I. Podrobnik: Idila.
261
A Madler in Beer sta prekosila celo to mojstrsko delo. 600 noči sta prebdela pri daljnogledu, premerila višino 150 luninih kraterjev in nad 1000 njenih gora — in vstvarila sta 1 m visoko karto, ki je ostala do danes najvzornejša risba lunine površine. Tolika in tako natančno bi se morala videti lunina polobla, če bi se primaknila zemlji tristokrat bliže.
Francija, ki jo narišeš na list kvart-oblike, kaže toliko detajlov in predočuje deželo v istem merilu, kakor Madlerjeva karta luno.
Po velikosti nadkriljuje Madlerjevo risbo lune edino še 2 m velika „karta luninih gora", ki jo je 1. 1878 izdal ravnatelj atenske zvezdarne Julij Schmidt.                        (Dalje prihodnjič.)
Madler-Beer, Mappa selenographica   Berlin 1834—38.
L Podrobnik:
Idila.
Izza oblakov luna naglo je stopila,
na vse poljane tihe pazno posvetila,
na vse poljane in na dve sestrici,
na dve prelepi vrtnici-cvetici:
Je prva bila bela, druga rdeča v lici,
a stali sta ob vrtnem ploti na gredici.
In zdaj: nedolžno v tiho luč ob mislih čistih
obraz deviški je uprla roža-srebrnica;
zasačena v razkošju sladkem grešnih želj si lica
razpaljena je skrila sestra v temnih listih.