St. 166.
frst, v torek 17. Junija ISI3.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
aiai tb tradeljah in praznikih ob 5., »b pon amjfe h «t> 9. zjutraj. P"iamiJ»c žtPT. se prodajajo po 3 nvć. j ti > v mnogih t nakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št Petro, P -stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ifrmi, Dornber^n itd. Zastarele «t«T. p*> 5 ovč. (10 stot.) OQLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokesti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. 34mrt iice, zahvale, poslanice, oglani denarnih zavodor po •JO st mm. Za ogla.se v teksta lista do o vrst 20 EL, v^aka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprav« J£dinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu.
£PINQST
Glasilo političnega druatva „Edinost" za Primorsko.
nV edinosti je moći"
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na
ročbe br»»z doposlane naročnine, se uprava ne oxira. ■arooniM na n«d*ljako ladaaj« ..EDIKOSTIstaa«:
Ml« lato Kron 5-ao, xa pol l«t* Kron a «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma aa na »prejemajo la rokapisl aa aa vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni do») Izdaj itelj in odgov< rni urednik ŠTEFAN GODIJTA. Lastnik konsorcg hnta „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Ldinost". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio G&latti štev. 20. PoJtno-hranilničnl račun štev. 841-652. TELEFON It. 11-57.
Volilci II. mestnega volilskega razreda!
T sredo, dne 18. t. m., klice Vas vaša občinarska in narodna dolžnost na volišče. V dveh volilnih razredih, v IV. in III. so naši volilci sijajno dokazali, da umevajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi ia oddajte v sredo. dne 18 t. m.,
vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom, ki so:
I. volilni okraj (Sv. Vid):
$ffaVS0 CotIS pok. Josipa, urednik, ?11lp Jvanišević od Josipa, trgovec, j>r. Edvard Slavile, odvetnik.
II. volilni okraj (Staro mesto) :
fllip Jvanišević od Josipa, trgovec,
lil. volilni okraj (Novo mesto) :
jftatko JKandič pok. Jlflatka, urednik, Jernej pinter pok. Jentela, bančni
uradnik, 9r. Olokar Ryb&r, odvetnik, )r. Edvard Slavile, odvetnik.
IV.	volilni okraj (Nova mitnica
s fekorkljo): Srečko Bartelj Josipa, trgovski
prokuri3t,
J)r. Ferdinand Černe, odvetnik, fran 3Jravos pok. Josipa, zasebni
uradnik, J)r. Olokar Ifrb&r, odvetnik.
V.	volilni okraj (Stara mitnica
s Kjadinom) :
Jran potnik pok Benedikta, uradnik drž. železnice,
l)r. Edvard Slavik, odvetnik, i)r. Josip Dilfan, odvetnik.
VI.	volilni okraj (Sv. Jakob): )r. Josip Wlfan, odvetnik.
Politično društvo „Edinost".
politični uspeh, katerega lahko zasledujete in dosežete pri tej ožji volitvi, je ravno ta, da uveljavite svoje opozici jonalno stališče proti laško-liberalni večini.
Vsak drugi uspeh, katerega bi lahko zasledovali z drugačnim glasovanjem, bi bil predrago plačan z okrepitvijo gospodovalne, itak premočne veČine in z oslabitvijo opozicij o nalne manjšine.
Ne oddajajte praznih glasovnic, marveč glasujte za so^ijalno-demokra-tična dva kandidata, ker le na ta načinje gotovo, da se prepreči našemu opozicijonalnemu stališču najbolj škodljivi uspeh jutrišnje ožje volitve.
Trst, 16. junija 1913.
ODBOR pol. društva „Edinost".
Volilci III. mestnega volilskega razreda.
v VI. volilnem okraju (pri Sv. Jakobu).
Po temeljitem preudarku in v ranislu sklepa, storjenega na včerajšnjem volilskem shodu, poziva Vas podpisani odbor, da na jutrišnji ožji volitvi glasujete za socijalno-demokra-tična kandidata.
Največji, ako ne edini, resnični
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Priskočila je še pravočasno, da |e preprečila, da se ni zgrudil na tla, in ga je dvignila z očetovo pomočjo na divan. Njegove blede ustnice ia toge poteze so kazale le predebro, da njegova oraedlevica ni trajata dolgo.
—	Samo nekoliko izmučen — |e rekel. Vaše besede, gospod Pudd, in doživljaji zadnjih dni mi bodo v pouk za vse moje življenje.
Ignacij Pudd |e pohitel ven.
Nekaj minut pozneje se je povrnil s suknjo in klobukom.
—	Tu Je suknja — |e rekel — ukradel sem jo; nekega delavca last |e. Imeli vas bodo za delavca, če se pametno vedete.
Ko se Je oblekel, mu je izročil mr. Pudd znatno svoto denar|a.
—	Več ne moreva storiti za vas.
Prikimal Je z glavo in je napravil kretnjo, kakor da bi hotel Marion podati roko. Ona pa je ostala nepremična, in on se je hitro umeknil.
—	Ali pa ite prepričani, da ste na
BRZOJAVNE VESTI.
