zaradi et ali šest v skupini
°Po    Y' da lahko vsako-V^arjam, popravljam U ^  > spodbujam, če je Pl>avi Jožica Sepohar
K. 13. SEPTEMBBAjySLl3iSEPTEMBRA 1985
REPORTAŽA
.9. STRAN ®@fSI3BSflSS&'
Pridni na kmetiji so delavni tudi v tovarni
Sorazmerno visoka življenjska raven slovenskega prebivalstva temelji prav na popoldanskem delu. Izobraženci in strokovnjaki poznajo honorarno delo, mehaniki, krovci, zidarji popoldansko obrt ali protizakonito šušmarjenje. Številni hodijo v službo in ob tem še kmetujejo.
50 sedli \gled^ udeIežend
ka sporno cesto
gubijo vsak dan st^fc   gt s potjo, predlagali,
imeli zaposlitev dalzk°nsti obstoječi kolo-
polkmetje morda iaturjgraditi ^ 01 bilo treba zgoraj kravo več v hlevU' >k0 « nove poti> p0Vedali, Ne m Sahkiu,   urejena, da ne bo ^ncfna^ja. Toda buldožer Nje""_P? svoje, ponujeni
sobe v hiši zervatu živeti, v in trikrat na dan z,
je dejal slikovito. jPost al vzeta roka.
Še več podobnih .*>        onec smo prihranili be-slišali, Bohinjci so ^^ernarda Tonejca, pred-probleme, ki so v  ^Radovljiške občinske
re prODieilie, «~     .   3 T«PSČJno   -~*\j^rvc uuuiaivc
zaostajanjem BffiAresg*' kl so najbolj utrle voju. Izrekli so tuoi [ ^ i^. Pristop ni bil v re-vikendasev, aejal, storjena je bila
dr< tC^' 0 tem ni dvoma. Res
račun
pač gledajo z aiu°eCi mi, saj prihajajo j, dih,,oni pa tu žive11
f\da ie stvar napih-
6HU Jakšno   zmerjanje v
ine ku«ure je ne samo
«)Wm0' temveč je vse ^niio v §kandal Pot ob
v Je Potrebna, saj vlaga-<W?VoJ pašništva ogrom-E zoena sredstva. Res pa
-„ nedelj
bolj pa jih jezijo J v skovalci, ki jim nl . pri okolja, z «vtom*J prav na obalo ^ čejo ćevapčiće i koj sabo nesnago. ^ *anj3 r«a te.
tudi svežega vp^ jfe^Ksna, kot je zdaj, kvari naženosti Bohinjs*J^l, «D jezeriIj primerno jo s prstom so P°**r jA ?*P°Praviti: urediti na-vsem na UkanC K^telNtjVJls,Ca. kar je moč na-stilno napravo le ^tfk §5^,letos in s "mer bo rog vsa ostala ui*a Klp^ka dva metra in pol; se izliva v jezero- da^n vozišče pa bo treba Sestanku so ^ i j ^ ui zatraviti, po zatravi-stvovali tudi V*eZPa \ rana manjša, kot je •glavskega narodnoj,
Mladen Bergmc j \ ^ ijsa dopolnitev teh be-podpirajo napre° rka W u& obljuba, ki jo je da-stva na območju I' vi ^.'Jiska mladinska orga-da pa je pri Pose& Aj ^^ladinci so pripra-neobhoden dof°v°'rabNa javiti brigado, ki bo smo, je dejal, da i»u   t   5aia pri popravilu ceste.
M. Volčjak
V zadnjem času so se- pri nas ponovno uveljavila negativna mnenja o dvoživkah, polk-metih, polproletarcih, delavcih in kmetih — kakor že imenujemo občane, ki hodijo v službo in ob tem še kmetujejo. V leski Verigi je eden od razpra-vljalcev na nedavnem pogovoru komunistov delovne organizacije z delovno skupino centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije poudaril, da se polkmetje bolj ali manj izčrpajo doma in jim potem za ustvarjalno in zagnano delo v tovarni že zmanjka moči. Direktor črnomaljskega Belta je v pogovoru za osrednji slovenski dnevnik izjavil, da polpro-letarci nimajo zavesti in odgovornosti do tovarne, ker niso od nje življenjsko odvisni. Pravi, da »sedaj najbolje živi polproletarec, ki je nekakšna dvoživka in se prilagaja vsemu, učinkov pri delu pa ni. Takšen položaj sicer zagotavlja socialni mir, ne pa produktivnosti.«
Izjava je izzvala precejšnjo polemiko, zaostrila pa jo je še nedavna televizijska oddaja, v kateri smo slišali, da se v kra-gujevški Crveni zastavi srečujejo tudi s takšnimi pojavi, ko polkmetov zaradi večjih del na polju enostavno ni v službo.
V tovarni pohištva Alples v Železnikih, kjer je zaposleno veliko polkmetov iz Selške do-
kih opravil na bolniški več kmetov kot v ostalih mesecih.«
»Polkmetje niso nobena izjema,« poudarja Tomaž Košir, direktor žirovske Alpine. »Med njimi so dobri in slabi delavci, tako kot so tudi med »čistimi« delavci takšni, ki so figo vredni —zajedajo druge, izkoriščajo podjetje ali mislijo le na osebne koristi. V času kmečkih del je resda velik pritisk za dopuste, vendar skušamo vsem, če je zaradi proiz-
»Tisti, ki so pridni na kmeti1 ji, so delavni tudi za strojem. Lenuh na kmetiji je lenuh tudi v tovarni,« je pribil direktor tr-žiškega Peka Franc Grašič: »Večji problem so šušmarji, ki bolj gledajo na socialne ugodnosti kot na to, koliko bodo presegli normo in koliko doprinesli k razvoju tovarne.«
»Sedem let sem v Oljarici, a v tem času naša disciplinska komisija ni obravnavala nobe-
Iz znanstvenih razprav:
• Večina slovenskih kmetov ima za dostojno življenje premajhne kmetije, zato si je poiskala dodatni zaslužek v tovarni. *
• Večina zaposlenih kmetov in kmetic opravlja zaradi nizke izobrazbe ali kvalifikacije manj zahtevna in slabše plačana dela, zato jim dodatni dohodek od kmetovanja omogoča primerno življenje.
vodnje to le mogoče, tudi ustreči. Veliko večji problem kot polkmetje so šušmarji, ki popoldne zaslužijo več kot dopoldne v tovarni in tudi precej več kot, denimo, polkmetje, z delom na kmetij L«
»V jeseniški Železarni ne opažamo, da bi kmetje v čem izstopali od povprečja zaposle-, nih. Ob koncu petdesetih let, ko je bil v jeseniški občini še večji delež kmečkega prebivalstva, so kmetje poleti pogosteje stali pred zdravniškimi vrati — zaradi košnje in dela na po-
ATA MQPM)£'-LOkAlMVJzSr
ROD &»™
TEHNIK <fm
5TAMOV/ POD S
vam nudi bogato izbiro
&JIH IN
jJtaZNJENIH
Redke čiste kmetije
V Sloveniji je od 149 tisoč kmetij dobra tretjina (36 odstotkov) mešanih (na katerih vsaj eden od družinskih članov dela samo na kmetiji, hkrati pa je vsaj eden tudi zaposlen) in prav toliko dopolnilnih kmetij (vsi aktivni člani so zaposleni zunaj kmetije), manj kot petina je »čistih« kmetij (vsi se ukvarjajo le s kmetijstvom), ostalo pa so kmetije, na katerih so vsi člani družine starejši od 64 let.
Mešane kmetije imajo skoraj dve petini vse zasebne zemlje, dajejo približno polovico tržnih presežkov in zaposlujejo skoraj polovico aktivnega kmečkega prebivalstva. Dopolnilne kmetije skrbijo predvsem za samopre-skrbo članov gospodinjstva, kar tudi ni brez pomena, saj na njih živi desetina Slovencev.
line, so nam povedali, da so let-ti zaradi dela na kmetiji kondicijsko dobro pripravljeni, vzdržljivi in sposobni za največje delovne napore. »Res pa je,« je dejal direktor Stane Cadež »da je v času košnje in ostalih pomembnejših kmeč-
lju; zdaj tega ne moremo več trditi,« pravi dr. Jože Jenstrle,
vodja obratne ambulante Železarne Jesenice in dodaja, da so, sodeč po bolniškem staležu, najbolj »zdravi« delavci med 60. in 60. letom in najbolj »bolni« mladi, od 18. do 32. leta.
nega polkmeta,« pravi Ciril Dolenc, direktor KZK-jeve temeljne organizacije Oljarica v Britofu. »Pri nas imamo deset polkmetov iz vasi od Britofa do Cerkelj, vsi izhajajo iz manjših kmetij in jim zato tudi zaslužek v Oljarici veliko pomeni. Z delom so dokazali, da so enakovredni ostalim. In kar je tudi treba omeniti: nihče od polkmetov ni med prosilci za stanovanje. Vsi so sr(ali si še bodo) rešili stanovanjski problem z gradnjo ali obnovo hiše. Doma imajo zemljo, tudi nekaj gradbenega materiala (les) pa traktor, podjetje prosijo le za nekaj posojila.«
»Naša kmetija ima tri hektare obdelovalne zemlje. Redimo pet glav živine, razen tega pridelujemo za potrebe gospodinjstva še nekaj krompirja in zelenjave,« je povedala Dragica Celar z Brega ob Kokri. »Oba z možem sva zaposlena, jaz v Oljarici, on v obratu Jelovice v Preddvoru, za otroke poskrbi mama. Če smo hoteli obnoviti hišo in nakupiti kmetijske stroje, sva morala poiskati še dodaten zaslužek. Ne bi se strinjala, da so polkmetje slabši delavci, da si v tovarni nabirajo moči za popoldansko delo na polju, v hlevu ali gozdu. Delo na kmetiji me res dodatno obremenjuje, vendar ne toliko, da bi zaradi tega trpelo delo v tovarni.«  c Zaplotnik
vANKJomendi rekreacija za vsakogar
'a
Gradbena operativ*
Gorica gradita V p mjskogorskem P°K
apartmaji.
ali iz tal. vendar je n? ^ - ostal' na, da že na samej^.
to' s'",aui je v Komendi odprt majhen zasebni vadbeni center s telovadba *n°' so,ar'iem' menda prvi take vrste pri nas — Zanj se najbolj HL *enski svet, čeprav ima Jožica Sepohar Žnidar programe tudi za
Vadbo
Sci?da - Slovenci smo Nsi°. °dkrili že zdavnaj. ttNi ? lle Pred več leti bolj E? Wrimske steze, potem l?We>tovili. da zramo teči '.H lUreJenih in za to do-JjDoi gtez- Nato nas je, tako $G\}< Vjh^?^' preplavila aero
r'VrrfVeta. sfiSi ,1 sm° tudi pridno ko-
K?^     pa je n^bolJ m°-
^lnV^enovanibody buil~ Ž^H^i     ^e ^st° Pravo, s či-°stai SG človek ukvarjal, v dobri fizični in tu-^   1 kondiciji? Najbrž
Žnidar, ki je svoj studio za zdravje, kot bi mu lahko rekli, odprla letos spomladi. Česa podobnega v Sloveniji doslej nismo poznali. Telesna vadba, savna, solarij, ročna masaža — vse na enem mestu.
V telovadnici, primerno opremljeni z letvenikom, Ela-novim trimletom in Kettlerje-vim multitrenerjem, pa tudi tako znanimi telovadnimi rekviziti, kot so nadvse koristne
arje, da bi jo posli
SVe ni f^iCS lahko tudi d°-
delovodja, ki vzroj1 rat. Za vse na ceno, kajti, »kam ^ grafskim aparatom
tfkNei2:kaj' vse Pa Pravil
t '^i?0 P° sP°sobnostih
>dja ima deloma P idbišče, ker jih mir?> deska po glavi, najp ti, ki radovedno
ndr^iiiSa QrenJem strokovnja
i^iv^86 vsako jesen telo-
in njegovega sam bat
n aparatom. Če nam
avaden s
)slovne gradbene v ^
«0»
laj še tajni, je se ^ a fotografirajo 9rd°
tAl
te*
ie. Saj še tiste m top na gradbišče
?tirirni stenami, toda te prijetneje v telo-družbi s sebi enaki-
iv **u!SPolni.io z vadbe želj-
-ega sar.-<' l<^i.
temi .b^S^CVd^100 Fitness &tudia a_ ~flrrt'%|iiJ>«o<ie iqi naenkrat res ni
HpepreJeti posebno veli-
™cije željnih, vendar
i       Prednost, saj je vad-DolJ individualna. Prihaiaio sem zaradi a
Prav,
jližini gradbišča m ^ C ^ Pet ali šest v skupini
/^j °PotJrav' da ,ahko vsako" i v^dKar^am•   P°PravlJam ' k0' spodbujam, če je Pl>avi Jožica Sepohar
Jožica Sepohar Žnidar, z diplomo visoke šole za telesno kulturo ima večletne trenerske izkušnje.
kolebnice in ročke, se k vadbi ob glasbi največ zbirajo ženske. »Skupine sestavim glede na starost pa tudi glede na namen vadbe,« pravi Jožica Sepohar Žnidar, ki je diplomirala rekreacijo na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, potem pa nabirala poklicne izkušnje kot vaditeljica pri Partizanu v Narodnem domu ter kot trenerka gimnastike. »Različni vzroki nas silijo, da začnemo bolj skrbeti za svoje telo. Nenadoma opazimo slabo držo, poveča se trebuh, nastaja celulit, imamo preveč kilogramov, ohlapijo nam mišice. Z redno vadbo se da marsikaj popraviti, z izbranimi vajami odpraviti,« meni prikupna vaditeljica, ki s svojo postavo potrjuje, da je v redni vadbi skrita resnica o vitkosti in mladostni prožnosti telesa. »Seveda pa tudi redna vadba, najmanj trikrat na teden, če kdo hoče, lahko tudi vsak dan, — odprto imamo namreč vse dni v tednu razen sobot in nedelj. Vsaj enkrat na teden je treba še teči ali pa kolesariti, plavati, pozimi bo primerno smučanje. Le tako se mišice utrjujejo, oblikuje postava, zravna se drža, počutje pa postaja boljše, sproščeno.«
In kje so moški, ali nočejo telovaditi? V savno že pride
kdo, za telesno vadbo pa so manj ogreti. Košarka, odbojka, kolesarjenje jih dosti bolj mikajo.« Kaže pa, da bo k vadbi vendarle prihajalo nekaj zakonskih parov, za katere je treba izbrati primeren program vaj. Pred vadbo vsakogar testiram, da ugotovim trenutne sposobnosti, izberem program po mesecu ali dveh in po končani sezoni, ki traja pet mesecev, pa lahko ugotavljamo, ali sta se prožnost, vzdržljivost kaj spremenili, videz izboljšal. V telovadnici sploh ne nameravam ustvarjati mi-šičnjakov. Če kdo hoče, seveda tudi lahko v vadbi bolj poudarjamo mišice — toda osnovni cilj je vendarle kondicijska vadba. Ta je osnova vse rekreacije, ne glede na občasne modne poudarke kot so aerobika in drugi,« je prepričana Jožica Sepohar Žnidar, ki ji ni težko telovaditi skupaj vsakič po 45 minut tudi s tremi ali štirimi skupinami v enem popoldnevu; kondicija pač, ki ji jo zavida marsikatera začetnica v njeni skupini. Posnemanje vaditelja, ki kaže vaje in narekuje tempo ob prijetni glasbi, je prav gotovo eden od načinov, ki v. njeni telovadnici zagotavljajo kvalitetno telovadbo. L.M
PETKOV PORTRET
Nace Reš
V nedeljo, 15. septembra, bo dopolnil 85 let. Lep jubilej. Posebno še, če je za človekom tako polno življenje, kot ga je živel Nace Reš. Ročni stavec, tiskar po poklicu, po duši in srcu pa igralec, dolga leta steber kranjskega gledališča, pravljičar, gasilski poveljnik in še kaj.
