Smert muhe in komarja. ( Po Gell er tu.) Trikrat ga na vso moč serkiic, Vincka muha je želela, Na kozarček je zletela. Se pri luči t eseliti.« ker se luč je tak svetila Mu je v slast premnogo bila, Se preveč je v luč zatekel, V plani zaletel, se opekel Ni osmodil je nožice, Iii zažgal si perulnice. — Ali prehlepno poželjenje Ga je verglo v pogubljenje! In pijana v vino derkne. Muho viditi v kozarčku, Žal zadelo je komarčku, Reče: »tak hudó je umreti. Nočem take smerli iineti ; Rajše čem, ko vince pili. Opis nekterih slaroslavenskih bogov. T A r igla v, tako imenovan, ker so si ga slari Slaveni s tremi glavami mislili. Njegova najlepša veža je bila v Štetimi. Lesene slène taiste so bile s različnimi podobami ljudi, ptic in drugih zverin okinčane. V mo- livnici so se najdie sreberne kupe, veliki rogi divjih volov, meči, noži in drugo različno orodje in orožje. Njegova podoba je bila zlata in do ustnic s zagrinjaloiri zagernjena. Njegove tri glave so pomenile, da je on gospod neba, zemlje in podzemaljskega sveta. Zagernjen obraz je pome- nil, da je on človeškim pregreham prizanesljiv. Posvečen mu je bil čern konj, kterega so duhovni redili in ž njim prorokovali. Radegost ali Radogast, bog gostoljubnosti, varli popotnikov in gostov, kakor tudi bog boja. On je bil svetovavec Svantevita in je imel več molivnic med staroslaveni. Njegov kip (podoba) je bil zlat, gol ; na persih je deržal v desnici čeruo bikovo glavo, v levici pa sekiro, na ktere toporišču je gad izobražen bil. Glavo mu je kinčald krona, na kterej je velika ptica z razprosterlimi perutami sedela. Eni so jo za la- buda, drugi za petelina imeli.—Bodrici in na Moravskem so Radegasta naj bolj spoštovali. Njegove molivnice so stale večidel na gorah; naj krasniši je bila na gori Radhost imeuovanej. Tam je imel posvečen log, kjer so mu vsako teto inolikovavski spoštovavci svoje dari doprinašali. Mnogo ljudi je privrelo tačas od vsih domačih in obližnih krajev k tej slavnosti. Darovali so mu vole, ovce in drugo živino. Tri cele dni se med godbo in spevom, plesom iu igrami tu pirovali in svoje veselice vganjali. Veliko slo let so naši prededi Radegastove praznike slavno obhajali, dokler nista naša apostelua Ciril in Metod tudi njegovo podobo poderla in molikovavstvu konec storila. S e va na, slavjanska Diana. Prebivala je v lamnih gojzdih. Nje po- dobo so divice s vencami kinčevale. FI in c pri južnih Slavenih bog smerli imenovan. V tej podobi je bil scer strahovit, pa vendar ludi tolažljiv, ker so naši prededi tudi na živlenje po smerli verovali. Njegov kip je bil siv starec, ali pa samo rebrovje; v desnici je deržal gorečo baklo, na rami rnu je sedel oroslan (Dal je. "> in njegovo podnožje mu je blo iz kresavnika. Baklja in oroslan sla pome- nila, da bosta spavajoče spet prebudila in kresavnik je naznanoval, da ravno tako kakor v njem tudi v meri vili ena skrita iskra tiči, ki se bo s časom zbudila. - " (Konec sledi.) N e k a j i z ž i v a I s ( v a. V živalstvu šlejejo Mizo J00,00' plemen. Domače in bolj znane preskočimo in samo nekaj druzih posebno imenitnih omenimo. Med slirnogatimi živalimi je naj več i slon. Je 6 do 7 ko molcov visok in prav za res dvakrat debeliši, kakor dva vola, vol na volu. Težek je v časih po 70 centov in čez. Rivec ima 7 do 8 čevljev dolg. Služi mu ko roka, in vse ž njim opravlja. Iz gobca mu molila dva po 6 do 8 čevljev dolga zoba, po dva centa težka in kakor sneg bela. To je sloveča slo nova kost. Živi po 150 do 200 let; se lahko da učiti. Poklekne na tla, da more njegov gospodar nanj sesti, iti z riv coni si sam bremena ali tovore naklada, ki mu jih pokažejo Več opravi ko 6 konj, nese 20 do 30 centov in še več. Je tudi jako previden in pri- zanesljiv. Olroke na cesti na kraj dene, da jih ne pohodijo. Z rivcom pobere denar z tal, potegne zamaške iz steklenic, in si pijačo v vrat vlije, ker rad vino pije. Če ga pa kdo razžali, mu zameri in ne pozabi berž. — Dajal je kmet na oloku Cejlonu vsak dan memo gredočenni slonu nekaj figovih peres, ki jih je rad jedel. Enkrat mu da kamen v pero zavit, ali slon ga napade in do smerli potepta. — Drugači se je drug slon maščeval. — Zeliščarica na tergu je slonu grozdja pokazala ; vendar mu ga dali ni hotla. Drugi dan pride slon spet meni zeliščarice in vso z vodo iz ri v ca oblije, ki jo je na poti zajél. Vkrolen slon sne na dan po 100 liber rajža ali 50 do (»0 liber kruha in cent sena. Kralj živali je lev. Če ravno je roparske baže in kakor tiger mačkinega plemena, se je vender že večkrat velikodušnega skazal. Pra- vijo, da se je rimski bégovec v levov berlog v Afriki skril. Pride rujo- vec lev, ki je sprednjo taco kviško deržal. Begovec, ko se strahii pre- drami, pogleda laco in vidi da si je tem v nogo zaderl, in ga mu izdere. w Namerilo se je pa , da so kesneie begovca spel vjeii in ga obsodili v amfiteatru levu pred verženemu bili. Ali lev, ki so ga na-nj spustili, se mu je prijazen pred noge vlegel, in begovec je prec spoznal, da je tisti lev, ki mu je tern iz lace potegnil in je povedal to ljudstvu, ki se je čudilo. Oba so osvobodili, in lev je za dobrolnikom, kakor psiček hodil. — Prav koristna žival julrovčanoin je velblod ali kamela. Je 10 — 12 čevljev dolga in 8 do 9 visoka. Na herbtu ima 2 čevlja visoko gerbo, ki je kakor vstvarjeno sedlo. Velbloda začno učiti, ko je mesec staro. Kolena mu vpognejo pod trebuh in ga odenejo z rjuho. Na robe rjuhe obesijo težo, da vstali ne more Tako mora 4 mesce ležati in mu le pičlo jesti dajo. Zdaj mu je pripuščeno večkrat vstali in domači otroci ga uče. Dvakrat ua dan mu prinašajo živeža, ali preden ga mu dajo, ga šlenejo s šibico po nogah, in mlada žival je dosti inodra, da urno poklekne in kleče živež prejme. Tako se navadi, da na dano znamenje poklekne, kadar ga hoče kdo zasesti, ali ga vtovoriti. 6 let star velblod