Bolgarska hoče le pogojno demobilizirati.
SOFIJA 16. (Izv.) V kompententnih krogih izjavljajo, da je bolgarska vlada danes odgovorila na znani srbsko-gr&ki predlog glede tričetrtin-ske demobilizacije zavezniških armad. Bolgarska vlada izjavlja v noti, da je takoj pripravljena spre-jeti demobilizačni predlog, a le pod pogojem, če Srbi in Grki privolijo, da se v vseh spornih krajih ustanovi kondominij.
Pašić demisijoniral.
BELGRAD 16. (Izv.) Ministrski predsednik Pastć je podal včeraj svojo demisijo. TukaJSnji politični krogi sicer izjavljalo, da je vest preuranjena, vendar pa je nihče ne dementira.
BELGRAD 16. (Izv.) Po odgovoru bolgarskega kralja Ferdinanda na carjevo brzojavko, je sklenil srbski kabinet podati svojo demisijo, a Pasić je konečno na izrecno željo kralja svojo prošnjo umaknil. V slučaju, če pa bi se vendarle izkazala potreba, da odstopi sedanji kabinet, prevzame ministrsko predsedstvo sedanji notranji minister Protlč, zunanje ministrstvo pa Ni-količ.
BELGRAD 16. (Kor.) Vesti o demisiji Pašićevega kabineta se vzdržujejo. Vladni in skupščinski krogi izjavljajo, da le ministrski predsednik Pašić kralju včeraj ust-meno raztolmalčil neizogibnost demisije. Motivacija za demisijo je bila sestavljena na včerajšnji seji ministrskega sveta in izročena danes kralju.
BELGRAD 16. (Kor.) Pasić Je umaknil svojo demisijo.
Misija generala Paprikova.
SOFIJA 16. (Itv.) .Večerna Pošta" poroča, da |e vlada odposlala generala Papri-
kova v Petrograd z misijo, da zastopa tamkaj bolgarsko stališče v vprašanju razsodišča.
Sestanek zavezniških ministrskih predsednikov.
BELGRAD 16. Uradno povabilo ruske vlade na skorajšnji sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih zavezniških držav, ki se bo vršil v Petrogradu, so vzeli v Bel gradu z zadovoljstvom na znanje.
SOFIJA 16 (Izv.) Na petrograjski kon ferencl vseh štirih balkanskih ministrskih predsednikov, za katero |e Sazonov že poslal povabila, bo Bolgarsko zastopal dr Danev, ki bo imel s seboj tudi mnogo stro kovnih referentov. Sejam bo predsedoval ruski zunanji minister Sazonov. Rezultati konference bodo predloženi carju, ki bo s pomočjo strokovnjakov natančno pregledal ves materijal in nato Izrekel svo|o razsodbo. Carjeva razsodba bo čišto osebna in nikakor krita po ruski vladi.
Pariška finančna konferenca.
PARIZ 16. (Izv.) Z današnjim dnem Je pariška finančna konferenca zopet začela s svojim delom. Na konferenci se bo zlasti hud boj razvil glede vprašanja orijentskih železnic, ki vežejo Solun in Carigrad s centralno Evropo. Kakor znano, je imela Avstrija svoječasno na teh progah posebne privilegije, katere zahteva tudi seda|. Srbija in Grška se trudita, da dobita te železnice v svoje roke in zahtevata, naj se anulirajo avstri|ski privilegiji. Avstrija Je Bolgarski že dovolila, da odkupi akcije, odločno pa se upira tozadevno srbskim in grškim zahtevam, dočim tripleententa odločno podpira srbske in grške načrte.
PARIZ 16. (Kor.) Mednarodna finančna komisija Je sprejela danes osnutek o poslovniškem redu. Zlasti Je odobrila soglasno člen II., ki določa, da morajo biti sklepi soglasni z glaso .i zastopanih držav. Avstrijski in italijanski delegat sta si pa vendar pridržala še konečno privoljenje svojih vlad. Nemški delegati so to točko sicer sprejeli brez pri ržka, odkloniti pa so odgovornost za težkoče, ki bi lahko nastale iz tega, če bi bilo kako vprašanje sprejeto le z veČino. Delegati balkanskih držav so specijalno na-glašail potrebo, da se ta točka v najkrajšem času spre|me s splošnim in popolnim privoljenjem. Na prihodnji se|i, ki se bo vršila v ponedeljek, pade definitivna odločitev. Posamezni komiteji so že konstituirani.
Upori v bolgarski armadi.
SLFIJA 16. (Kor.) „Agence telegraphTque bulgare" poroča: Vesti inozemskih listov, Hi govore, da so se bolgarski vojaki že ponovno uprl), da tako protestirajo proti eventualni novi vojni, so popolnoma Izrcišljene. Disciplina v bolgarski armadi |e naravnost vzorna.
Kralj Konstantin odšel v Solun.
ATENE 16. (Kor.) Kralj Koštantin Je danes dopoldne odpotoval v Solun.
Ruski konji za Srbijo.