Njegov stari oče Vaclav Reš je prišel s Čehoslovaške, iz Branišovica onkraj Poho-felice pri Brnu na južnem Moravskem. Knjigovez in tiskar je bil. Leta 1888 pa so tiskarsko dovoljenje izdali njegovemu sinu Ignaciju Re-šu, ki je postal prvi tiskar, njegova tiskarna pa prva tiskarna na Gorenjskem. Njegovo dovoljenje in njegovi stroji so postopoma prehajali iz rok v roke, to so bili prvi zametki današnjega kranjskega Gorenjskega tiska. Se danes je v avli Gorenjskega tiska na ogled prvi »tigl«, ki ga je kupil stari Ignacij Reš.
Sin Ignacija Reša, Nace Reš, je bil rojen leta 1900. Bilo mu je komaj dve leti, ko mu je umrl oče. Mati je ostala sama s štirimi sinovi.
Nace si je silno želel postati oficir, na vojaško akademijo bi šel rad, pa ni bilo denarja. Mati je odločila: »V tiskarno boš šel.«
Takrat tiskarna ni bila več njihova. Napredni tiskar in prvi urednik časopisa Gorenjec, Lampret, jo je kupil od njegovega očeta. Po sili razmer je torej Nace postal tiskar, ročni stavec in kasneje korektor, revizor, delovodja. Vendar je svoj poklic vzljubil. Rad je imel svoje delo in opravljal ga je z vso vestnostjo in natančnostjo. Sodelavci vedo povedati, da je bil pri delu izredno natančen, dosleden, pa tudi strog in zahteven. Pri njem delavci niso izgubljali časa. Tiskarski poklic je bil silno cenjen. Tiskarji so se tudi navzven ločili od drugih poklicev. Njihovo stanovsko oblačilo je bil črn jopič in nizek okrogel cilinder.
Nace Reš je doživljal razcvet tiskarstva na Gorenjskem pa tudi prve štrajke. 16. februarja 1931 je zaradi splošnega štrajka tiskarjev tedanji lastnik odpustil večino delavcev, med njimi tudi Načeta. Nato je delal deset let v Ljubljani, tik pred vojno pa je bil spet v kranjski tiskarni in je tu ostal Vse do leta 1959, ko je šel v zasluženi pokoj. A ni držal križem rok. Še dvajset let potem je urejal knjižnico in arhiv kranjskega zdravstvenega doma.
Vse življenje je bil zaljubljen v gledališče. Na odru je bil šarmanten, postaven. Kdor ga je videl kot Kantor-ja v Kralju na Betajnovi, ga ne bo nikoli pozabil, pravijo, pa v Beli bolezni, Na dnu, Celjskih grofih, Vdovi Ro-šlinki in drugih odrskih delih. Njegove kreacije so bile-dodelane do popolnosti. Na odrskih deskah je igral skoraj štirideset let. Nekoč so ga vabili v poklicno gledališče. Že avdicijo je delal v Ljubljani, pa je vseeno ostal zvest tiskarjem, svojim »črnim umetnikom«.
Življenje je hotelo tako, da svojih otrok ni imel. A ne bi mogli najti boljšega pripovedovalca pravljic, kot je bil prav Nace Reš. Znal je pripovedovati, se spominjajo tudi njegovi sodelavci v Gorenjskem tisku. Kot odprta živa knjiga, ki je ni nikoli konec. Vedno znova se začenja z dogodki iz viharnih let prve svetovne vojne, s tiskarskimi štrajki, z ljudmi starega Kranja, s posebno ljubeznijo, pa vedno znova z gledališčem.
Žal je starost neizprosna in kruta. Še pred letom dni je čil in veder hodil po svojih ustaljenih poteh po Kranju, obiskoval znance in prijatelje, se vsakič ob novem letu udeležil obiska .njegove' tiskarne v Kranju, pregledal kako napredujejo, se navduševal nad mogočnimi novimi barvnimi stroji, vrhuncem tiskarskih dosežkov v svetu. Zdaj ga je starost priklenila na njegov Škrlovec. Žal. Pa tako rad ima Kranj...
D. Dolenc
V telovadnici — Vsaka skupina (večinoma so ženske vseh starosti) telovadi po posebej pripravljenem programu najmanj enkrat na teden. — Foto: L. M.
Strelca Franc Peternel in njegov sin Franc na evropskem prvenstvu v Osijeku
Tudi na sklepnih pripravah varčevali s strelivom
Ze vrsto let najboljša jugoslovanska strelca z malokalibr-sko hitrostrelno pištolo Franc Peternel st. iz Britofa in njegov sin Franc iz Hrastja sta na 20. evropskem prvenstvu v Osijeku dosegla manj, kot sta se nadejala: oče je bil s 589 krogi (ustrelil je že 596) 25. in sin s 571 krogi (že 594) 43. Že to, da sta morala tudi na sklepnih pripravah varčevati s strelivom, pove, kakšne so razmere v jugoslovanskem strelskem športu.
Kranj — »V Osijek sva resda dopo-tovala pravočasno, še precej pred začetkom prvenstva, vendar smo zadnje dni pred najpomembnejšim letošnjim tekmovanjem slabo izkoristili. Strelišče takrat še ni bilo nared, tako da nismo mogli nemoteno vaditi. Naš trener Lojze Mikulič iz Ljubljane je skrbel za preštevilčno moštvo in se nam ni mogel dovolj posvečati, razen tega smo morali še zadnje dni pred prvenstvom varčevati pri strelivu. Najboljši »pištolaši« na svetu besede varčevanje ne poznajo: na dan po-strelijo tudi po tisoč metkov, nekateri med njimi v enem tednu toliko kot midva s sinom v enem letu. Tako radi se primerjamo z Albanci,, poudarjamo njihovo nerazvitost, toda v streljanju z malokalibrskim orožjem nas prekašajo po organiziranosti in uspehih. Samo Tirana ima več »pišto-lašev« kot vsa Jugoslavija, njihovi tekmovalci trenirajo redno šestkrat tedensko .. .« je po povratku v Kranj povedal Franc Peternel st., 24-kratni državni prvak (jubilejni, 25. naslov se mu je letos za las izmuznil), udeleženec olimpijskih iger v Moskvi in Montrealu, štirih evropskih in dveh svetovnih prvenstev, že vrsto let tudi državni rekorder v streljanju z malo-kalibrsko hitrostrelno pištolo.
Franc je prvi dan prvenstva »ustrelil« solidnih 296 krogov in delil 13. mesto med 45 strelci. Z malo več sreče bi lahko imel tudi krog več. En zadetek je bil namreč sporen, sodniki pa so mu namesto desetke, kot je bilo pričakovati, prisodili le devetko. Dobro uvrstitev si je nekoliko pokvaril drugi dan tekmovanja, z zadnjo serijo, v kateri je dosegel le 46 krogov.
»Osebni načrt sem navsezadnje izpolnil,« poudarja Franc. »Že pred prvenstvom sem namreč vedel, da to-
krat nisem v najboljši formi, tako kot sem bil lani na državnem in republiškem prvenstvu, zato sem tudi načrtoval rezultat med 586. in 592. krogi! Tekmovanje v Osijeku bo zaradi povprečnega rezultata hitro pozabljeno. Popravni izpit bo mogoče opraviti že čez leto dni v vzhodnonemškem mestu Suhlu, kjer bo svetovno prvenstvo. Tjakaj bom odpotoval le v primeru, če bom dobro pripravljen, sicer bom raje ostal doma. Tako sva se tudi dogovorila z zveznim selektorjem.«
Franca vežejo na Suhi prijetni spomini. Tam je bil na odprtem prvenstvu Nemške demokratične republike med 80 strelci iz vsega sveta odličen — peti, tam je tudi dosegel državni rekordm 594 krogov, ki je zatem veljal polnih šest let.
Sin Franc, nekdanji evropski prvak in dobitnik bronaste medalje na sredozemskih igrah v Splitu, je bil po povratku iz Osijeka še slabše volje kot oče. Prebavne motnje so ga povsem vrgle iz tira, na tekmovanju se ni mogel zbrati in tudi srčni utrip se mu je zaradi treme nenavadno visoko dvignil. »Načrtoval sem boljši rezultat in tudi boljšo uvrstitev. Letos sem že parkrat dosegel 585 krogov, medtem ko sem v Osijeku »ustrelil« le skromnih 571, prvi dan celo samo 282,« je dejal Franc Peternel mlajši, (cz)
Več tekmovanj v Lomu
Prvenstvo v tenisu in jadranju na deski
Bled — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica prireja ob koncu tedna občinsko prvenstvo v tenisu, v jadranju na deski (surfa-nju) in v kombinaciji obeh športnih panog. Teniško tekmovanje bo jutri, 14. septembra, z začetkom ob 8.30 na teniških igriščih na Bledu in jadranje na deski v nedeljo ob 10. uri v regatnem centru v Zaki. Udeleženci teniškega tekmovanja bodo razdeljeni v skupine, zmagovalci le-teh pa se bodo pomerili za naslov občinskega prvaka. V jadranju bodo lahko nastopili le tekmovalci z deskami, katerih jadro ne presega površine 6,4 kvadratnega metra. Če bo ugoden veter, bosta na sporedu dve regati, sicer le ena.
Tekmovanji se bosta točkovali in zmagovalec v kombinaciji bo tisti, ki bo zbral največ točk. Najboljši v vsaki panogi in v kombinaciji bodo prejeli pokale, prvi trije pa kolajne.
Prijave sprejema Hotelsko turistično podjetje Bled — tozd Turizem in rekreacija še danes, v petek, po telefonu 77-689 ter jutri in v nedeljo pol ure pred začetkom tekmovanj. Startnine ni. (cz)
LIGAŠKI SPORED
ROKOMET —L SRL -ženske, 2. kolo
— PtujAlples (sobota ob 18. uri); II. SRL-moški, 2. kolo — Žabnica : Dinos {—)Slovan (sobota ob 17.30), Preddvor : Termopol (nedelja ob 10. uri), Peko : Nova Gorica (nedelja ob 10.15); II. SRL -ženske, 2. kolo Preddvor : Duplje (sobota ob 18. uri); SRL-mladinke, 2. kolo
— Žabnica      Termopol   (sobota ob
16. uri), Križe : Kamnik (sobota ob
17. uri),  Peko  : Alples (nedelja ob
9. uri), Storžič : Dinos-Slovan (nedelja ob 20. uri); SRL-mladinci, 2. kolo — Peko : Ratitovec (sobota ob 18. uri), v Dupljah Kranj : Preddvor (nedelja ob
10. uri).
—J. Kuhar
škofja Loka — V petek zjutraj so se na 1350 kilometrov dolgo pot po Jugoslaviji odpeljali kolesarji Loških tovarn hladilnikov. S kolesarskim maratonom bo deset delavcev LTH proslavilo 50-letnico hladilstva v Škofji Loki. Pot jih bo prek Reke vodila ob obali do Dubrovnika, nato pa bodo prek Sarajeva kolesarili do Beograda. Vmes bodo obiskovali poslovne enote, ki jih ima LTH v teh krajih. Kolesarski maraton je prva takšna proslavitev pomembnega delovnega jubileja, na desetdnevno pot pa so se odpeljali sami prekaljeni LTH-jevi kolesarji: Lojze, Homan, Lojze Mrak, Franc Hafner, Miro Lapanja, Roman Hartman, Janez Podrekar, Tone Mulej, Miro Omrzelj, Pavle Kalan in Janez Krek (razen zadnjega stoje od desne proti levi). Pokrovitelj maratona je OOS LTH. — V. Primožič — Foto: J. Tavčar
Tek in pohod po Udinborštu
Novo balinišče
Lom — V počastitev krajevnega praznika bo v Lomu pod Storžičem več športnih prireditev. Danes ob 17. uri bo na Njivcah tekmovanje v krosu, jutri na £>reZjail ob 17. uri v domu družbenih organizacij namiznoteniški turnir, ob 19. uri šahovsko tekmovanje, v nedeljo ob 9. uri pa pred domom še tekmovanje v streljanju z zračno puško.
J. Kikel
Na Bledu
Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v golfu
Bled — Golf klub Bled prireja od 19. do .22. septembra na blejskem golf igrišču tradicionalno, že 9. mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije v golfu. Nastopilo bo okrog sto tekmovalcev iz osmih držav. Pri ženskah brani naslov Britt Heden s Švedske in pri moških Czernv Christian iz Avstrije. Tekmovanje bo tudi priložnost za domače tekmovalce, da ponovno dokažejo, koliko veljajo v mednarodni konkurenci. (cz)
Brezje pri Tržiču — Člani domačega športnega društva bodo jutri ob 16. uri predali namenu novo balinišče, v katerega so skupaj z ostalimi krajani vložili 750 ur dela. S storitvami jim je pomagalo komunalno podjetje Tržič in z materialom SGP Tržič. Ureditev objekta jih je veljala 50 tisoč dinarjev.
J. Kikel
Promet bo zaprt
Kokrica — Zaradi teka po Udinborštu, ki ga Športno društvo Kokrica prireja jutri popoldne, bo od 15.30 do 18. ure zaprta cesta od gostilne pri Laknerju do križišča z Golniško cesto. Delno bo tedaj zaprt tudi odsek Golni-ške ceste in Cesta JLA, ki vodi do avtoceste.
Kokrica, Naklo — V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega odreda septembra 1942. leta bosta konec tedna v Udinborštu dve množični rekreacijski prireditvi: sekcija za rekreacijo pri športnem društvu Kokrica prireja v soboto popoldne 6. tek po Udinborštu, TVD Partizan Naklo pa v nedeljo dopoldne 8. množični tek in pohod »Od spomenika do spomenika«.
Udeleženci sobotnega teka po Udinborštu, razdeljeni v 13 skupin po starosti in spolu, bodo tekli na progah, dolgih od 2 do 13 kilometrov. Start prve skupine tekačev bo ob 16. uri pred osnovno šolo na Kokrici. Prireditelj bo sprejemal prijave z vplačilom 100 dinarjev (pionirji ne plačajo startnine) od 14. ure dalje na štartnem mestu. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne, najhitrejši pri moških na 13 kilometrov in pri ženskah na 7 bo dobil še pokal.
Na dosedanjih petih tekih je sodelovalo 1425 tekačev in tekačic: prvo leto 53, pred tremi leti kar 423 in lani 289. Med ženskami je doslej najhitreje pretekla 7-kilometrsko razdaljo Irena Dolenc (28:43) in med moškimi 13 kilometrov dolgo progo Branko Kranjc (39:34).
Udeleženci 8. teka in pohoda »Od spomenika do spomenika« bodo krenili proti spomeniku v Strahinju, kjer bo ob 14. uri tudi spominska svečanost, z enega od 16 štartnih mest. Tu bodo tudi prejeli pohodni karton, v katerega jim bodo prireditelji med potjo od spomenika do spomenika vtisnili spominske žige. Pohodniki, ki bodo imeli na cilju v kartonu vsaj tri žige, bodo dobili spominsko značko, za vsaj šest žigov bronasto kolajno, za osem srebrno in za deset zlato spominsko kolajno. Dru-
štvo ali klub, katerega člani bodo na j* ku in pohodu osvojili največ kolajn-prejelo prehodni pokal, ki ga vsa^?^. to podeljuje pokrovitelj — občinski o° bor ZZB NOV Kranj, (cz)
Spoznajmo krajevno skupnost
S svinčnikom pot
Kranj — Športno društvo Vod^ vodni stolp pripravlja jutri, v s0*5^
pohod od spomenika do sporne
na območju domače krajevne skup
• pe o" bod"
nosti. Start prve tričlanske ekipe ^
ob devetih dopoldne, nato si sledile vsaki dve minuti. Pot jih vodila skozi športni park
StankJ do
Mlakarja do male Rupe, na Rup° v cerkve, prek Ilovke do spomenika Bobovku, odtod do vojašnice in zaj v Vodovodni stolp. Ekipe b°0v morale prehoditi pot najkasneje poldrugi uri, medtem pa bodo mCVL le izpolniti tudi vprašalnik, ki ga ■ do prejele na startu. Zato še opoz° lo: vsaka ekipa naj vzame ssa^°tov di svinčnik. Razglasitev reziut?-0e bo pol ure po prihodu zadnje ekip na cilj. Najboljše tri trojke bodo P . jele priznanje športnega društva, udeleženci pa značko. . ^
V soboto z začetkom ob 9. uri na igrišču pri osnovni šoli Sim° Jenka tudi tekmovanje v malem £ gometu, na katerem bodo poleg elt P posameznih sosesk sodelovali ^e !? gometaši iz krajevne skupnosti V brova v Goriških Brdih.
NOVO V KINU
Domači film Oče na službenem potovanju Emira Kusturice bo v Kranju v kinu Center na sporedu ves teden, od 15. do 22. septembra. O filmu je bilo že toliko napisanega, da zgodbo že poznamo. Govori o fantičku, skozi čigar zavest in čustva se pretakajo in lomijo burna petdeseta leta. Čas, v katerem živi, ni naklonjen ne njemu ne njegovemu očetu, uradniku. Spletke pripeljejo očeta v zapor: eden od tedanjih zapornikov je, katerih politične krivde niso mogli nikoli dokazati. In tako je deček Malik priča mnogim konfliktnim situacijam. Vrsta nagrad, med drugim Zlata palma letošnjega Cannesa, pet nagrad v Puli in še druge, priča o odličnem filmu, o odlični igri in režiji.
Srečen božič, gospod iMvvrence je japonsko-angleška filmska koprodukcija. Podpolkovnik Laurrence je leta 1942 ujet v japonskem taborišču v Indoneziji. Japonsko razume le on. Japonski stražarji zapornike sovražijo, ker tako nečastno in ponižavajoče prestajajo zapor, Japonci namreč v takem primeru umirajo častno, s harakirijem. V taborišče pride tudi neubogljivi major Jack Celliers. Storijo vse, da bi ga zlomili. ZaZne se borba za obstanek. . .
KINO
KRANJ CENTER  -   13. septembra;
franc. komedija OPERACIJA BANZAI ob 16. uri, premiera jap. angl. vojne drame SREČEN BOŽIČ, GOSPOD l AV/RENČE ob 18. in 20. uri, 14. septembra: franc. komedija OPERACIJA BANZAI ob 16., in 18. uri, jap. angl. vojna drama SREČEN BOŽIČ, GOSPOD IAWRENCE oh 20. uri, premiera amer. pust. filma BOJEVNIKI IZGUBI JENEG A SVETA ob 22. uri, 15. septembra: franc. komedija OPERACIJA BANZAI ob 15. in 19. uri, jap. angl. vojna drama SREČEN BOŽIČ, GOSPOD IAW-RENCE ob 17. uri, jug. barv. politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 21. uri, 16. septembra: amer. fant. film BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA ob 16. uri, jug. bari), drama OČE NA SUJŽ-BENEM P()TOVANJU ob 18. in 20.15, 17. septembra: amer. glasb film BREAKDAN-CE ob 16. in 18. uri, jug. barv. politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 20. uri, 18. septembra: fUQ barv politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 18. i/i 20.15, 19. septembra: amer. barv. pust. film BOJEVNIKI IZ-GU BIJ EN EGA SVETA ob 16. uri, jug. politična drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 18. in 20.15
KRANJ STORŽIC - 13. septembra: premiera jug. krim. filma NEVARNA SLED ob 16., 18. in 20. uri, 14. septembra: ital. špan. barv. film TUAREG ob 16. uri, jug. krim. film NEVARNA SLED ob 18. in 20. uri, 15. septembra: avstral. akcij film 1'OIIESNE LI MAKS ob N. in 18. uri, danski dokum. film ROJEVANJE - ANATOMIJA IJUBE-ZNI IN SEKSA ob 16. uri, premiera amer. akcij, filma ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri, 16. In 17. septembra: amer. akcij, film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 16-, 18. trt 20 uri, 18. septembra: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 16., 18. in 20 uri, 19. septembra: amer. krim. komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 16. uri, danski barv. doku. film ROJEVANJE -ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA ob 18. in 20-. uri
TRŽlC— 13. septembra: amer. barv. film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. in 20.15, 14. septembra: ital. špan. pust. film TUAREG ob 16. uri, jug. krim. film NEVARNA SLED ob 18. in 20. uri, 15. septembra: amer. pust. film RJOVENJE ob 15. uri, amer. fant. film 2019-PO PADCU NEW YORKA ob 17. in
19. uri, premiera amer. fant. filma BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA ob 21. uri,
17. in 18. septembra: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 18. in 20. uri, 19. septembra: angl. barv. film ZAKIAD VIZ-GUBUENEM LETALU ob 18. in 20. uri
KAMNIK DOM - 13. septembra: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 18. in 20. uri, 14. septembra: amer. pust. film KASKADER ob 16. uri, amer. komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob
18. in 20. uri, premiera jug. politične drame OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 22. uri, 15. septembra: aru/L akcij, film ZAKIAD V IZGU BIJ ENEM LETALU ob 15. uri, amer. komedija NAJBOIJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 17. in 19. uri. premiera ital. špan. pust. filma POD VULKANOM ob 17. in 19. uri, 16. septembra: u u I špan. pust. film TUAREG ob 18. uri, premiera amer. komedije BRODWAY DANNY ROSE ob 20. uri, 17. septembru: Ital špan. pust. film TUAREG ob 18. in 20. uri, 19. septembra: amer film POD VULKANOM ob 18. in 20. uri
JESENICE RADIO - 13. si-ptembra: amer. triller VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma BOJEVNIKI l/.CA KUMO I SVETA oh 21. uri. 14 septembru: amer. fant film POŠAST l/. A/nr VIRJA ob 17. in 19. uri, 15. septembra: amer. fant. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 17. in 19. uri, 16. septembra: amer. akni film PIRATI AVTOCESTE ob 17. in 19. uri. 17. septembru: a mer krim film SLED ZA PREKLETIMI ob 17. in 19. uri, 18. septembra: franc komedija OPERACIJA BANZAI ob 17. in 19. uri
JESENICE PIAVŽ - 13. septembra: amer. erot. zgod. film OKRUTNI KALIGU-IA ob 18. in 20 uh. 14. septembra: amer. fant. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 18. m
20. uri, 15. septembra: amer. triller VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri, 16. septembra: amer komedija ZAKIAD V IZGUBIJE-NEM LETALU ob 18. in 20. uri, 17. septembra: franc. komedija OPERA* 'UA B iNZAl ob 18. in tO uri, 19. septembra: 0 ffltfI piifl film KASKADER ob 18. in 20.15
KRANJSKA GORA
- 13. sePtetn^\)
amer. fant. film POŠAST IZ MOČVIRJA" 18. uri, 17. septembru: amer. triller VOJi* IGRE ob 20. uri
DOVJE - 15. septembra: amer. krif film SIJSD ZA PREKLETIMI ob 20.
Škofja loka sora -13. &Ptenl,g
angl. komedija LOKALNI JUNAK ob in 20. uri, 13. in 14. septembra: am^. avant. film BEG ob 18. in 20. uri, 17. i«'g septembra: amer. glasb, film FOOTLUU ob 18. in 20. uri, 19. septembra: amer. * medija NIZKI UDARCI ob 20. uri M.
ŽELEZNIKI OBZORJE - 13. seP^u bra: amer. avan. film BEG ob 20. uri, . septembra: angl. komedija LOKALNI J ■ NAK ob 20. uri, 15. septembru: amer. «fc<*£ film STRVKAR ob 18. in 20. uri, 18-tembru: amer. film NOČ ČAROVNIC ob ' '
POLJANE -  13. septembra: amer. fi1* STRYKER ob 20. uri, 15. septembra <""r film NOČ ČAROVNIC ob 18. uri. 17• tembru: amer. komedija NIZKI UDA* ob 20. uri fcrf-RADOVLJICA - 13. in 19. septent"1^ amer. barv. film STRAŠI' ob 20. ut%J^ septembru: nem. film NORA PETD^'g, LETA ob 18. uri, braz. erot. film SANJ*T, JEN JE NEKE ŽENSKE oh 20. uri, H-tembru:   amer.   film   MORILEC   1»)' \b ODRAZA ob 18. uri, amer. film STRAŠI" 20. uri, 16. septembru: nem. barv. /i'"1' RA PETDESETA LETA ob 20. uri, lljfft. tembru: braz. erot. film SANJARJENJA *: KE ŽENSKE oh 20   uri.  18. septen'^'u amer. film MORILEC BREZ OBRAZA 20. uri jjA.
BLED    13. septembru: amer. film f RIJINI UUBIMCI ob 20. uri, 14. #P{<e'r. bru: amer. film RAGTIME ob 17.30, film MARIJINI UUBIMCI   h 20. uri, septembru: amer. film PARTNERJA o" ,q_ uri, amer. film MARIJINI UUBIMCI oD ft
20   u rt, 17. septembru: nem. film • ■ PETDESETA LETA ob 20. uri, 18. *fSjd bru: braz. erot. film SANJARJENJE N*ZZ
PETDESETA LETA ob 20. uri, 18. m
uri, 16. septembru: amer. film STRA*
20   uri    17   ventetnhru- nem    film   N U ,
ŽENE ob 20. uri, 19. septembra: amer- r
BOHINJ      14. septembru: avu" ffl-PAR l\ERJA ob 20. uri, amer. film >iA ME ob 17.30 in 20. u 11. 19. septembru: n
■:k, film Vt )RA PETDESETA LETA o"
MOR 11 K   URI / OHRA/.A oh 20 a'i
J
PETEK. 13. SEPTEMBRA 1985
OBVESTILA — OGLASI
11. STRAN (M^EMMGLAS
Zavarovalna skupnost Triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Šolsko nezgodno
zavarovanje
Na Gorenjskem šolsko nezgodno zavarovanje vsako leto za-jame najmanj 85 odstotkov šolarjev osnovnih in srednjih sol — Lansko zavarovanje traja še do 31. oktobra — V Poteklem šolskem letu se je doma, v šoli,med počitnicami ln v prometu ponesrečilo več kot 1000 otrok
Z začetkom septembra so na cestah proti šolam rume-Rele rutice ter vsem zgovorno kazale, da so v prometu Prvikrat povsem samostojni Prvošolci. Toda rutice — letos je za 7000 gorenjskih pr-vošolcev prispevala polovico sredstev za nakup novih rune Zavarovalna skupnost Irigiav — otroka ne obvaru-Jeio stoodstotno pred prometno nezgodo, pred nesrečnim padcem v šoli ali doma. Takim nezgodam se ne izognemo niti odrasli, kaj šele Vedno preveč živahni šolarji.
Ze vrsto let vpeljano nerodno zavarovanje, ki ga tu-01 letos Zavarovalna skupnost Triglav pripravlja za osnovnošolce, učence in štu-iente, prav tako ne obvaruje Pred nezgodo, vendar pa lahko kar precej omili posledi-^- Lani je bilo na primer na gorenjskem zavarovanih okoli 26.000 mladih v osnovah in srednjih šolah, kar je sJ°raj 85 odstotkov vse šol-ske populacije. Za majhno pačilo, letos znaša premija °n 80 do 150 din, so bile izpla-
čane kar visoke odškodnine za 1097 primerov. Vsega skupaj je bilo za odškodnino izplačano skoraj 2,7 milijona novih din ali za 43 odstotkov več, kot je bilo zbranega denarja s premijami. Čeprav šolsko zavarovanje prinaša »izgubo«, ki se, mimogrede rečeno, lahko pokriva z drugimi zavarovanji, je toliko pomembnejša vzgoja šolske mladine, ki naj pozna, na kakšen način se lahko tudi z zavarovanjem lahko omilijo posledice nezgod v šoli, doma, med počitnicami. Šolarjem se pripeti največ nezgod pri šolskih dejavnostih, »nevarne« so tudi počitnice in šele na tretjem so prometne nezgode.
Otroci so te dni iz šole že prinesli staršem zelene listke, ki podpisani in z imenom učenca ter plačilom izbrane premije že pomenijo sklenitev zavarovanja. Za šolarje, ki so bili zavarovani v preteklem šolskem letu, sicer še velja, da so zavarovani še dodatna dva meseca v novem šolskem letu, to je do 31. ok-
tobra; za prvošolce, ki prvič sklepajo takšno zavarovanje, pa seveda velja od dneva, ko v šoli vplačajo premijo. Zanje je zatorej takšno zavarovanje še posebej pomembno.
Lani je Zavarovalnica Triglav   izplačala  okoli 1000 dnevnih prispevkov. Ti znašajo letos od 100 do 180 novih din na dan, odvisno od vplačane premije. Takšno odškodnino dobe tudi šolarji, ki z nogo ali roko v mavcu še vedno lahko obiskujejo šolo. Manj kot sto je bilo lani hujših nezgod, nekaj se jih je končalo tudi z invalidnostjo, tri pa s smrtjo. Zavarovalna vsota za invalidnost je letos od 240.000 do 456.000 novih din, medtem ko vsota, ki jo zavarovalnica plača za primer smrti, znaša od 60.000 din (za vse, stare manj kot 14. let) pa tja do 114.000 novih din. Vsi pogoji in ugodnosti zavarovanja so razumljivo razloženi na zelenih listi-. čih, ki jih otroci prinašajo iz šole staršem v razmislek in odločitev — tudi zavarovanje lahko omili nezgodo otroka. Prav vsi učenci pa so ali še bodo   dobili   koledarčke z urnikom, ki jih je založila Zavarovalna  skupnost Triglav in bodo prav gotovo ob pomanjkanju  drugačnih v knjigarnah učencem prišli prav.
DEŽURNI VETERINARJI
od 13. 9. do 20. 9.1985 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure na Živinorejsko     veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781,
od 22. da 6. ure pa na tel.: 22-994
za občino škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MARKO OBLAK , dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
FRANC PAVLIC, dipl. vet. Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
EZBR/iU SOZMflS
DELFIN
vam nudi bogato izbiro
SVEŽIH IN
ZAMRZNJENIH
RIB
pridite v
ibs zavarovalna skupnost triglav
w£f  GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ
91
^#   XV7//. mednarodni
OBRTAN SEJEM CELJE
Golovec od 13. do 22. septembra 1985__
Poslovna dneva 11. in 12. septembra — vstop samo s poslovnimi vabili
Blagovnica Kranj
kjer vam nudimo
vsa zaščitna delovna sredstva.
Nekatera so zaradi zelo ugodnih cen v omejenih količinah, zato pohitite in izkoristite možnost cenejšega nakupa.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
KONJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
^NJ, Jezerska cesta 41 bolj/11?'v'dualne kupce krompirja za ozimnico obveščamo, da o<i D ^rompir sorte desiree in sorte igor prodajali vsak dan čejj nedeljka do petka od 10. do 17. ure. S prodajo bomo pri-v Ponedeljek, 16. septembra, v naslednjih skladiščih:
40 CERKLJE: skladišče Cerklje
**0
SLOGA:
^ NAKLO:
skladišče krompirja v Šenčurju prodajalna Primskovo, Jezerska 41 skladišče Stražišče, Križnarjeva pot 6 trgovna Naklo trgovna Križe
J,°daJa za ozimnico bo do vključno 4. oktobra. Cena 47 din za l08ram krompirja, pakiranega v vreče po 30 kg.
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
- TAJNIKA - BLAGAJNIKA za nedoločen čas
Pogoji: — administrativna ali druga ustrezna izobrazba,
— 2 meseca poskusnega dela.
- KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas
Pogoji: — PK ali NK delavka,
— 1 mesec poskusnega dela.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj, Kidričeva 53, komisiji za delovna razmerja. Informacije dobite po telefonu št.: 22-590.
[Velika denarno blagovna-
TOMBOLA
v DOMŽALAH vnedeljo, lS.septembra, ob 14.uri v športnem parku.
&lAVNl DOBITKI;
1.000.000 din JUGO 45 126 P
BARVNI TELEVIZOR Ostali dobitki v vrednosti 3.000.000 din
vabi Smučarsko društvo Domžale
K0GP - T0ZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 18 Stražišče
GRADITELJI!
Nudimo vam najcenejši nakup opečnih izdelkov. Posebno ugodnost pri nakupi do 30. septembra 1985 zaradi brezplačnega prevoza do 20 km, od 20 do 100 km pa 50 % popusta.
Nudimo vam tudi ostali gradbni material za gradnjo do III. faze — po najugodnejših cenah. Trgovina posluje tudi ob sobotah od 7 do 12 ure.
Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala.-
Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18. tel.: 21 140,21-195
V MERKURJEV! prodajalni v GLOBUSU v I. nadstropju so vam skupaj s proizvajalcem EMO CELJE pripravili veliko izbiro POSODE raznih velikosti, oblik, pastelnih barv in dekorjev. Za nekatere vrste tovarniško znižanje od 20 do 40 %.
IZBRALI SOZMflS
Na oddelku ORODJA V MERKURJEV/ prodajalni v GLOBUSU v I. nadstropju smo opazili MOTORNE ŽAGE TOMOS KOPER, tip 770, dolžina meča 50 cm. Cena 101.636.- din.
IZBRALI SOZMAS
VASTRINI BLAGOVNICI V KRANJU smo opazili bogato izbiro zaščitnih delovnih oblek različnih proizvajal cev. Nekateri imajo prav te dni občutno znižanje tovarniških cen, delovne halje dobite že do 250. - din dalje. Količine so omejene, zato pohitite!
KRANJ
ooooooooooooooooooo
IZREDNA UGODNOST o
v prodajalni BALA %
o
v o
O C O
8       FR0TIRKE na kg, cena 3.048. din. g
r -500000000000 OOOOOOOOOOOOOOC O
JKINOKMNJ
v KINU CENTER V KRANJU si oglejte uspešnico domače filmske proizvodnje
OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU
Režija: Emir Kusturica (ZLATA PALMA Cannes '85, zmagovalec PULE '85)
Igrajo: Moreno Debartoli, Miki Manojlović, Mirjana Karano-vić
NA SPOREDU V KINU CENTER KRANJ od 15. do 22. septembra 1985. NE ZAMUDITE!
mm
GLAS 12. STRAN
OGLASI IN OBVESTILA
PETEK, 13. SEPTEMBRA 1J§
10
SkofmSma
obrtnik Škofja loka
Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa razpisuje skladno z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SRS in 133. členom statuta DO prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -direktorja DO
Za imenovanje teh del in nalog je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, organizacijske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah in opravilih
ali
— da ima srednješolsko izobrazbo prej navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— da s svojim delom izpričuje opredeljenost za socialistični samoupravni socializem, razvija socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose, uveljavlja pridobitev narodnoosvobodilne vojne in zasnovo SLO in DSZ, krepi bratstvo in enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in politike neuvrščenosti, dokazuje to svojo sposobnost in znanje pri skupnem delu in vodenju in se zaveda odgovornosti za opravljanje svojih nalog.
Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa v zaprti kuverti oziroma z oznako Komisiji za razpis individualnega poslovodnega organa pri DO Obrtnik, Blaževa ulica 3, Škofja Loka. O rezultatih razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po objavi.
SGP TEHNIK KSSrc£££
sgp tehnik Škofja loka
tozd gradbeništvo
objavlja razpis prostih delovnih opravil s posebnimi pooblastili
vodenje računovodske službe
Pogoji: — visoka šola ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih ali
višja šola istih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih,
— gospodarska razgledanost,
— izpolnjevanje pogojev, določenih v DD o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka,
— izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, predvidenih za to delo in naloge.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«, na naslov SGP TEHNIK, Kadrovska služba, Škofja Loka, Stara cesta 2, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4
Po sklepu komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije ponovno objavljamo prosta dela
1. DVEH ClSTLK proizvodnih prostorov
2. DVEH KVALIFICIRANIH KOVINARJEV za delo na stružnih avtomatih
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev:
pod 1. — zaključeno osnovno šolo,
— starost nad 18 let;
pod 2.  — kvalifikacijo kovinarske smeri,
— vsaj nekaj mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Delovni čas pod 1. bomo določili po dogovoru z izbranima kandidatoma (dopoldansko, popoldansko ali izmensko delo), pod 2. pa delo poteka v dveh izmenah.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4.
OBRTNO PODJETJE CERKLJE Cerklje 96
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. ZIDARSKA DELA
— 2 delavca
Pogoji: — KV zidar, starejši od 18 let, 3 leta delovnih izkušenj.
2. MIZARSKA DELA
— 2 delavca
Pogoji: — KV mizar, starejši od 18 let, 3 leta delovnih izkušenj.
3. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: — končana srednja ekonomska šola, 6 mesecev delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik).
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, KRANJ, n. sol. o.
Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Delavska restavracija Kranj
razpisujemo imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višješolska ali srednješolska izobrazba gostinske ali druge ustrezne smeri,
— 5-letne delovne izkušnje,
— pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za imenovanje je 4 leta.
Komisija za delovna razmerja TOZD Orodjarna Kranj razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
SEKRETARJA (ki opravlja tudi dela pooblaščenca za varstvo pri delu v temeljni organizaciji)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visokošolska ali višješolska izobrazba pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
— strokovni izpit iz varstva pri delu,
— 5-letne delovne izkušnje,
— pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Ki-bernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po zaključku roka za zbiranje prijav.
KEMA - EXOTERM Kemična tovarna Kranj
Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge
1. VODJE NABAVNE SLUŽBE
Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, komercialne, kemijske ali metalurške smeri (VI. zahtevna kategorija).
— aktivno znanje enega tujega jezika,
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
— poskusno delo traja 90 dni.
2. DVEH DELAVCEV V PROIZVODNJI
Pogoji: — končana osnovna šola,
— starost 18 let,
— poskusno delo traja 30 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27
Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas:
1. OPRAVLJANJE KIJUCAVNICARSKIH DEL
— več KV delavcev
2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KIJUCAVNICARSKIH DEL
— več PK delavcev
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — da imajo končano IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja, smer ključavničar (poklicna šola ključav ničarske smeri);
pod 2. — da imajo nedokončano poklicno šolo in vsaj eno le to delovnih izkušenj v kovinarski stroki.
Poleg tega komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa razpisuje dela in naloge
PRIPRAVNIKA
— dva delavca
Pogoji za sprejem
— višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — VI. stopnja zahtevnosti,
— sreHnja izobrazba ekonomske smeri — V. stopnja zahtev nosti.
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe. Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, najkasneje v 8 dneh po objavi tega oglasa. Poskusno delo je določeno v skladu s samoupravnimi ukti DO.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka prijave.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
bo organizirala v šolskem letu 1985/86 naslednje splošne
tečaje:
1. 100-urne začete in nadaljevalne tečaje angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine
2. Tečaj poslovnega jezika za delavce v zunanji trgovini
3. Gospodinjske tečaje splošnega kuhanja (60 ur), priprave domačih jedi (40 ur), pripravljanja najrazličnejših jedi dru* gih jugoslovanskih in nekaterih evropskih narodov(60 ur) ter številne krajše 10-urne specializirane tečaje
4. Začetne in nadaljevalne tečaje ročnega ter strojnega pletenja, kvačkanja in šivanja
Priporočamo krajše oblike — VAJENICE — za vse tiste, ld osnove ročnih del obvladate, utrdili boste le posamezne najtežje elemente.
5. 30-urni tečaj avtogenega treninga — vaje za sprostitev, krepitev zdravja ter boljšo storilnost z napotki za zdrav način življenja.
Tečaji so v popoldanskem času, kraj in čas uskladimo z naročniki oziroma udeleženci.
Prijave in informacije sprejema Delavska univerza Škof]8 Loka, Podlubnik l/a, telefon 60-888 ali 62-761,interna 35.
MERCAT0R-KMETIJSK0 ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n ML o KRANJ
902D
mehcato« kit
Cesta JLA 2
oglaša prosta dela in naloge
ZA TOZD MLEKARNA KRANJ
- UPRAVNO-ADMINISTRATIVNEGA ali EKONOMSKEGA TEHNIKA
za tajniška dela TOZD in tajniška dela za samoupraV»e organe
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, dobro z°a nje strojepisja.
za TOZD TOVARNA OLJA, OLJARICA BRITOF
- KMETIJSKI, STROJNI, ELEKTRO ali ŽIVILSKI TEHNIK
za izmensko vodenje dela v rafinaciji
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je štir' izmensko.
- STROJNIKA ali KMETIJSKEGA TEHNIKA za delo pri čistilni napravi — 2 delavca
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, štiriizme0 sko delo, — moški, odslužen vojaški rok.
- KUHARJA
za pripravo in delitev toplih obrokov
Posebni pogoji: — 3 mesece delovnih izkušenj, tečaj hig»e" .   skega minimuma, delo se opravlja v delj nem delovnem času.
ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE za prodajo živilskih artiklov
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko je pripravnik.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Spl°^0° kadrovski sektor Kranj, JIj\ 2, v 8 dneh po objavi.
tudi
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
1. DVE PK KUHARICI za nedoločen čas
Pogoji: — tečaj za PK kuhanje,
— eno leto delovnih izkušenj,
— higienski minimum,
— samo dopoldansko delo.
2. KV SlVIIJO za nedoločen čas
Pogoji: — poklicna tekstilna šola,
— eno leto delovnih izkušenj,
— samo dopoldansko delo.
Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na
IkUIfUtUUU   » »l»J    V1U1.1JU   ^1 IJUVU   V   VJ   Ulll   II   pu   VJUJUVI   U^lUilU „ .J
slov Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, Kadrovska slu* Kranj, Staneta Žagarja 19, telefon 24-381.
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o.
razpisuje prosta dela in naloge STRUGARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati n«s nje pogoje:
led
— poklicna kovinarska šola strojne smeri (strugar ali r6* j* lec) in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah st»
garja.
Poskusno delo traja tri mesece. . Prijave 1 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh r objavi na naslov: Gorenjska predilniea Škofja I^oka, Kidr1 va 75, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po P teku roka za sprejemanje prijav.
HHK. 13. SEPTEMBRA 1985
OBVESTILA, OGLASI
13. stran mmms^MGLAS
Lfch
LTH DO THN Skof ja Loka, n. sol. o. Kadrovska komisija OE SET, DS skupnih služb
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
L KV SKLADIŠČNIK za nedoločen.čas s trimesečnim Poskusnim delom
Pogoj: — poklicna šola trgovske smeri,
— poznavanje trgovskih uzanc,
— organizacija poslovanja skladišč,
— organizacija poslovanja tozda,
— do 2 leti delovnih izkušenj.
2 3 delavce KV SKLADIŠČNI MANIPULANT za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom (po možnosti moški)
Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri,
— seznanjenost z varstvom pri delu,
— do 1 leta delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
C*
LIP, lesna industrija Bled TO Lesna predelava Podnart
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VODJE VZDRŽEVANJA
z naslednjimi delovnimi pogoji:
— VI. stopnja zahtevnosti dela elektro oziroma strojne smeri in 2 leti ali V. stopnja istih smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— izpit iz S naprav — nemščina pasivno,
— strokovni izpit iz VPD.
Kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: LIP Bled, TO Lesna predelava Podnart, Podnart 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi.
£jAJEVNA SKUPNOST BRATOV SMUK KRANJ
^vet krajevne skupnosti objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
^°goji: _ višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri,
— popolno znanje strojepisja,
— družbenopolitična aktivnost,
— sposobnost za opravljanje delovne naloge tajnika in organiziranje dela samoupravnih organov krajevne skupnosti.
j) — prijave je 15 dni po objavi, ^skusno delo traja tri mesece.
Hok
^ izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbilju prijav.
^'jave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Krajevna .Kupnost Bratov Smuk, svet krajevne skupnosti, Kranj, Cesta
roaja 5.
ALPETOUR
Hotel TRANSTURIST Škofja Loka
obvešča goste,
da bosta BAZEN IN SAVNA
od nedelje, 15. septembra, dalje odprta vsak dan od 16.—20. ure, razen ponedeljka.
Vljudno vabljeni!
O O O
o
^JD« Ljubljana
Triglav — Gorenjka Lesce, n. sub. o., M!Sce, Rožna dolina 8
*0rnisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
*• Vodenje finančno planske službe
Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri, * — 5 let delovnih izkušenj.
' vodenje proizvodnje mp
Pogoji: — višja izobrazba živilske smeri, j — 3 leta delovnih izkušenj.
• Vzdrževalec - ključavničar - dva izvajalca
Pogoji: — poklicna šola — strojni ključavničar, . — dve leti delovnih izkušenj.
' Vodovodni instalater - en izvajalec
Pogoji: — poklicna šola za vodoinstalaterja, — 2 leti delovnih izkušenj.
(jej°DJavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno
delr
.e»0. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim
K,
•Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po .°3avi ŽITO Ljubljana, tozd Triglav — Gorenjka Lesce, Ro-0"a dolina 8.
r l2biri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbi-nJu prijav.
ooooooooooooooooooo
hran j ŠPORT, Tavčarjeva 31 3
g TA TEDEN ZA VAS §
^ženske bunde 7.351.— din g c moške bunde od 8.450.— dol 1.061.— dino
£ Elita, hiša dobrega nakupa! ^
COOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ALPETOUR
— NA JARČJE BRDO po gobe skupaj z revijo MOJ MALI SVET
— BRIONI, eno ali večdnevni izleti v Istro z ogledom Brionskega otočja
— IZBOR IZLETOV za zaključene skupine po domovini in k sosedom
— BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 21. 9.
— SALZBURG, 1 dan, avtobus, odhod 28. 9.
— MUNCHEN, razstava mineralov in fosilov, odhod 17. 10.
— MUNCHEN, oktoberfest, eno ali dvodnevni izlet za skupine
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
ŽELEZARNA JESENICE
ŽQ, g's0ovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne Hiž ' .1985 in v skladu z 92. in 93. členom statuta delovne orga-I   ClJe razpisujemo dela oziroma naloge
J^OJE SEKTORJA ZA EKONOMIKO, šifra 5151 U-5,1 l v^ba
*°0JK SKKTORJA NOVOGRADENJ, šifra 5601 U-5, 1 <**ba
Ni
• — visoka šola ekonomske, organizacijske ali tehnične usmeritve,
5 let delovnih izkušenj,
— imeti morajo pravilen odnos do samoupravljanja,
— morajo biti pošteni ter imeti pravilen odnos do po-I*bra ,    vezovanja pravic in obvezno.11
n' kandidat bo imenovan za 4 letu.
^ — visoka šola metalurške, strojne, elektro ali gradbene usmeritve, "*■ 5 let delovnih izkušenj,
"■* imeti morajo pravilen odnos do samoupravljanja, morajo biti pošteni ter imeti pravilen odnos do po-l*br   .    vezovanja pravic in obveznosti, u   n> kandidat bo imenovan za 4 leta.
v V«i ' nuJ PoSU°Jo prijave /. dokuzili o izpolnjevanju pogo-^Sft*; ^neh po objavi razpisa na kadrovski sektor Železarne
ic«, Cesta Železarjev 8, z oznako »za razpisno komisijo fo^jo sektorja za ekonomiko« oziroma »za razpisno komisi
v
v°djo sektorju novogradenj«.
VELIKA IZBIRA RIB V NOVI TRGOVIHIV RADOVLJICI
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v
TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj
- 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj
Pogoji: — šola za voznike motornih vozil in Lepit D kategorije,
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot leto na delih poklicnega voznika Poskusno delo tri mesece.
TOZD GOSTINSTVO KRANJ
- 2 NATAKARJEV I
Pogoji: — gostinska šola, smer natakar, in 2 leti delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika.
Poskusno delo tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5.
Kundidute bomo obvestili v roku 60 dneh po izteku prijavnega roku.
Osnovna šola profesorja dr. Josipa Plemlja Bled
svet šole razpisuje delo in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje iz Zakona o združenem delu in pogoje iz Zakona v osnovni šoli.
Imeti mora:
— višjo ali visoko izborazbo pedagoške smeri ter pet let delovnih izkušenj,
— opravljen strokovni izpit,
— organizacijske sposobnosti,
— biti mora družbenopolitično aktiven in predan naši samoupravni socialistični-usmeritvi.
Mandat traja 4 leta. Nastop dela 13. novembra 1985. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola profesorja dr. Josipa Plemlja Bled, s pripisom »Za razpisno komisijo«.
		ZAHVALA
		Ob smrti našega dragega moža in očeta
	a. J M	FRANCA JAKLINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala družini Breme za nesebično pomoč, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred.		
ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI SO GA POSPREMILI NA NJEGOVI PRERANI ZADNJI POTI!		
		VSI NJEGOVI
Kranj, 4. septembra 1985		
ZAHVALA
Tiho in za vedno nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi ata in stari ata
ANTON GUZEU
iz Nove Oselice 1, Sovodenj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, tolažilne besede in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se KS Sovodenj za poslovilni govor, kolektivom Odeje, Kroja, Tehnike, Ter-mopola in Doma upokojencev za podarjeno cvetje in pevcem ter g. župniku Jakobu Kralju za lep pogrebni
obred.
VSI NJEGOVI
Sovodenj, Škofja Loka, Maribor, 3. septembra 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre in skrbne žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MARIJE KEPIC
roj. DEŽMAN
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč ter sorodnikom, znancem in prijateljem za darove in cvetje. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Beleharju in sestri za zdravljenje in skrb v njeni težki bolezni. Zahvala tudi g. župniku za obisk na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in vsem, ki ste se prišli poslovit od mame in ste jo pospremili na zadnji poti.
ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
Vopovlje, 5. septembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage žene, sestre, sestrične in tete
IVANKE RANT
roj. ŠTURM
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem Lovrencovim, Matevžicovim iz Studena za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni dr. habjanu in dr. Možganu. Prisrčna hvala velja kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
VSEM ZA VSE ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: mož Lovro, sestra Pavla, brat Janko in nečakinja Marija
Zali log, Potok, 6. septembra 1985
GLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 13. SEPTEMBRA Ijj
MALI OGLASI
tel.:27 960 ceiraJtAie
aparafMrroil
Prodam malo rabljen KOMBAJN za krompir, poljski, in TROSILEC umetne-
§a gnoja vikon lanko Tičar, Voklo 86, enčur _11563
Prodam GORENJE CENTER z zvočnikih x 50 W. Telefon 25-159 11564 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ singer. Telefon 65-195 11565 Prodam SILOKOMBAJN. Kranj, Je-
zerska c. 92_11566
Prodam TRAKTOR TV 21, star tri leta, z OBRAČALNIKOM in KULTIVA-TORJEM. Janez Šlibar, Zg. Dobrava
13, Kamna gorica_11567
Prodam PELTONOVO TURBINO, širina lopatic 12 cm, premer gonilnika 60 cm. Naslov v oglasnem oddelku
__11568
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje akvamarin, ekran 67, star 7 let. Telefon
70-082_11569
Prodam varnostni LOK za TRAKTOR
Store. Tupaliče 9, Preddvor_11570
Prodam poljski KOMBAJN za krom-
pir. Strahinj 7, Naklo _11571
Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0,50 ter KRAVO in BIKCA (230 kg). Grad 43,
Cerklje_;_11572
Prodam CIRKULAR za žaganje drv
češnjevek 25, Cerklje_11573
Prodam črno-beli TELEVIZOR Ei Niš. Bajželj, C. 1. maja 71, Kranj 11574
48. 575
io. i_/aj*.i?i j,     .  i. 111 a j a / i, iviaiij     i i
Prodam RAČUNALNIK spectrum Telefon 26-723 11
Atelje za barvno in črno belo fotografijo CERKLJE 163
Cenjenim strankam sporo čam mojo novo telefonsko številko: 064 42 040.
Sprejemam barvne filme v razvijanje in izdelavo fotografij, filme mi lako pošljete po pošti, s fotografijami vam jih pošljem po povze tju.
Priporočam se.
Prodam dobro ohranjena stara OKNA z roletami. Jože Anžič, Sp. Des-
nica 20
11585
Prodam dve dobro ohranjeni trodel-ni OKNI 1400x1500 mm. Jesenice, Mencingerjeva 7_11586
Prodam 2500 kg fasadnega PESKA »Zreče«. Ivan Frelih, Sr. Bitnje 66, Žabnica__11587
Prodam STREŠNO OPEKO »Dravo-grad« trajanka, cementno sive barve, brez posipa, 500 kosov. Balantič, Pre-doslje 86 _11588
Prodam 500 kosov MODULARNE OPEKE 19x19x28 in ZAJCE modri rex z rodovnikom. Telefon 79-707 ._11589
Poceni prodam približno 2 m3 belega FASADNEGA PESKA »Sostro« in 21 vreč APNA. Podjed, Sr. vas 63, Šen-čur_11590
Prodam 3 tone CEMENTA in nekaj ostalega GRADBENEGA MATERIALA. Karel Trilar, Grenc 9, Škofja Loka __11591
Prodam 2000 kosov rabljene OPEKE bobrovec. Brane Lipnik, Moste 16/A, Žirovnica, tel. 80-224 ali 80-335   11592
Prodam rabljen GRADBENI LES. Te-lefon 50-369 11593
Prodam OSTREŠJE: 34 ŠPIROVCEV 12x14 x 7800 cm in 10 LEG 18x20x7800 cm. Iztok Golob, C. svo bode 24, Radovljica, tel. 75-986 od 14. do 15. ure _11594
************
Prodam nov TELEVIZOR grundig (56) z daljinskim upravljanjem in carinsko deklaracijo. Ana Boštar, Staneta Rozmana 4, Kranj_11576
HITACHI SDT 7785 stereo GLASBENI CENTER 25 W sinus z boksi 40/60 VV prodam. Benedik, Tominčeva 72, Kranj, tel. 23-722_11577
Prodam HITACHI prenosno komponento, 2 x 30 W in SPECTRUMA 48 K z dodatno opremo. Moše Pijadeja 14, tel. 28-861 — int. 21-99 ob delavnikih, Bešič_11578
Prodam TRAKTOR deutz 4006 s kabino, tribrazdni PLUG OLT, hidravlični NAKLADALEC leon T 450. Zavrl, Med-no 9, Ljubljana — Šentvid_11579
Prodam nov PISALNI STROJ unis (portable) in RAČUNALNIK spectrum z osmimi trakovi Ponutioe na naslov: Marko Medic, Škofja Loka, Groharje-vo naselje 8_ 11786
Prodam stenski elektronski IGRALNI AVTOMAT, primeren za gostilne ali bifeje. Telefon 23 367_11787
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR sanvo, ekran 42. Telefon 064/23-650 _11788
TELEVIZOR grundig, barvni, 56 cm, star 8 let, obnovljen ekran, prodam za 56 000 din. Telefon 22 996_11789
Prodam STROJ za rezanje cevnih navojev »REMS«. Naslov v oglasnem oddelku_11790
Prodam PUHALNIK EOLO 33 Tele fon 70-411_11791
Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO motti. Mirko Žuran, Hudo 12, Tržič _11792
Prodam TRANSPORTER za spravilo silaže, dolžina 10,5 m Tatinec 1, Pred dvor, tel. 22-813 _11793
Prodam OJAČEVALEC pionner AX 30, TUNER FX 3 L, KASETOFON sharp RT 100 H in ZVOČNIKE vvharfedale. Telefon 44 570_11794
Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje avtomatic 900. Ogled popoldan. Nartnik, Šorlijeva 8, Kranj
11824
gradbeni mal
Ugodno prodam nov DIMNIK schie-del, premera 20 cm, dolžine 9,5 m in
5 m' TERVOLA. Planina 57, Kranj _11483
Prodam MARMOR. Stane Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka 11409
Ugodno prodam dve novi OKNI 140 x 140 z roletami, zastekleni. Pot za krajem 9, Kranj_11580
10% ceneje prodam enoročne avstrijske PIPE za kuhinjo, BIDE in TUŠ, 12 vreč APNA in 12 m' OPAŽA iz pla stificirane iverke. Telefon 25-717 11581
Prodam 118 m' trdega TERVOLA za tlake (estrih), 5 cm, II. kvalitete in 100 m' MREŽE za tlake. Alojz Šifrer, Žabnica 23_ 11582
Prodam 450 kg fasadnega PESKA, drap barve »Zreče« in vrečo belega CEMENTA Kadivec, Hrastje 131 11583
Prodam nekaj ŠPIROVCEV dolgih
6 m. Vetescvo 44, Cerklje_11584
ZLATARNA
Goldie
MEGLIC STANISLAV RADOVLJICA
POROČNI PRSTANI
ŽE OD 10.000 — din dalje.
************
Prodam PUNTE in BANKINE. Ber nard Kožuh, C. talcev 27, Škofja Loka _11813
IZOTEKT poceni prodam in dostavim. Avsec, Podlubnik 160, Škofja Lo-ka — popoldan_11814
Prodam 100 mJ smrekovih in borovih STROPNIH OBLOG. Sršen, Dvorje 56, Cerklje_11815
STREŠNO OPEKO folc poceni pro-dam. Roblek, Bašelj 36, tel. 45-292 __11816
Prodam »ŠKRILJAVE PLOŠE«, 200 m! za strešno kritino. Telefon 47-149_ 11817
Prodam GRADBENI LES in ŠPIROV-CE, dolge 7 m. Voglje 44, Šenčur _11818
Prodam večjo količino rabljenih SALONITNIH PLOŠČ. Langus, Črnivec 6, tel. 79-018_11819
Prodam 3 tone CEMENTA 450, cena 20 din. Olševek 2, Preddvor      118200
Prodam 2000 kosov rabljene OPEKE, navadni format. Zvone Fireder, Gorenja vas — Reteče 63, Škofja Loka _11821
Prodam BALKONSKA VRATA ter-moton 100 x 220 cm. Andrej Berton-celj. Partizanska 46, škofja Loka 11822
Prodam nov schiedel DIMNIK, višine 8,6 m. Milena Hafnar, Sp. Duplje 101 11823
vozila
Prodam VW HROŠČ 1500, letnik 67, registriran do julija '86. Kranj, Janeza Puharja 2, stan. 7_
Prodam ZASTAVU 101, letnik 19/b, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1986. Janez Sinko, C. talcev 17, škofja Loka_11617
Prodam ZASTAVO 101 za rezervne dele, cena po dogovoru. Damjan Me sec, Jazbine 3, Poljane_11618
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1975, za 3 SM Janhar, Bro-de 11, Škofja Loka_11619
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982
— september. Franc Starman. Pun-gart 17, Škofja Loka _11620
Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik Arsič, Sejmišče 7, Kranj __11621
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981, z vgrajeno plinsko napravo Informacije po tel. 25 461 — int 785 dopoldan
- Benedik_ 11622
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975.
Ogled popoldan. Lotrič, Levstikova 10, Kranj_11624
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976 C Kokrškega odreda 22, Kranj   11625
Prodam karambolirano LADO 2105, letnik 1984, prednji del dober. Britof 297. Kranj_11626
Prodam MZ 250 in GLASBEN STOLP benvtone ter ZASTAVO 750, po delih Bojan Benedik, Šutna 73, Žabnica, tel. 44 576_11627
Prodam CITROEN GS pallas, letnik 1978, cena 40 SM Strahinj 95, tel. 47 129_11628
Prodam VVARTBURGA, letnik 1982. Mrgole, Struževo 10/A, tel 28-759 _11629
GOLFA, letnik november 1982. pro dam Telefon 45 263_11630
Prodam 126-P, letnik december 1978. Šifrer, C. talcev 61, Kranj 11631
Prodam FIAT 127, prva registracija 1976 Ogled v petek popoldan, soboto in nedeljo. Janez ŽepiČ, Sebenje 67 _11632
Prodam R 18 TU, letnik 1983 — september, prevoženih 15 300 km, 5 prestav. Lazo Vuković, Lojzeta Hrova-ta 9, Kranj_11633
Prodam DIANO, letnik 1979 Oblak, Nazor jeva 8, Kranj Ogled v petek po-poldan in soboto dopoldan_11634
HfcNAULT 20 TS avtomatic, letnik 1979, 90.000 km, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Greiser, Jezerska 52,
Kranj, tel. 064/22-178_11635
Prodam R-4, letnik 1978. Ogled po-
poldan. Telefon 40-575_11636
Prodam karamboliran R-16. Alojz Cimerman, Kranj, Janeza Puharja 8
_11637
Prodam LADO 1200, letnik 1977. Pe-čanac, Kranj, Planina, Janeza Puharja
10_11638
Prodam LADO L 1200. Franc Veho-
vec, Letence 12, Golnik_11639
Prodam RENAULT 4, letnik 1979. Mi-ra Strnad, Zgoša 45, Begunje     11640 Prodam GOLF, letnik 1977. Franc Grašič, Senično 2/A, tel. 57-040 11641 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1983 — september. Tunjić, Kranj, Loj-
zeta Hrovata 6, Kranj_11642
Prodam IR motor, menjalnik, zaga-njač, hladilnik in streho za Z-750. Ju-vančič, Podlubnik 331, Škofja Loka
___11643
Prodam nove dele za 126-P: prednji pokrov, masko, blatnika, pragove ter druge rezervne dele. Telefon 28-833
_11644
Prodam GOLF JGL diesel, star dve leti. Luzija, C. 1. maja 61, Kranj 11645 Prodam dve ZIMSKI GUMI in VERIGE za R-4; otroško in žensko KOLO in TRIKOLO. Hladnik, Pot v Bitnje 16,
Kranj_ 11646
Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1982. Ogled popoldan. Drinić, Bistrica
12, pri Naklem _11647
Prodam VVOLKSVVAGEN 1300 po delih. Anton Špruk, Kokra 18, Jezersko
-_ 11648
Prodam ZASTAVO 750, po delih. Jo-
že Anžič, Sp. Besnica 20_11649
Prodam R-4 TL special, letnik 1981, in TOMOS avtomatic. Britof 9, Kranj
_11650
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do maja 1986, za 4,5 SM. Mitja Kermavnar, Ul. XXXI. divizije
13/A, Kranj, tel.23-515_11651
GOLF diesel, letnik 1978, ohranjen, prodam. Milan Milanović, Sp. Besnica
63 popoldan_11652
Prodam italijanski motor z menjalni kom za Z-101. Jovanović, Stošičeva 6,
Kranj_11653
PEUGEOT 304 karavan, letnik 1979, 70.000 km, prodam. Telefon št. 064/60-331 od 15. do 18. ure 11654 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 13.8. 1986. Dolinar — Zlobec, Tončka Dežmana 6, Kranj
_11655
Prodam FORD TAUNUS 2.3 GLS, prevoženih 80.000 km. Ogled popoldan. Abramović, Bohinjska Bela 41
_11656
Prodam SIMCO 1100 LE, letnik 1976. Kristane, Britof 187, tel. 23-816   11857 Prodam dobro ohranjen 125 PZ, registriran do 15.8. 1986. Jarc, Okroglo
19, Naklo_11658
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 86.000 km, za 14 SM Informacije vsak dan od 15. do 17. ure po
tel. 22-036 _11659
Kupim IZPUŠNO CEV za FIAT 132.
Telefon 70-145 _11660
Prodam VW variant Bizjak, Predos
Ije 133, Kranj_11661
Prodam FIAT 124, letnik 1971, vozen, neregistriran Rupar, Hraše 15, Lesce
_11662
Prodam ZASTAVO 750 lux, obnovljeno, letnik 1975. Telefon 80 606
__11663
Prodam GOLFA JGL, letnik 1981. Te-
lefon 21 476 _11664
Prodam R-4, letnik 1978 Telefon
25 886 _11665
Prodam karambolirano OPEL AS CONO, letnik 1973. Markun, Sr. Bela
36, Preddvor_11666
Prodam osebni avto 125 PZ, za dele, motor v odličnem  stanju. Telefon
74 426_11667
Prodam VISO super E, letnik 1983, 26.000 km. Ogled po 16. uri. Prevodnik, Zminec 57, Škofja Loka, tel 25 668 -
v službi _11668
Prodam TOMOS AVTOMATIC, star dve leti, in APN 4. Trata 4, Cerklje
____11669
Prodam GOLFA diesel, starega 9 mesecev. Strahinj 131, Naklo 11670 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984, prevoženih 9.000 km. Telefon 47 485
Prodam ŠKOLJKO za R-4. Ogled popoldan. Škofja Loka, Frankovo na-
selje 79, tel. 60-569_11672
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam Telefon 77-196
______11673
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974, obnovljeno in registrirano Slavko To-
mič. Ravne 18, Tržič_11675
Prodam R-4, letnik 1971, za 6 SM.