SOFIJA 16. (Izv.) „Mir- poroča iz Ruščuka, da Je dospel tjakaj iz Rusije velik transport konj za Srbi|o.
varnem, če pridete v Liverpol ? — Je vprašala.
—	Popolnoma. Na krovu »Irene* se mi ni treba bati ničesar.
Priklonil Je glavo pred njo in |e odšel skozi vrata, ki Jih je držal mr. Pudd zanj odprta. Šla sta skupaj po stopnjicah in nihče ni slutil, da je mladi človek, s katerim je šel gospodar po stopnjicah in kateremu je dozdevno venomer nekaj naročeval, kaj drugega nego delavec.
Razburjenje v zadnjem času mu Je bilo vendarle preveč in moral se Je pokrepčati s kozarcem vina, preden |e zopet šel k svoji hčeri. Ko je prišel v njeno sobo, Jo Je našel nezavestno na tleh. Razburljivi do-j godki tekom dneva so pretresli celo močno! naravo mlade dame. Ignacij Pudd jo Je z! vsemi mogočimi sredstvi skušal spraviti k zavesti, kar se mu je končno tudi posrečilo,' toda bila je vso noč zelo slaba. Prihodnje Jutro se Je počutila bolje.
—	Nočem, da b) ljudje govorili, da! sem obolela zaradi razočaranja, ki sem ga doživela v svoji ljubezni — Je rekla.
Ljudje, ki so videli mis Puddovo po njeni prekinjeni poroki, so govorili, da Je trdosrčna in mrzla in da ni mogla ljubiti človeka, ki bi naj ga bila vzela.	»
Tisti, ki so govorili tako, Je pač niso poznati popolnoma. Marion Puddova ni bila ženska, ki bi svoja čustva kazala pred ce-| lim svetom; in hodila |e mirno svoja pota, le samo morda nekoliko moičljiveje in resneje, nego prej.	i
Osmo poglavje.
Izgubljenec.
Lord Templestcwe je hitro odpotoval iz Manchestra v London.
Toda kakor hitro je potoval, vendar pa nI bil zadosti hiter, da bi prehitel brzojavno žico.
Dogodek o sramoti njegovega sina so mu kri&li v ušesa, ko Je stopil iz vlaka.
Ker Je brzojavno naznanil svojo vrnitev, ga Je pričakoval voz na kolodvoru. Ko Je stopil njegov laka) k nJemu, je vprašal:
—	Kako le grofici ?
—	Zelo je bolna, gospod grof — je bil njegov odgovor. — Lord Fourness je pri njej.
Lord Fourness Je bil najstarejši grefov sin. Zaradi prirojene bolehnosti Je bil čemeren, razburljiv Človek in je prav pored-koma prihajal v svojo očetovsko hišo.
Bil pa je samo na zunaj tako osoren In cdbljajoč. Oni, ki so ga poznali natančneje, so znali pripovedovati o marsikaterem plemenitem činu, ki ga Je storil na skrivnem. Njegov pokvarjeni brat bi bil mogel pričati, da ga je osvobodil iz marsikatere zadrege. O svojem zadnjem lahkomiselnem činu se mu ni upal povedati, ker se Je bal, da bi tudi Frandsova dobrosrčnost ne bila tako veliza, da bi bil zakril ponaredbo menic.
Moral bi bil biti Leonardov pročni j drag, toda nenadoma ga Je napadla njegova bolezen dva dni pred poroko in ga Je onesposobila za potovanje.	1
Novi angleški poslanik v Carigradu.
LONDON 16. (Izv.) Viada je Imenovala tajnika v zuoanjem uradu, MalletJ, za pcsla-n ka v Carigradu.
Protimladoturško gibanje v Carigradu.
CARIGRAD 16. (Izv.) Sedaj je defmi-litivno dognano, da je šlo pri zaroti, katere žrtev |e postal veliki vezir Mahmud Šcfcet paša, za obširen komplot proti vlad'. Zarotniki so hoteli vreči vlado in spraviti s jota vse voditelje mladoturŠkega komiteja. Policijska poizvedovanja se neprestano nadaljujejo. Mladoturški komite je razvil obširno akcijo, da Izsledi vse sokrivce pri atentatu. Dosedaj Je bilo že okolu 400 oseb aretiranih. — Vse Jetnišnlce so že napolnjene.
PARIZ, 16. (Kor.) Danes Je bil aretiran sin bivšega velikega vezirja Kiamil paše, Musib. Tudi v Trapecuntu je bilo v zvezi z atentatom aretiranih več oseb. Več areti-rancev, med njimi tudi dva turška časnikarja in nekega preiskovalnega sodnika, so odpeljali v Carigrad.
251etni vladarski jubilej cesarja Viljema.
DUNAJ 16. (Kor.) Danes dopoldne je ministrski predsednik gref Stiirgkh obiskal nemškega poslanika pl. Tschirskega in mu čestital v imenu vlade povodom 251etnega vladarskega jubileja cesarja Viljema.