Telefon 70 416_11676
Prodam 6 mesecev star GOLF die sel, 9.000 km, z dodatno opremo. Tele
fon 77 675_11677
ZASTAVO 750, letnik september 1984, zaščiteno, opremljeno z našlo njali, prpdam. Telefon 064/80 395
_11678
MOTOR vamaha cross 125 cem, vodno hlajenje, star tri leta, prodam.
Zalog 80, Cerklje_11679
Prodam ZASTAVO 750, starejši le tnik, celo ali po delih. Kolar, tel. 21-005 Prodam motor, menjalnik in sedeže
za Z 101 Telefon 24 628_11681
Prodam LADO 1300, letnik 1978 -november. Stane Kalan, Breg ob Savi
67, Mavčiče ________11682
Prodam MERCEDES 808, nosilnost 4 t, letnik 1971, dobro ohranjen ka son 5,5 m Informacije vsak dan po 19. uri Tel 39 088 _11825
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, prodam. Jože Krfogec, Kranj, Moše Pijadeja 15, tel. 26-806 od 17. do 19. ure _11687
Prodam ZASTAVO '101 M, letnik 1979. Zaplotnik, Janeza Puharja 4, Kranj, tel. 39-112_11688
Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 M, garažirano, letnik 1980, prevoženih 24.000 km. Vojko Černigoj, Bi-strica 11, Tržič, tel. 50-028_11689
Prodam ZASTAVO KOMBI 435 K, letnik 1978, registriran do avgusta 1986, ali menjam za osebni avto. Karmen Terzič, Ribenska 24, Bled_11690
Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1975, registrirano do julija 1986. Bojan Železnikar, Cankarjeva 12, Tržič __11691
GS 1.2, letnik 1976, 73.000 km, prodam. Janez Golmajer, Ljubljanska 24, Radovljica, tel. 77-416 dopoldan, 75-746 popoldan _H692
Prodam DIANO, letnik 1978, 76.000 km, avtoličarsko obnovljeno. Telefon 23-905 od 9. do 22. ure   11693
Prodam tovornjak TAM 110 T 10, delno karamboliran. Telefon 60-295
_11694
Prodam dobro ohranjen APN-4 MS, dodatno opremljen. Ninič, C. Lmaja 69, Kranj___11695
Prodam rabljene letne in zimske GUME ter VERIGE za VW 1200 hrošč. Telefon 38-508 _11696
Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, prevoženih 75.000 km, cena 200.000 din in MOPED avtomatic, znamke sachs. Hotavlje 62, Gorenja vas 11697
Prodam APN-6, letnik 1982. Ogled popoldan. Uroš Klemenčič, Zvirče 50, Tržič___11698
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1984, dodatno opremljen. Telefon 064/83-046 _11699
Prodam ZASTAVO 750 LC, december 1979. Ogled v petek popoldan. Zadnikar Ivanka, Dol 8, Medvode
_11700
Prodam R-4, letnik 1975. Vodnik, Prebačevo 28, tel. 49-040_11741
Prodam 4 GUME sava semperit 145/13, cena 26.000 din. Hrastje 116, Kranj__11742
Prodam 39 100
R-4, letnik 1975.
Telefon 11683
Prodam dobro ohranjen AMI 8 bre ak, letnik 1976. Praprotna polica 23, Cerklje, tel 42 280_ 11684
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Breg ob Savi 58, tel. 40 134 11685
kranj
MODA T. P. ELITA p. o. KRANJ
objavlja javno dražbo
- KOMBIJA VW, letnik 1975, izklicna cena 1.400.000,- din
— osebni avto CITROEN GS Pallas, letnik 1978, izklicna cena šeststo tisoč dinarjev
ki bo v TOREK, 17. septembra 1985, ob 14. uri na sedežu DO Kranj, Tavčarjeva 31.
Ogled je možen v ponedeljek, 16. septembra, od 12. do 14. ure in na dan dražbe od 12. do 14. ure na sedežu DO.
Interesenti morajo plačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene do pol ure pred pričetkom dražbe.
razno prodam
Prodam GOLFA diesel, Telefon 42 162
letnik 1984 11686
LEPE SADIKE CIPRES (v kontejnerjih), višina do 1 m,prodam. Kancilija. Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12/A (vhod na dvorišče tudi s ceste Mladin-. skih brigad)__Ijffi
HRUŠKE in JABOLKA prodajamo vsak dan na C. I.maja 4, Kranj, tel. 21 582_11169
120 basno HARMONIKO prodam. Jure Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka
_11374
Solo KITARO solist z jačevalcem (orkan) in svnthesizer casio PT-30, ve liki komplet BOBNOV takton TI-8, z garancijo ugodno prodam. Denis Ko kalj, Šutna 100, Žabnica, tel 44 654 __11538
Prodam več vrtnih MIZ iz hrastovih debel Šenčur, Gasilska 1. tel. 41 084 _11539
Prodam 1000 kosov ZIDAKA 24x 12x6, 600 kosov MODULARCA 30 x 20 x 15, 700 do 800 kg betonskega železa, premera 8 in 10; MOPED avtomatic, 200 let star ŠIVALNI STROJ ad ler za muzej in dva UMIVALNIKA s pi parni. Hotomaže 13_11540
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni, in dvobrazdni PLUG orač II. s podpornim kolesom. Janez Eržen, Žabnica 59_11541
Prodam rumeno KORENJE in 1200 litrsko pločevinasto CISTERNO Podreča 49, Mavčiče_11542
Ugodno prodam čistokrvnega NEM ŠKEGA OVČARJA, starega 6 tednov, in PEČ na olje, novo, z oljem. Habič. Smokuč 39, Žirovnica _11543
Prodam NJIVO v izmeri 11.328 m* v KO Klanec Informacije C. talcev 7,
Kranj od 16 ure dalje._
LJUBITELJI PTICI Poklonim KLETKE za ptiče, dva boksa po 4 kletke. Meglic — Srečnik. Cankarjeva 22, Tržič 11544
Ugodno prodam lepo dolgo belo POROČNO OBLEKO št 38-40 Jasmi na Dedivanovič, Titov trg 22, Kranj
11545
Prodam 26 eolsko KOLO na 5 pre-stav. Telefon 28 833_11546
Prodam 14,f> cj /LATA m /»bn lole fon 28 833_11547
Prodam JADRALNO DESKO JUGO special. Igor šiler, Struževo 47/E, Kranj_11548
rjjj škofja loka LLZJ v prihodnjem tednu:
V prihodnjem tednu, točneje 18. septembra, vam bomo v Nami ponudili nekatere živilske, tekstilne in tehnične izdelke po precej ugodnejših pogojih kot sicer. Dan ali dva pred tem boste v Nami lahko prejeli tudi letake, s katerih boste ugotovili, kaj vam bomo ponudili.
HIŠA DOBREGA NAKUPA
Prodam DIRKALNO KOLO rog, 24-colsko na 5 prestav. Rogelj, Lju-bljanska 32, Kranj, tel. 24-519 11549 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK ter HARMONIKO dalicia. Telefon 83-552 od 10. do 12. ure 11550 ,or. Ži-
Prodam jedilni KROMPIR rovnica 57
11551
Prodam športni VOZIČEK PEG. Ko-žuh, Kranj, Tončka Dežmana 6 po 15. uri_ 11552
Prodam 4 leta staro PEČ za central-no kurjavo TAM stadler, 45.000 kcal, na premog ali olje, MEŠALEC za beton, SAMOKOLNICO, staro zakonsko POSTEUO in STAJICO. Hladnik, Pot v Bitnje 16, Kranj_ 11553
Prodam kombinirano PEČ za kopal-nico, 1 m' smrekovih PLOHOV in »POBJON«. Telefon 44-608       11554
Prodam ali zamenjam za GOVED traktor zetor 59-11 s kabino. Naslov v oglasnem oddelku._11555
Prodam manjšo količino lanskega JABOLČNIKA. Sv. Duh 61, Škofja Loka_11745
Prodam dobro ohranjeno OTRO-ŠKO KOLO. Telefon 064/62-416 11746
Prodam JABOLKA in HRUŠKE na drevju. Likar Stanko, Mlaka 7 pri Kra-nju_11747
Prodam suha BUKOVA DRVA. Tele-fon 70-273__11748
Prodam ročni VOZIČEK (kimpež), PRIKOLICO za moped in KASETOFON univerzum 2 x 13 W. Zupanova 1, Šenčur_11749
Prodam silažno KORUZO, KRAVO, opazne DESKE; in KUPIM PLUG. Če bulj, Adergas 27, Cerklje, tel. 42-332 _11750
Ugodno prodam 2500 kg CEMENTA in novo MOŠKO KOLO. Telefon 61 806 _ 11751
Ugodno prodam športno KOLO ma-raton. Naklo, C. 26. julija 7_11752
Prodam suha mešana DRVA, KROMPIR igor in desire, za ozimnico. Strahinj 65, Naklo_11753
Prodam mešana 25-551
DRVA
Telefon 11754
PIANINO »Petrof«, prodam. Telefon
47 343_ 11755
Prodam dobro ohranjeno "ŽENSKO KOLO. Majnik, Luznarjeva 20, Kranj
______11756
Prodam črno beli TELEVIZOR, letnik 1979, in OTROŠKO POSTELJICO z jo gijem. Dolinar — Zlobec. Tončka Dež-
mana 6, Kranj_11757
Prodam AVTO RADIOKASETOFON in SMUČI CR 185 z okovjem in »pan carjei št. 44. Jarc, Okroglo 19, Naklo
_11758
Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK, znamke tribuna, cena 8.000 din. Hedvika Klemenčič,
Zvirče 2, Tržič_11759
Prodam GAJBICE Mavčiče 44/A
__11760
Prodam italijansko BANJO s previ jalno MIZO in chicco STOLČEK Tele
fon 45 270_11761
Prodam KROMPIR desire za ozimnico, cena 55 din za kg. Možnost nakupa v soboto po 12. uri. Tone Šlibar, Selo 57, Bled (Srednja yas) 11762 Globok "OTROŠKI VOZIČEK PEG. temno moder žamet, dobro ohranjen, prodam Telefon 60 742 11763 Prodam OTROŠKI SEDEŽ za v avto. Spasov, Jake Platiše 5, Kranj, Planina
M._11764
Prodam globok nemški OTROŠKI VOZIČEK in KUHINJO svea Telefon
21 126_11765
Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO Telefon 33 5*20
_11766
Prodam enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO, višina do 1 m, cena 8 SM Ogled v nedeljo. Božo Ambrožič, Sp.
Gorje 42__11767
Prodam 70 arov SILAŽNE KORUZE.
Zajčeva 1. Komenda_11768
Prodam DIATONIČNO HARMONT KO, duri C, F, B, S, MOPED APN 4, otroško KOLO za 3 leta, športni VOZI ČEK, PEČ na olje, vodno ČRPALKO za Z 750, ELEKTROMOTOR, 7,5 kW, 2900 obr./min. Predmost 26, Poljane 11769 MIZO za namizni tenis, HARMONI KO vveltmeister, 48 basno in avtomatski VARNOSTNI PAS, prodam Tele fon 064/61 -686_11775
irartonariia
študent ob delu z Jezerskega vza-me v najem GARSONJERO za eno le to Telefon 44 041, šifra: Cena po do govoru_11701
Zamenjam enosobno STANOVA NJE za dvosobno ali s kabinetom Ra doica Ščekič, Janeza Puharja 9, Kranj _11702
Za dobo enega leta najamem STA NOVANJE v Kranju ali,okolici, šifra: Uslužbenka_11703
Zamenjam družbeno STANOVANJE, enosobno, 42 m*, za večje Mi lenko Novović, Jake Platiše 1, Kranj
11704
GARSONJERO ali SOBO v KjJ nujno išče diplomiran inženir sV% štva. Vselitev takoj. Možno predK lo. Možne tudi instrukcije tehnic«
predmetov za srednjo šolo.
pod: Redni plačnik____
Zamenjam trisobno lastniško NOVANJE za dvosobno v Bistrio Tržiču, z doplačilom. Šifra: Centra"
ogrevanje__
Zakonski par brez otrok manjše STANOVANJE za nekaj I*
fra: Kranj in okolica____
Zamenjam  dvosobno STAN0 NJE brez centralne za enosobn^ centralno. Lahko se oglasite sarno poldan po tel. 26-830 — Bešić,
Valjavčeva 8_
Uslužbenka aerodroma isoc SONJERO ali enosobno STANU' NJE v Kranju. Ponudbe pod: ČimPJ^
Oddam enosobno STANOVANJ predplačilom. Ogled v nedeljo oo , do 18. ure. Predoslje 61, Kranj__Ix
Zamenjam najemniško, do<> . urejeno GARSONJERO na Plani" _f dvosobno ali večje STANOVAL Vinko Gladovič, Kranj, Janeza PiJJf,
Najamem SOBO ali GARSO v Kranju ali bližnji okolici. P°nr. pod: Domačin__
iian.oprema^
Ugodno prodam POHIŠTVO^jlJ vno sobo in SEDEŽNO GARNlTUjI Šmitek, Deteljica 13, Tržič
Prodam nemško PEČ kiippers15.^ Slevec, Britof 61, Kranj ____^jj
Prodam ZAMRZOVALNO SrTO LTH. Telefon 60-838_——^
Prodam dobro ohranjeno, e!l0,etfi staro PEČ kiippersbusch. 'e.<4 25-827___^-^0
Prodam dobro ohranjen §TER' f, na drva, s kotličkom. Pavla puS,'^ Ovsiše 1, Podnart_-"^j
Prodam 130-litrski HLADILNIK^,, nje za 1,5 SM in siv KOSTIM & 1,2 SM. Anton Strajnšak, Stara c£ 14, Kranj_ _
Prodam rabljeno POHIŠTVO (SJ, niča, kuhinja). Telefon 22-887 vsa* ,j od ponedeljka do petka od 14 ^ ure_ __-~-r-^i<
Prodam ohranjeno
SPALNICO.^ Berčič, Zg. Bitnje 154__—-""[ji«
Prodam PRALNI STROJ ol5j Pangeršica 7, Golnik___——jjjjj
Ugodno prodam dva meseca r3^ no PEČ tam stadler, 30.000 kal, lerjem ter 9 novih klasični J RADIATORJEV 180 x 700 mm, ^ 26 SM. Ogled od 17. do 20. ure. 'J šparovec, Koroška c. 2, Tržič^^g
Prodam zelo dobro ohranjen0 . za centralno KTK, 25.000 cal. te/"« beli TELEVIZOR. Franc Sajovic-^ renjska c. 28, Naklo____7r^n
Prodam dobro ohranjeno A 5 na trdo gorivo. Vidrih, Savska d
Kranj
Prodam OMARO za dnevno Ivanka Strele, Milje 26, Šenčur^
Poceni prodam dve rablje*11 OMARI in dobro ohranjen m» KAVČ. Kranj, Tuga Vidmarja b, jn
vanje 19, po 16. uri
Ugodno prodam SEDEŽNO GAjjj
TURO in KAVČ TelefonJ7jjg, Prodam  PISALNO  MIZO lej^
50 482_
Prodam otroško POSTELJICO Jj! gijem. Telefon 83 829 —-g/fij Ugodno prodam dve GARDE * OMARI in PREDALNIK za 5 SM 51 Gosposvetska 4_ _---^
Ugodno prodam malo rabljen0,^ hinjsko KOTNO KLOP Naslov v ^
nem oddelku.
Poceni prodam KAVČ^dva ^ | UA. Jelka Pohleven, Zevnik°^
Kranj, Orehek_ -~as&:
Prodam KUHINJSKO OMARO j dilnikom. Ogled dopoldan. Ra«0,^ Cankarjeva 12, stanovanjej^^^' Prodam PEČ za etažnocenj^„ 15 000 cal, rabljeno eno leto. Ofl'. JI 15. do 17. ure. Anica Mesec, lwB'j|§ zerska c. 62, Primskovo
OPTIKA .
VERVEGA NEVENK* Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 . (nasproti DelikateS*'
Vam nudi hitro In kvalitetno Izdelavo vseh vrst očal z navadnimi . in specialnimi lečam1'
Izdelujemo na receP* in brez njega. J
____
hrmoakumulacijskO A
4kW, malo rabljeno, ugod'10 y 1%
Telefon 60-985_
Ugodno prodam LEŽIŠČE z i m Informacije po tel. 28 705 od J}
ufe   '---Ti^S
Ugodno prodam novo " ,. »j BANJO, 170 cm Jernej B*l*
petrska 50, Kranj_____'if^
Prodam enoročne schmiedel, in tuš kad, bide. ^pgfj pomivalno korito, lahko tu«1 , lHi beni kredit Informacije po 1* od 19. do 20. ure
!EEK, 13. SEPTEMBRA 1985
MALI OGLASI — OSMRTNICE
15. STRAN (^IMSSS^IEEGLAS
jJi?od"° Prodam nekaj novih, ročno ;Sj*Wih POSTEU, primernih za rusti-opremo kmečke sobe ali poči-6l'še" M'2arski mojster, tel. ■-^liPop__l_n__ 11800
NOiSŠ? OMARO, KAVČ in PISAL-•^5ižP_Jelefon 62-895 11801
TOR^c8'?1 nove nerabljene RADIA-di^il 140 x 650 jugotherm za 4.00C ,n caneje. Kranj, Stražiška 3, Stražiš
-fc-^-—_11802
kutoiL8m SpALNICO. Smiljana Nova ■^JSorpSka c. 23. Kranj 11803
soh^t"' Drodam OMARO za dnevno ■-•ffjignčeva 76, Žkof ja Loka 11804
8kR%? novo ZAMRZOVALNO ričTn. 0 LTH< 300-litrsko. Drago Go-škftiuV .Frankovo naselje 68, 43/6, ^^Uoka, _11805
i«teTAa.n? novo PEC za centralno kur-{JJ JAM H 33, 29 kW, za 85.000 din. j, r'a" Oblak, Tavčarjeva 3/B, Jeseni-
^p—-----"_11806
VAiSt?? novo 380-litrsko ZAMRZO-^0 SKRINJO LTH. Telefon 65-072
"pTr----11807
"°aarn nov PRALNI STROJ 2.000
din
£!!!aje_Telefon 77-383        11808
Jelefon 45-129
11809
ofijjj^nov in
dobro ohranjeno SPALNI-zn0'     . MO za dnevno sobo s sede-
PRALNI STROJ gorenje PS «. °'o. star 9 let, brezhiben, za 28.000 !2!onJ5-008 11810
21 garnituro. Zadnikar, Pot
Bitnje 11811
jjjj^MRZOVALNO SKRINJO LTH, dam r novo **e zapakirano, pro-39 B^a. 15 % ceneje. Cesar, Jelovška '^SSSinjgka Bistrica__11812
5JERKUR KRANJ
OBVESTILO
°n°vno sprejemamo •Plačila za drva
s takojšnjo dobavo.
.Plačila sprejema prodajalna
Kurivo - naklo
ponedeljek - petek °2 7. do 14. ure, °_ sobotah ■JJ7-do 12. ure,
^Ponedeljkih in sredah IMANJU, r^gorčičeva 8, 0dl430 do17. ure.
NE POZABITE -PVl POSTAJAJO HLADNEJŠI -^'MA SE BLIŽA!
Kip -
^anP,,rtV~2^iDljlvO   PARCELO >
hza« STAR0 HIS0 za rušenje. Ši-^fnec J11614
%S?TVe ZAZIDLJIVI PARCELI na .     ,u "ržiča. Šifra: Resen kupec
K^r~----__11714
°9led  , KMETIJO, do 7 ha zemlje 50r^   °ktobra  Ponudbe pod: Agro i?°mec 11715
J*da fpZ'OUlVI PARCELI z nekaj k?"8)'m     Tržiča (zraven elektrika in
°VAM?ciavm za staro HIS0 a,i STA *JE. Šifra: Naklo okolica
Vjj^jj----___11716
fh0darn ?' 7 km iz Kranja, ugodno ^2l8 '"formacije po tel, 26 771 -
_11717
XoHeni GARAŽO v širši okolici ^.st=9a stolpa Kranj, Begunj .Pr^^gnjeg 11718 ' 6n"l stanovanjsko HIŠO v V.
S 4rjQ 8z'. pri Medvodah. Površina S* je nI"*' cena 32 SM za m'. Mo-^fii I ,?/enJava za STANOVANJE v
11719
ku?je}ie vzame v najem ali L°KAL v KRANJU, uli>n6ren za trgovino, pri T> 60 kv. m. l7";/3-465 ali 34-836 od * Ure dalje.
Po.°d 45 do 180 kg težke PRA
123,
Podnart, tel.
9829
v«Nd! Ve br«i 0VCI jezerako-sol ^ ta?e Bizjak. Studor. Gorenja k, »fe?^ 11524
»SV dni starega BIKCA. C. na
^j^aai, • _H556
Cco, y7 rnlado KRAVO, dobro mle 6r^i»rn ,,v«tem mesecu brejosti. ali h*Dor  BlKCA Jože Stare, Pra "ca 8, Cerklje pri Kranju
*,rr0d^___11557
Sr ..•lil??°<«o stare KOKOŠI za
^laLanadalinjo rejo Mesec, Šen •JSaLl3, tel. 41 114    11561
558
^•do, visoko brejo KRAVO M jalovo G O Loka 11559
Vr. Strank° U"° st"'° K0K0S| n,,s ^•»v °Kn«. ODveScam, da pripra .i; 1 za zamrzovalne skrinje
ali pokličite Drinovec, Itfklo.tel 47 183 11560
Prodam 10 dni starega TELIČKA — BIKCA simentalca. Vreček, Visoko 71, Šenčur__11561
Prodam PSIČKE, pasme golden-re-triver, stare 7 do 8 tednov, odličnih staršev. Telefon 064/47-371       11562
Prodam plemenske ZAJCE — beli lovozelandec in black and ten. Rado Košenina, Sv. Duh 37, Škofja Loka __11770
Prodam eno leto staro rjavo JUNICO. Jože Koblar, Gorenja vas 66, Go-renja vas_11771
Prodam mlado KRAVO, dobro mle-karico, možna izbira. Franc Pegam, Le-nart 4, Selca_11772
Prodam 6 tednov staro i TELE simentalca za pleme ali zakol. Prebače-vo 23, Kranj_11773
Prodam visoko brejo KRAVO simen-talko. Sp. Bitnje 1_11774
Prodam 5 mesecev brejo KRAVO si-mentalko in eno leto staro TELICO za pleme. Mošnje 5, Radovljica 11775
Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti-la. Janez Jan, Višeinica 5, Zg. Gorje __11776
Prodam KRAVO simentalko, pred telitvijo, ima čez 20 litrov mleka, ali menjam za dva BIKCA. Zg. Besnica 44 __11777
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari po 10 dni, za rejo. Zg. Duplje 26 _11778
Prodam brejo TELICO. Bodešče 17, Bled_11779
Prodam dve mladi KRAVI: ena enkrat teletila, druga dvakrat, obe breji, težki od 500 do 600 kg. Franc Čemažar, Lenart 8, Selca_11780
Prodam trop rodovniških, plemenskih OVC — jezersko solčavske pa-sme. Telefon 064/68-337 11781
Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice in KOKOŠI za zakol. Ažman, Su-ha 5 pri Predosljah_11782
Prodam "7 tednov stare PRAŠIČE. Janež Aljančič, Hudo 2, Tržič 11783
Prodam mlado-KRAVO, dobro mle-karico. Ferjan, Ribno 19, Bled 11784
Prodam KONJA, vajenega vseh del. Žerovec, Želeška 9, Bled   ' 11785
lokali
Oddam urejen LOKAL, 25 m2, za mirno obrt v Kranju. Ponudbe pod: Ja-nuar 86 — zaželeno predplačilo 11720
rapoillira
ŠIVILJO, lahko priučeno, honorarno zaposlim. Ponudbe po tel. 064/21-205 do 8. ure zjutraj, od 14. do 16. ure ali po 19. uri_11721
Iščem mlado žensko za POMOČ v okrepčevalnici PRI CILKI, Oprešnikova 84, Kranj__11722
Sprejmem kakršnokoli popoldansko delo. Šifra. Ponudba_11723
Upokojeni »ŠTEPARICI« nudim delo na mojem domu, 4 do 8 ur dnevno, na relaciji Kranj —Radovljica. Ponudbe pod: Zaslužek zelo dober_11724
Sprejmem HONORARNO DELO na dom (zlaganje, sestavljanje, lepljenje). Naslov v oglasnem oddelku. 11725
Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA ali delavca z nekaj leti prakse. Britof 9, Kranj_11726
Sprejmem honorarno delo — VO DENJE KNJIGOVODSTVA - na do-mu. Telefon 40-031 _11727
ODVETNIŠKA PISARNA v Kranju iš če UPOKOJENKO za občasno pomoč pri strojepisju. Telefon 21 -383    11728
Iščemo Vzdrževalca za vrtnarijo. Občasno bi popravljal in oskrboval stroje, naprave in orodja. Ponudbe pod: Vrtnarija_11729
Takoj zaposlim ključavničarja z znanjem elektrovarienja. od po do-govoru. Zupanova 1, Šenčur 11743
Iščemo KOOPERANTE za občasno delo (izdelava filmov za sitotisk, topli tisk, PVC izdelava, OFFSET tisk). Ponudbe z opisom del pod: SODELOVANJE.
najdeno
Našli smo PONY KOLO Forme 14, Žabnica 11744
kupim
Kupim 25 do 30 pr m bukovih DRV Ponudbe pod: Drva_11488
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Telefon 62 341_11615
Kupim STREŠNO OPEKO kikinda Telefon 21 314 11616
pmuedhve
MLADINSKI PLESI V KRANJU v De lavskem domu s pričetkom 6 septem bra 1985 ob 20 uri bodo vsak PETEK in SOBOTO _11360
CELOLETNA ŠOLA ZA OTROKE od 5 do 15 let. Pričetek po 20. septembru Vpis bo 15, 16. in 17. 9., od 18 do 20 ure v Delavskem domu Informaci je po tel 21 130 vsak dan od 7. do 9 ure Vpis v TEČAJE eno uro pred pri četkom posameznega tečaja VABI VAS PLESNI KLUBI_11733
PLESNI TEČAJU V Delavskem do mu v Kranju, vhod VI - ZAČETNI TE ČAJI: NEDELJA, 15 9, ob 18 uri, PO NEDEUEK, 16 9, ob 19 uri mladina; 16 9 , ob 20 30 starejši NADALJEVAL NI - 15.9., ob 19 30, 17 9, ob 20 30 DISCO HUSTLE i R & R 17 9, ob 19 uri 11734
OBVElfllA
ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610       9130
MREŽE za sortiranje krompirja (pajklne), IZDELUJEM. Frlic, Zevniko-va 5/A, O rehek, tel. 27 -937        11353
KUHINJE, POHIŠTVO, vseh vrst LESNIH OBLOG montiram. Telefon 47-645_11354
STROJEPISJE poučujem - dopoldan, popoldan — začetnike ali za izpo-polnitev znanja. Telefon 22-973  11355
PREVOZI in SELITVE s kamionom. Telefon 26-124_11356
SERVIS TERMOAKUMULACIJSKIH PEČI in TV antenskih sistemov. Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737-194 PRIPOROČA SVOJE STORITVE! 11730
PLISIRAM BLAGO za krila. Mile An-tonijevič, Golnik 107_11731
Kvalitetno MONTIRAM naprave za centralno ogrevanje. Alojz Frelih, Sr. Dobrava 18, Kropa, tel. 79-615    11732
OSIAIO
NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS!
Obrtnik odkupi pravico za TELEFON v Britofu. Kuzma, Britof 221/D 10639
Potrebujem 13 SM. Naslov v oglas-nem oddelku._ . 11518
Iščem VARSTVO za dve leti starega, otroka, en teden v mesecu. Prednost imajo kandidati iz KS Vodovodni stolp. Kondič, Šorlijeva 31, Kranj 11735
Iščem VARSTVO za 15 mesecev starega fantka, v bližini Luznarjeve u I i -ce. Telefon 25-687_11736
POUČUJEM klavir in JEZIKA: francoski in nemški. Informacije po tel. 38-812_11737
Preklicujem besede, ki sem jih izrekla 10. in 12. septembra 1983 Valentinu in Mariji Močnik, Luže 12, Šenčur. Ana Rozman, Luže 11, Šenčur_11738
DPD »SVOBODA« Primskovo, Jezerska 41, Kranj. Iščemo ansambel za igranje na nedeljskih MLADINSKIH PLESIH v dvorani na Primskovem, za sezono 85/86 (september — maj). Ponudbe na naslov: DPD »Svoboda«, Primskovo, Kranj_11739
Iščem ZIDARJA ali ZIDARSKO SKUPINO za notranje omete. Naslov v oglasnem oddelku._11740
801 BOJLER poceni prodam. Telefon 47-063
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, sina in brata
TINETA REPINCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu med dolgotrajno in hudo boleznijo stali ob strani in mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem, sodelavcem, soborcem NOV in znancem, ki ste se tako številno poslovili od njega, mu darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Jenkovi in njenim sodelavcem iz Onkološkega inštituta, osebju zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici, obema govornikoma — zastopnikoma KS in Skupnosti borcev Prešernove brigade za lepe poslovilne besede ter pevcem in jeseniški godbi za žalo-
stinke.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. Žena Mihela, hčerka Metka z družino, mama, sestra in bratje Kamnje, 9. septembra 1985
ZAHVALA
Nepričakovano je prenehalo biti srce našemu ljubemu sinčku, vnučku, nečaku in bratrancu
JURETU JOVANOVIČU
roj. 28. 5.1984
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za iskreno pomoč, podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Za pomoč se zahvaljujemo tudi dr. Golobu, sodelavcem Iskre Telematike TOZD ZTS in Občine Kranj ter g. župniku za pogrebni obred.
V globoki bolečini žalujemo: mamica Tatjana, oči Beno, babici in dedka ter ostalo sorodstvo
Tenetiše, Kranj, 6. septembra 1985
„ ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega očeta
MILANA FAGANELA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč. Hvala vsem govornikom in godbi na pihala iz Gorij. Posebna zahvala našim pevcem za petje žalostink. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Podnart, dne 13. septembra 1985
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega dragega sina, očeta, brata, nečaka, vnuka, strica, bratranca in svaka
MILANA ŽGALINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom i/. Brito-fa in Cegelnice za podarjene vence ter za vsestransko pomoč. Hvala ansamblu Sibila, sodelavcem Iskre — tozd ERO. Hvala nosačem in praporščakom in Svobodi Primskovo. Hvala govornikom za lepe besede pri odprtem grobu, godbi, oktetu vi-gred iz Predoselj za petje žalostink, delavcem iz tovarne Sava, g. župniku za lep pogrebni obred in zvonarjem. HvaAa vsem številnim prijateljem in znancem.
SE ENKRAT ISKRENA HVALA VSEM, KI STE GA ZASULI S CVETJEM IN NAM IZRAZILI PISNO IN USTNO SOŽALJE!
ŽALUJOČ I VSI NJEGOVI
Britof, Kranj, Besnica, 6. septembra 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
PETRA ŽAGARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sorodnikom in sosedom, zlasti Boltarjevim, za vsestransko pomoč. Zahvalo izrekamo tudi pevcem, govorniku in nosilcem praporov. m
Žena, sestra Minca in Milan z družino
Stara Fužina, 11. septembra 1985
28. avgusta je umrl naš
LOJZE KASTIGAR
Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Še posebej hvala sosedom Grašičevim, govorniku krajevne skupnosti Senično, organizaciji ZB Križe, kolektivu Ikosa Kranj, bivšim sovaščanom iz Babje vasi, župniku iz Križev ter pevcem bratom Zupan.