BELGRAD 16. (Uradno.) Povodom vladarskega jubileja nemškega cesarja je kralj Peter izrazil svoje čestitke potom ml-nisterskega predsednika Pasića in svojega generalnega adjutanta Dragomira Štefa-novića.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor,) Začetkom današnje seje Je imel predsednik B.0:Vy slavnostni govor, v katerem se je spominjal vladarskega jubileja nemškega cesarja, našega ožjega zaveznika in čuvarja evropskega miru in izjavil, da vzbuja današnji dan tudi v Ogrih najgorkejša in najsrečnejša čustva. Zato predlaga, naj se izraz teh Čustev ovekoveči v protokolu in potom ministrskega predsednika obvesti o tem jubilanta.
Ministrski predsednik grof Tisza je nato izjavil: „Besede zborničnega predsednika odmevajo v srcih vseh Madžarov. Vladar nemškega cesarstva je izkušen pristaš in najjačja opora zveznih odnošajev. Strinjam se z izvajanji predsednika in priporočam, naj zbornica prediog sprejme*. Predlog je bil soglasno sprejet.
Zbornični predsednik je nato sporočil, da je izključitveni rok za nekatere opozidjo-nalne poslance z današnjim dne:n potekel, vsled česar jim je vstop v zbornico zopet dovoljen. Zatem je zbornica rešila celo vrsto manjših prediog, med drugimi novelo k zakonu glede brezplačnega IjudskoŠolskega pouka.
Prihodnja seja se vrši jutri. Na dnevnem redu Je tudi volitev zborničnega podpredsednika in zakonski osnutek glede zapiranja trgovin.
Ležal Je poročnega večera še zelo slaboten na divanu, ko Je zaslišal klice časni-Ških prodajalcev. Zaslišal je besede „Poroka v Manchestru", in se Je nalahno posme-|al -
% — To mora biti Leova poroka — je zamrmral. — Seveda mora biti o tej slav-nosti kaj v časopisju.
Pozvonil Je in je ukazal svojemu slugi, naj mu prinese večerne liste.
Povsod je bilo le nekaj vrstic Iste vsebine, da je bil Leonard Hastings aretiran v cerkvi zaradi ponaredbe menic.
—	Naročite voz — je dejal slugi. — Moram takoj k svoji materi.
Nesrečna vest pa |t že pred njegovim prihodom prodrla do palače njegovih staršev. Neki večerni Ust je prišel v roko grofici, in kakor Je tudi ljubila in oboževala svojega sina, je vedela le predobro, da mura ta strašna stvar biti resnična. Ko je prišel Frands v svojo očetovsko hišo, je našel mater v silnih krčih.
—	Jaz sem, Francls, ljuba mati — je| je rekel nežno. — Ne Jokaj tako, pomiri se in govori z menoj.
—	Ne more biti resi — |e vzdihovala. — O Fnncis, reci, da ni res I
—	Bojim se, mati, da je vendarle res.
—	O moj sin, moj nesrečni sin, ka| stori on 1
—	V nekem časopisu sem čital, da Je pobegnil, mati!
—	Pobegnil 1
(Dalje.)
Str t¥5 II.
ii
EDINOST 4 S? 166
V Trsta, in« 17. junija 191
Sklep Šolskega leta na srednjih šolah.
DUnAJ 16. (Izv.) Ministrsko predsed-ništvo naznanja, da se na večini srednjh šel zaključi Šolsko leto lahko že dne 5. julija.
Minister Trnka ▼ Pragi.
PRAGA 16. (Kor.) Minister za |avna dela dr. Traka je danes dopoldne obiskal cesarskega namestnika kneza Thuna, nakar si le ogledal različne naprave.
Kraljica Eleonora v Trnovem.
SOFIJA 16. (Kor.) Kraljica Eleonora je odpotovala v Trnovo, da si ogleda posledice potresa.
„Szigetvar" v Carigradu.
DUNAJ 16. (Ker.) Vo|na ladija „Szi-getvar" je dospela dne 15 t. m. v Carigrad.
Princ Nikolaj grški na Dunaju.
DUNAJ 16. (I z v.) Princ Nikola] griki le dospel snoči na potu v Petro grad na Duaaj in se še tekom noči odpeljal naprej.
Narodno delovanje ob Adriji.
Pod tem naslovom priobčuje „Deutsch-osterr. Eisenbahnbeamtenzeitung* štev. 24, z dne 15. (unija t. 1. sledeči članek:
Narodni preobrat na obalah avstrijske Adrije, ki se vrši polagoma, toda neprestano, dokazuje dejstvo, kije za nas Nemce izvan-rednega pomena. Že od nekdaj je ozemlje našega edinega in najvažnejšega trgovskega pristanišča Trsta vroče naskakovana bojna točka, za katero se Italijani, Nemci in Jugoslovani bore kar najsilneje. Dosedaj je v Trstu preobvladoval italijanski element, ted i že stoji koles na lončenih nogah in oma-jujejo ga zburkani valovi Jugoslovanstv^, ki pošilja najbolj izkušene borilce na to torišče. Toda tudi nemšivo se v Trstu vidno krepi, čeravno ne v tej meri, kakor Jugoslovan stvo in le vzhičeno bi bilo pozdraviti, ako bi nemški duh razumel, izrabiti na Primorskem ta boj Lahov in Slovencev za prvenstvo v Trstu, da okrepi in zbere svoje moči za odločilni boj, ki se razvije po padcu Lahov med nami Nemci in Slovani. Edini in močni moramo nato nastopiti proti sovražniku in kar najbolje izrabiti vsako priliko, ki se nam nudi, da iziđemo iz tega boja zmagonosni in silni.
In že danes niso slabe naše šance za ta boj 1 Dasiravno pripoznavajo uradne Številke ljudskega štetja 1910 nemškemu deležu v Trstu le prirastek 0 8 procentov napram onemu srbo-hrvatskega s 0 4 procenti, so vendar v resnici Nemci v Trstu mnogo številnejši, ker so med kakimi 40 000 ino-zemcev tisoči Nemcev iz Nemčije, ki za veliko zvišajo of.cijelno število 29.000. Italijanski delež se je znižal od 77 na 62% t. j. za 15 od sto in je pri enaki izgubi v letu 1910 usoda laikega nadgospodarstva v Trstu zapečatena. Potem mora na vsak način odločevati Nemštvo in nemška stvar mora zmagati, ako noče iz tega torišča izginiti za vedno. Bodi boj še tako vroč, še tako srdit, vreden je, da se bojuje in dobi, kajti plačilo je edino veliko trgovsko pristanišče naše monarhije, edina pot do morja, do bogastva. Kajti le v prekmorski trgovini more Avstrija zopet zadobiti to, kar je v milijonih izgubila vsted balkanskih zaplet-Ijaje/, ker je trgovina našega prejšnjega oddajnega ozemlja, balkanskih držav in bližnjega orijenta za dolgo časa oslabela deloma radi prej omenjenih vojnih zaptetl|ajev in na drugi strani, ker nam bodo tudi tam nenaklonjeni Slovani pripravljali vsakovrstne težkoče v trgovsko-političnem ozlru.
V vztrajnem in tudi že vspešnem delu deluje za narodno stvar »Nemški narodni svet za K r a n j s k o i n P r i -morsko*. Vestno ga morajo podpirati člani »Nemškega a v s tri j -skegadruštva železniških uradnikov*, ki že sami ne pripadalo narodnemu svetu, ka|ti zanas železničarje, državne kakor južne železničarje, je posest te prometne in trgovske točke največje važnosti. Ako imamo enkrat tukaj gospodarstvo v roka h, zamoremo z a r i n i t i zagozdo vSlovanstvo od več strani in korak za korakom zopet pridobiti tla, kakor smo jih izgubili, na Kranjskem i n P r i m o r s k e m in enkrat v do g lednem časuzopet vzpostaviti edino posest Nem-štva in r a c i |ona Inega nasprotnika morda nopolnoma izpodrini t i iz naših I e p i h alpskih dežel.
Zato krepko v boj proti slovanskemu sovražniku, oa najvztrajnejšo podporo vseh Nemcev v zaledju moramo računati! Bojevanje bo sicer težko in dolgo, kajti premagati je trebazelo divjega in neustrašnega sovražnika, toda zmaga botudilepa in plačilo bo veliko: Nemška pot do nemške trgovske metropole ob modr! sinji Adriji.
Prišla je k nam v nemško glavno fn stolno mesto, da nam razkaže svoja bogastva, svojo razkošnost, da nas vzpodbudi,
da jo zasnubimo in pridobimo 1 Sledimo njenemu kiicu in poiščimo si nekdanjo ded ščiao nemškega dela, nemške pridnosti, ki jam jih je nekoč iztrgala slovanska po-žrešnost ia laška premoči Stremimo, snubimo in boju|mo se, da se zopet kmalu uveljavi nemška beseda in nemško delo na vlaž-nih valovih n a š e 1 e p e, s m e jo č e se Adrije 1"
Tako torej glasilo nemških železniških uradnikov. Priobčili smo ta članek v celoti, da se vendar enkrat odpro oči tistim našim ljudem, ki še vedno nočejo verjeti, da pri haja germanizacija k nam v veliki meri po železnici, ki noče|o verjeti, da je v nemškem uradništvu in to še ptav posebno v nem škem železniškem uradništvu velikanska nevarnost za najodličnejše naše narodne postojanke. Tu so nemški železniški uradniki povedali popolnoma Jasno, da se smatrajo za pionirje Germanstva, da so naravnost izvrševalni organi ukazov in ukrepov nemških „volksratov", da so oni prvi gradiici onega zloglasnega vsenemškega mostu od Belta do Adrije, po kateri sega|o Nemci z nenasitnim poželjenjem. Priobčili smo ta članek v celoti, da se vendar enkrat vzdra-mljo tisti, katerih sveta dolžnost je, da varujejo in branijo našo narodno posest in se odločno zoperstavijo tej germanski požreŠ-nosti. Pozor torej na nemško železniško uradništvo in njegovo germanizatorično delovanje in najresnejše odpore proti njemu, če hočemo obvarovati, kar je našega.