ŽALUJOČI: žena Nežka, sin Vlado z ženo Fani in hčerko Vero ter sestra Lojzka
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ALOJZA GRAČNERJA
st.
iz Hraš 18 pri Lescah
se. iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala pevcem in godbi na pihala Veriga za žalostinke ob odprtem grobu. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI
'  Hraše pri Lescah, 4. septembra 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
JERNEJA ROZMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi ZB Predoslje za podarjeni venec in govor, oktetu Vigred za petje žalostink in tov. Bitencu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Posebna zahvala članom GD Predoslje, ki so ga tako dostojanstveno in številno pospremili na zadnji poti, Hvala tudi dr. Mariji Sajovic za dolgoletno zdravljenje ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Predoslje, 8. septembra 1985
Zapustil nas je naš dragi
JOŽEŠPAROVEC
Zadnje slovo bo v soboto, 14. septembra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču.
Žena Zinka, sin Jože in hčerka Metka z družinama
Tržič, 11. september 1985
Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je v 77. letu starosti umrla naša dolgoletna sodelavka
KATARINA ŠTEFE
medicinska sestra v pokoju.
Pokopana je bila 12. septembra 1985 na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ
Novi nasad se razteza na šestih hektarih, prvo letino bodo pobrali že prihodnje leto.
Dobra letina v sadovnaku Resje
V torek bodo začeli obirati jabolka
V sadovnjaku Resje pri Podvinu bo letošnja letina jabolk celo boljša kot lanska, saj pozebe skorajda ni bilo — Obirati bodo začeli v torek, dan kasneje bodo jabolka že naprodaj, prvovrstna po 75 dinarjev — Danes ob 15. uri bodo ljubiteljem sadjarstva predstavili nove sorte jabolk
lovite lege. Poletna suša je pospešila zorenje jabolk, letos bodo zato malce manj debela, zato pa slajša.
Ker je v kmečkih sadovnjakih letos jabolk malo, pozeba pa je drugod po Sloveniji krepko oklestila pridelek, v Resju večjih težav pri prodaji ne pričakujejo. »Seveda pa se zavedamo, da imajo ljudje vse manj denarja, da so najprej na vrsti osnovna živila, šele nato jabolka«, pravi Tine Benedičič, »zato cene nismo navijali, čeprav bi jih zaradi slabšega pridelka jabolk v drugih slovenskih, tudi jugoslovanskih sadovnjakih lahko.«.
Prvovrstna jabolka za ozimnico bodo veljala 75 dinarjev za kilogram, sindikalne organizacije imajo pri nakupu večjih količin 5«dinarski popust pri kilogramu. Druga vrsta jabolk, manj debela torej, bodo veljala 55 dinarjev za kilogram, oziroma 50 dinarjev za sindikalne organizacije. Tretja vrsta, ki je namenjena predelavi, ljudje iz njih stiskajo
V sadovnjaku Resje pri Podvinu, kjer radi kupujemo jabolka, saj so kakovostna, zaradi vestnih obiralcev pa tudi dobro prezimijo, je že živahno. Dovažajo gajbice, ki bodo kmalu polne jabolk, saj bodo z obiranjem začeli v torek. Obrali so že nekaj zgodnjih sort, saj kupci vselej vzamejo tudi nekaj jabolk, ki jih lahko jedo takoj. V torek pa bodo začeli obirati zgodnje zimske sorte, pred-
vsem zlato parmeno in koksoranžno reneto.
Letošnja letina bo celo boljša od lanske, nam je povedal vodja sadovnjaka Tine Benedičič, ki pričakuje, da bodo obrali 800 ton jabolk, 50 ton več kot lani. Pozebe, ki je letos drugod hudo prizadela nižinske sadovnjake, v Resju skorajda ni bilo. Spet se je torej izkazalo, kako primerne so za sadovnjake nekoliko višje, va-
V sadovnjaku Resje je že živahno, dovažajo gajbice iz topolovega lesa, ki so jih kupili v vojvodinjski Kaniži. Čeprav so iz cenenega lesa, niso več poceni, saj ena velja 200 dinarjev. Vse bolj se torej splača gajbice pripeljati se seboj in jih zamenjati, česar pa se trgovci otepajo, saj kupci kaj radi slabe zamenjajo za boljše.
Vodja sadovnjaka Resje Tine Benedičič, naš znani sadjarski strokovnjak, nenehno preizkuša nove sorte jabolk, danes ob 15. uri bo ljubiteljem sadjarstva predstavil pridelek poskusnega nasada novih sort.
predvsem sadni sok, pa bodo stala 30 oziroma 35 dinarjev za kilogram.
Z obiralci nimajo več težav kot pred leti, saj je priložnostni zaslužek vse bolj privlačen, torej se ni bati, da pridelek ne bi bil pravočasno pospravljen.
V sadovnjaku Resje imajo 30 hektarov plantažnih nasadov jabolk, na šestih hektarih je nasad nov, obirati bodo začeli prihodnje leto. Nove bodo tudi sorte jabolk, uveljavljenim zimskim sortam kot sta jonatan in zlati delišes se bo pridružil idared. V poskusnem nasadu pa Tine Benedičič, naš znani sadjarski strokovnjak, že preizkuša nove sorte: poleg idare-da še jonagold in gloster, izmed zgodnjih sort pa sammereid in druge. Danes ob 15. uri bo ljubiteljem sadjarstva predstavil te nove sorte. Zanimalo jih bo verjetno tudi to, da bodo po lanski uspešni in odmevni sadjarski razstavi v Radovljici letos s prirejanjem razstav nadaljevali. Pripravili jo bodo v Brežicah, od 18. do 23. oktobra. Izmenoma jih bodo tako pripravljali v več slovenskih krajih, torej se bo vrnila tudi v Radovljico.
M. Volčjak
Kmečki praznik pod Storžičem
Za konec tedna v Bašelj
Bašelj — Turistično društvo Bela-Tcstenik prireja ob koncu tedna na Celarci v Bašlju zanimivo prireditev, imenovano »Kmečki praznik pod Storžičem«. V soboto (z začetkom ob šestih zvečer) bo večer ljudskih pevcev, godcev in humoristov in rajanje ob igranju harmonikarjev. V nedeljo ob 14. uri bo dogon ovc in zatem kulturni program, v katerem se bodo predstavili: oktet s Trstenika, otroški zbor iz Bašlja, citraški trio in folklorna skupina s Kokrice. Ob 15. uri bo prikaz kmečkih opravil in navad: mlatili bodo s cepci, ročno izdelovali maslo, pletli koše in čajne, strigli ovce, delali cokle ... Zatem bo za razvedrilo igral ansambel Melos, (cz)
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 14. septembra.
bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina, PC Planina-center, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo, od 7. do 17. ure, PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure, Klemenček Duplje.
ŠKOFJA LOKA
SP Podlubnik JESENICE
Delikatesa, posl. 7, Jesenice, Delikatesa, Kasta 4, na Plavžu, Jesenice..
TRŽlC
Mercator Deteljica in Mercator Trg svobode 21, Tržič od 7. do 17. ure, Živila Jelka od 7. do 18. ure
V nedeljo, 15. septembra,
bodo dežurne naslednje prodajalne:
Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure
TRŽNI PREGLED
JESENICE — Solata 150 din, cvetača 200 din, korenček 150 din, česen 220 din, čebula 70 din, fižol 329 din, paradižnik 120 din, paprika 140 din, slive 180 din, jabolka 120 din, hruške 150 din, grozdje od 200 do 250 din, limone 472 din, koruzna moka 924 din, surovo maslo 878 din, smetana 359 din, skuta 266 din, sladko zelje 100 din, orehi 2.544 din, jajčka od 18 do 24 din, krompir 60 din.
Žlindra opekla delavca
Jesenice — V sredo, 11. septembra, dopoldne se je v jeklarni jeseniške Železarne pripetila delovna nezgoda. Milan Blagojevič z Jesenic je s sodelavcem hotel iz ponvce skozi lijak vliti tekoče jeklo v kokile. Pri odstranjevanju zagozde na zamaše-nem drogu ponvce pa je prišlo do manjše eksplozije, ki jo povzročajo plini, tako da je vroča žlindra opljus-nila Blagojeviča. Po vsem telesu hudo opečenega Blagojeviča so prepeljali v bolnišnico.
NESREČE
NEPREVIDNO NA CESTO
Kranj — V ponedeljek, 9. septepi" bra, ob 15.30 se je na lokalni cestiv naselju Visoko pripetila prometnf nezgoda. Voznik osebnega avtomob1' la Janez Blažun (roj. 1956) je z avtom zapeljal vzvratno z dvorišča cesto, pri tem pa se ni dovolj prepr1' čal, če je prosta. Prav tedaj je prip6" ljala voznica osebnega avtomobil Karolina Prelesnik (roj. 1956) iz Sta; hovice, ki kljub zaviranju trčenja $ mogla preprečiti. V nesreči je bi'a voznica lažje ranjena, škode na avte mobilih pa je za 300.000 din.
Z AVTOM V HIŠO
Boh. Bistrica — V sredo, 11.^ tembra, ob 15. uri se je na regionaln1 cesti v Nemškem rovtu pripetila hu' da prometna nezgodka. Voznik avto* mobila IMV 1600 Milan Žido (rti' 1951) iz Čepincev, začasno pa v Sp' Gorjah, je peljal s Soriške planine v Boh. Bistrico. V preglednem ovinku se je zaletel v hišo, ki je le pol meti* oddaljena od levega roba vozišča. čenje je bilo tako hudo, da je vozni* po prevozu v jeseniško bolnišnico28 ranami umrl. V nesreči so bili ran]e' ni tudi trije sopotniki, eden nuj?-dva pa lažje. Škode na avtomobilu )e za 700.000 din.
OTROK PRITEKEL NA PREHOD
Tržič — V sredo, 11. septembra,}' 14.20 se je na Koroški cesti prip^ prometna nezgoda, v kateri si i 4-letna Sandra Petkovič zlomila D go. Sandra je nenadoma pritekla & cesto na prehod za pešce, tak° voznik osebnega avtomobila Vilje , Gros (roj. 1962) nesreče ni mo preprečiti. Avto je zadel otroka; Pr peljali so ga v jeseniško bolnišnic0,
L. M-
Prepoznali mrtvega
Kranj — Truplo moškega, ki so | 8. septembra našli ob Savi v Cirpa ' so identificirali po prstnih odtisj j Pokojni je Franc Bončina (roj. ^1 iz Kranj. Pogrešali so ga od 25. avg11 sta letos.
Ogenj na podstrešju
Tržič - V torek, 10. septernbj nekaj pred polnočjo je nenadoma gorelo ostrešje stanovanjske hiše Koroški 17. Goreti je začelo v drv* nicah, od tu pa se je ogenj razširil ostrešje. Pogorelo je pol ostrešja » še, v kateri stanuje pet druz Ogenj so pogasili gasilci in stanov ci. Škode je za okoli 500.000 din.
Umrl zaradi odpoved* srca
Kranj - V torek, 10. septembj so v gozdu nad vasjo Moše pribh2 150 m od Save našli mrtvega J°z' Zupeta (roj. 1929). Pokojni je dan P^ prej odšel na ribolov, zvečer so ga .j videli ob Savi, domov pa se ni vr Zdravnik, ki je pregledal pokojnoj je ugotovil, da mu je odpoved srce.
Holandski gostje na Šobcu:
Najbolj so nam všeč vaši ljudje
Zdaj so se na Šobcu šotori in prikolice že razredčile in le redki še vztrajajo. Samo ta konec tedna je odšlo okrog sto gostov, blizu dvesto jih je še v kampu. Vse se je umirilo. Jezerce, ki je vse poletje polno kopalcev, vznemirijo le še divje race, ki sem in tja sedajo nanj. Gostje za ves dan odhajajo na izlete, v hribe.
Letos je bilo na Šobcu živo kot še nikoli, pripoveduje Marjeta Vizovi-
Marjeta Vizovišek: »Šobec bi nujno potreboval novo recepcijo, se-
!., danjo pa bi uporabili za klubski prostor, po katerem gostje toliko povprašujejo.«
šek, upravnica kampa. Do konca avgusta so imeli za 30 odstotkov več nočitev kot lani — kar 116.500. Le 7 odstotkov je bilo domačih gostov, vsi ostali so bili tujci. Obiskalo jih je 23 odstotkov več gostov kot lani. Doba bivanja se je letos podaljšala čez 4 dni, medtem ko je bila lani 3,78 dneva. Prevladovali so Holandci in Nemci. Prvi so ostajali dlje, Nemci pa so bili bolj prehodni gostje. Holandcem naša klima ugaja, morje je zanje že kar prevroče.
Tudi letos je Šobec pričakal goste z vrsto novosti: z novimi sanitarijami, z 20 toplimi tuši. Nova so tudi otroška stranišča in soba za invalide. Odprli so nov del kampa ob ustju Save, kjer imajo okrog 300 novih prostorov za kampiranje. Ko bo ta predel urejen, bo najlepši del kampa.
Imajo pa seveda že tudi polno načrtov za naprej: gostje si žele več rekreacije, več teniških igrišč, večji družabni prostor. Kamp Šobec bo moral nujno misliti na gradnjo nove recepcije, na računalniško obdelavo podatkov in podobno. Če bodo gradili, bodo zunaj kampa, kjer naj bi bil tudi zabaviščni prostor z živo glasbo. Šobec slovi kot miren kamp, zato si zabave v njem ne smejo privoščiti.
Tudi delavci Murkinega marketa na Šobcu so zadovoljni. Trdo so delali vse poletje, po ves dan, toda izkupiček je tu: prodali so za 5,5 milijard dinarjev blaga. Tudi v trgovini so zabe-
ležili za 30 odstotkov večjo količinsko prodajo. V sezoni je bilo gostom v kampu ves čas na voljo po 14 prodajalk in prodajalcev. Res so se potrudili, da je bilo vedno na zalogi dovolj vsega blaga. Preskrbo s sadjem in zelenjavo so rešili s stojnico pred trgovino. Prodajalna je dobrodošla tudi domačinom, posebno ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ko je drugod zaprto. Kruh je bil vedno v trgovini že pred sedmo zjutraj, zelenjava sveža na stojnici. Veliko pa je vredno tudi to, da so vsi Murkini prodajalci obiskovali tečaj nemškega jezika, tako da je vsak od njih lahko dal kupcu
potreben nasvet v nemščini. Prav to tujcem veliko pomeni.
In kaj pravijo o Šobcu in o ljudeh holandski gostje?
Tina in Pieter Swart, tekstilna delavca: »Deset let že prihajava na Šobec, zadnja štiri leta tudi po dvakrat na leto: pred in po sezoni. Vse smo že obiskali: slap Savico, Vogel, bolnico Franjo, Tolmin, Trento, Bovec. Tudi na Triglavu smo bili. Letos gremo spet, še ta teden, če bo vreme. Junija smo v Begunjah poslušali Avsenike, kupili njihove plošče in kasete. Letos bomo že tretjič obiskali kravji bal v Bohinju. Lepo folkloro imata. Bili smo tudi ob morju, a tem so kampi umazani. So pa živahni. Tu pu je bolj mrtvilo in če se hočeš zabavati, moraš na Bled. Vendar,če malo popiješ, ne smeš za volan ... V kampu pogrešamo tudi televizijo. Zadovoljni smo s ponudbo v trgovini, le zdaj k , po sezoni, je meso naprodaj le ob koncu
tedna. Pa gremo zato v Lesce k tjfl sarju PapijU in oberemo še leske g" . stilne. Najbolj so nam pa všeč va* ljudje. Prijazni in prijetni so.« , Geertruida in Marinus van V"e.' »Tudi mi smo že osmič v JugoslavO^ Včasih smo prihajali z otroki, zdaj P otroci že sami prihajajo sem s P™fe telji. Všeč nam je vaša folklora, vas^ gore, najbolj pa vaše vreme. VedO znova nas privabi čistoča Šobca- y sanitarije niso čiste, res nimaš vou ' da bi šel v kamp. Prav bi pa bilo. a bi imel Šobec več rekreacije in klu ski prostor, kjer bi se lahko zvec» zbirali. Tedaj.ko prihajamo mi, s°v čeri Se hladni in neprijetno je °S**L| ti zunaj, spati se ti pa ne da. Če na Bled, pa piti ne smeš. ŠobcU r
manjka klubski prostor. Sicer pa zadovoljni in še bomo prišli. 1>(lS^!t,t pa bi radi pohvalili prijaznost dfc* v Murkinem marketu.« ^
D. Dol«*
Tina in Pieter Sivart
(iecrtruidu in Marinus run Eden