Slovensko časopisje prosimo, da ponatisne ta članek In pouči o njem v^o našo javnost. _
Glavno letoinla skupščina dražbe sv. Cirila In Metoda za Istro.
(Izv. poročilo.)
Zatem je družbini blagajnik g. Julij Miran prečital blagajniško poročilo, iz katerega Izhaja, da je imela Družba v lanskem letu K 225 983 02 dohodkov. Podružnice so doprinesle K 20 383 21, družbina podjetja K 25 618 81, narodni blagdan K 10 512 59 ; potom Časopisov je došlo vodstvu K 13.297 9; darovi, došli direktno K 68212 90, vlada je izplačala K 70 000 za vzdrževanje šol v Cresu, Malem Lošinju in Puli. Celokupno družbino imetje je iznašalo koncem leta 1911 K 335*006 61. V letu 1912 se je svota povišala za kron 19 872 62.
To poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
G. Kazimir Jelušić je v imenu nadzorstvenega sveta sporočil, da so družbini računi v popolnem redu, ter je predlagal, da se vodstvu za leto 1912. podeli ab-solutorij, blagajniku pa izreče zahvala za njegov trud. Skupščina je sprejela ta predlog z odobravanjem.
Slednjič se |e profesor Splnčič zahvalil skupščinarjem na pazljivosti, s katero so poslušali razna poročila in je zaključil skupščino.
Popoldne je bil javen sestanek na prostoru skupščine. Poslanec SpinČlć se je Ijubeznjivo kretal med narodom ter sprejemal njegove želje, pritožbe, predloge. Potem Je otvoril sestanek z govorom, v katerem je opisoval težave narodnega dela sploh. Sem že star poslanec — je rekel — in dobro vem, kako težko je bilo v začetku, v onih prvih letih. Sedaj se je pomoglo našemu narodu v marsičem, a bo in mora biti še bolje, ako bo med nami sloge in dela. Govornik je pokazal tista občinska zastopstva, ki ne gredo poslancem na roko in jim včasih delajo celo neprilike. Mi smo mnogo tisočev Iztisnili iz vlade v zboljšanje razmer, kakor n. pr. javnih del in podobnega po Istri. Ali mnoge občine niso hotele prav vložiti tega denarja. Na nas je zato, da čim več občin iztržemo iz sovražnih rok, a naše da poverimo vrednim ljudem.
Za Spinčićem )e govoril prof. Bel a nić iz Pazina. Omenial je narodu silno krivico, ki jej je izpostavljen, ker piaču|e težke davke v denarju in krvi, dočim se mu kratijo najenostavneje pravice. Hrvatje in Hrvatska niso sužnji nikomur, niti niso bili od nikogar osvojeni s silo orožja. Ko govorimo o Hrvatski, ne smemo misliti samo na oni kos zemlje preko mosta na Sušaku. To so samo ostanki Hrvatske, ker tudi ta naša Istra in Dalmacija sta dela vse Hrvatske. Ta Hrvatska je Imela nekdaj svoje vladarje, svojo vojsko. Ali prišli so črni dnevi. Pojavit se je v Evropi silni Turčin in Hrvatje so smatrali tedaj, da bo bofle, če se združijo z drugimi in pod krono Habs-buržanov, da se močneje upro Turčinu. In uprli so se junaški. Ali med tem so |Ih zasužnjili — novi Turki. Z božjo pomočjo in z našo slogo se rešimo tudi teh Turkov. Narod naj zaupa v samega sebe in naj ničesar ne pričakuje od xgora|, ker od tam gori nam pride le ono, kar izsilimo mi se svojo slogo!
Prof. F. Novllan iz Pazina |e ka| lepo govoril narodu. Uzdaj se use i u svoje kljuse! Le v slogi med kmetom in učene-jiml našimi ljudmi je naša rešitev. Govornik je lepo tomalčil, kaj more naš kmet in kaj ga čaka. Na| se ta naš kmet izobražuje, naj se uči, naj brani In umno obdelava svojo
zemljo; gospoda pa naj se bližajo našemu človeku, na| bodo žnjim v neprestani zvezi ter naj razumejo njegovo dušo! Potem pojde vse dobro. Tudi na|bolji cficir ne more nič brez dobre vojske. Istotako pa ne more pomoči tudi najbolja vojska, ako nima dobrih oficirjev. Kmet je najbolj! temelj naroda. Z zavednimi kmeti bomo delali čudesa za naš narod. Nikdar se ne smemo zanašati, da nam pomorejo oni od zgoraj. Ako tudi kaj store za nas pretvezno dobrovoljno, delajo to v resnici le radi lastnih in za svoje lastne interese, ne pa iz ljubezni do našega naroda. S svojim delom, se svojo slogo prisilimo mogočnikt, da odnehajo. Na narodnem pol|u je dela za vse, za kmete in za gospodo, za možke in ženske. — Da, tudi žene nam morajo pomagati, ker nlim je poverjena vzgoja naše dece, bodočih narodnih borllcev.
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je posi. Spinčič zaključil ta sestanek ob 5 popoldne.
Lep dan smo preživeli v zdravem podnebju našega Kršana. Taki dnevi osta*l|a|o ugodne spomine v srcih ude'ežencev. Sedaj pa na delo: spominjajmo se često naše Družbe, da nam bo mogla čez leto d ni j nuditi se veči narodni užitek, a ta bo tem več]', čim večji bodo Družbini dohodki, čim iskreneje bo rodoljubje naše.
_ (Zvršetek).
Za občinske volitve.
Pozor vdilci I. razreda v III. okoličan-skem volilnem okraju!
Za volitev dne 23. t. m. so določena za zgornjo okolico tri velišča: Prosek za Prošek, Kontovelj iu Sv. Križ; Opčine za Opčine, Trebče in Bane; Bazovica za Bazovico, Gropado in Padriče.
Legitimacije, ki so jih dobili volilci, so v mnogih slučajih zgrešene: zapisano je krivo volišče. Nekateri volilci s Prošeka imajo zapisano v legitimaciji kot volišče — Opčine, na drugI sirani pa volilci z Opčin ia Trebč pa Prosek namesto Opčin.
Mestni magistrat le opozorjen na to pomoto In bo sporazumno z namestništvom izdal objavo in poduk, da imajo biti pri-puščeni k volitvam volilci na volišču za to določenem, kakor zgora|, četudi je v legitimaciji po pomoti navedeno drugo volišče.
Nekatere legitimacije smo dali že uradno popraviti. Na| vsak volilec svojo legitimacijo takoj pogleda, in če ima navedeno krivo volišče, naj legitimacijo takoj prinese v našo volilno centralo, da se mu preskrbi poprava legitimacije.__
Domača vesti.
Kupovanje glasov. Med laškimi liberalci kroži laž, da so Slovenci za zadnje občinske volitve kupovali in drago plačevali glasove. Drugače na morejo zmanjšati naših velikih vspehov nego na ta način, da hočeio oblatiti naše poštenje. Ne! Ravno poštenost in uzorna morala so na|trdne{5i terae!|i, na katerih sloni naša stranka. Vsi tržaški volilci so priče, da mi nismo kupili niti enega glasu in z indignacijo odbijamo take brez-stidne lažnjlve očitke.
Da pa bo javnost znala, kdo je kupoval glasove, bomo navedli le s'uča], da je prišel v našo volilno centralo gospod Jakob Gams, vpokojenec, stanujoč v ulici Sv. Ivana št. 6 ter pripovedoval, da je prišel k njemu kamoraš Josip Catalant stanujoč v ulici Sv. Ivana št. 12, ter mu ponujal 20 K (dvajset kron) za legitimacijo, če mu jo proda. G. Gamsu je tudi znano, da se je ta kamoraš na debelo pečal s tem poslom.
Tudi |e prišla v našo volilno centralo neka narodna gospa, ki {e vsa razburjena pripovedovala, da je prišel k njej poznan kamoraš, ki |e zahteval legitimacijo njenega moža, zavednega Slovenca, ter |i ponujal 50 kron zanjo, pokazavši ji pri tem poln šop papirnatega denar|a.
Javnost naj sedaj sodi, kdo je kupoval glasove. Če ne bedo zadostovali ti vzgledi, bomo postregli še, da bode naše ljudstvo zvedelo, da tista banditska kamora. ki je ob ljudskem štetju hotela požreti 20000 Slovencev, še vedno razvija svoje „pošteno* delovanje, zlasti ob času volitev.
Šl. predsedstvo deželne sodnije si
dovoljujemo najuljudne(e vprašati, zakaj se v zadnjem času „izrazito" slovenskim strankam rošiljajo povabila ali vprašalne pole le v Italijanskem jeziku. Opozarjamo namreč, de če smo do sedaj zadovoljili s tem, da smo take spise v nam neumljlvem Jeziku vračali, si bomo od sedaj naprej dovolili, da jih bomo pošiljali s potrebnim komentarjem naravnost na minlstrsvo. Mislimo, da je slovenski jezik za enkrat še vedno deže'ni jezik.
Germanizacija na južnem kolodvoru Izvedeli smo skoraj neverjetno vest, na kakšen način hočejo na tržaškem južnem kolodvoru zopet zadati |ezikovni enakopravnosti slovenščine zopet krepak udarec. V par dneh se izpremeni namreč osobje pri osebnih blagajnah, in kakor je stvar že popolnoma gotova, pride prav k oni blagajni, k|er je največ prometa, neki uradnik, trd Nemec, ki ne razume niti besedice slovenske. Ta človek naj potem občuje s tisoči in
tisoči slovenskih potnikov, ki lraa|o neoporečno pravico, da občujejo z žtlezniškimi uilužbencl v svojem slovenskem materinem jeziku!
Je pač res začel pihati nekam čuden veter na južnem kolodvoru, odkar načelniku-je tamkaj gospod Krainz; toda bodisi kakor že hoče, in bodi načelnik na južnem kolodvoru Peter in Pavel, naša pravica |e, da nameščenci južne železnice na kolodvoru v Trstu govore z nami v našem Jeziku, In da je naravnost najhulša žalitev našega slovenskega naroda v Trstu, da se nameščajo na naših tudi slovenskih tržaških tleh po železniški upravi uradniki, ki ne ume|o našega jezika.
Zahtevamo torej kar najodločneje od gospoda načelnika na južaem kolodvoru, da nemudoma poskrbi za to, da se omenjeni nemški uradnik, ki nima potrebne jezikovne kvalifikacije za službo pri osebni blagajni, ne namesti pri tako važni osebni blagajni, pač pa uradnik, ki je poponoma zmožen, slovenščine, ki je v Trstu deželni jezik. Obenem zagotavljamo gospeda načelnika, da v slučaju, ako bi nemudoma ne ukreall, kar zahtevamo v imenu našega naroda v Trstu, da bomo že znali najti pot do naše pravice. Če bo to gospodu načelniku ljubo ali ne, bodi potem pač njegova stvar! Izjavljamo pa najodločneje, da si na tak način ne damo in ne bomo dajali biti s pestjo v obraz I
Zapomnimo si to! Kakor znano, je hotela tcamora odjesti finančnim stražnikom volilno pra\ico, češ, da so m-litariiirani. Dejstvo Je, da se je naše vodstvo z vso silo uprlo temu poskušanemu atentatu na to politično pravo finančnih stražnikov. Glasom došlih nam porcčil so finančni stražniki, v kolikor so slovensko narodno zavedni, v III. volilnem okraju, kjer se je bil najhujši boj med našo stranko in kamero, vsi glasovali za naša kandidata. Drugi pa, posebno pa nemškf, so glasovali za kamoro. Ako bi bili Nemci postavili svoje kandidate, ne bi se toliko zamerili nemškim, ali nemškim vplivom podrejenim fin. stražnikom, da glasujejo s svojimi soplemenjakf. Ali da glasujejo proti nam, ki smo se borili za njihovo volilno pravico in se imajo le nam zahvaliti, da jim je ta pravica ostala ohranjena, in pa za njih, ki so jih hoteli oropati te pravice: to |e čin grde nelojalnosti in črne nehvaltžnosti, posebno še tudi zato, ko se je naš državni poslanec vsikdar rad potezal za vsak njihov interes.
To si treba dobro zapomniti.
Češki socijalni demokratje napram aktualnim političnim vprašanjem. Češki socijalni demokrat dr. S o u k u p je v pogovoru z nekim češkim novlnar|em tako le označil stališče češke socijalne demokracije napram drugim češkim strankam:
Kakcr razredna stranka ne more socijalna demokracija, stopati v kombinacije z drugimi strankami, ki se protivijo sprememb! sedanjega družabnega reda ne ie v polit!čifm, ampak Judi v gospodarskem pogledu. Samo ob sebi umevno pa Je, da vvseh skupnih vprašanjih, tičočih se šole, jezika in oblasti, v kulturnih vprašanjih in v stvareh jezikovne in narodne enakopravnosti, soci|alna demokracija, kakor doslej, stori vse, kar je v njeni moči, da omogoči iz vedenje teh orlncipov.
Nadalje je podal dr. SDukup važno izjavo, da bi po ustanovitvi enotnega češkega kluba politične razmere postale enostavneje in to pomenjalo izvajanje političnih zapovedi politične pameti. Dokler se meščanske stranke ne zavedo, da politična situva-clja nikakor ne sme biti cilj za-se in vsaka opozicija mora v svo|ih kon-sekvencah pomen Jati boj za moč v državi, doslej ni resno misliti na to, da bo politika čeških meščanskih strank prišla do primernega vpliva v tej državi, na katero smo navezani z vso svojo narodno in politično ekzistenzo.
Končno se |e dr. Soukup izrekel za parlamentarično vlado, iiišlo iz volje trdne parlamentarične večine, v kateri bi bili udeleženi vsi narodi države In ki bi pomenjala koncentracijo vseh večinskih strank v njej zastopanih narodov.
Tako govore Češki socijalni demokratje: Ob vsej zvestobi do načel lastne stranke so trezni, stvarni, lojalni, naproti drugomišlje-nikom, In pa — pošteni Čehi. Niti ene besede ni tu tistih strupenih podtikanj in sum-ničenj, kakor jih čitamo često na našem Jugu ob vsaki prilik!, pa naj so nameni narodnih strank Še tako Čisti.
Cvetlični dan. Sestanek dam, ki bi blagohotno sodelovale pri cvetličnem dnevu, se bo vršil v sredo, dne 18. t. m. in ne danes, v torekr kot |e bilo to pomotoma Javljeno.
Samomor ali umor. Santo Železnika, 291etnega težaka, sta našla brata Karls sinoči v ulic deli' Istria, s težko rano v srcu. Ranjenca so prenesli v bolalšnico, kjer so mu zašili srce. Njegovo stanje je smrtnone-varno. Ne ve se še, ali gre tu za samomor ali umor.
Podružnica CMD ▼ Bazovici bo Imela svoj redni občni zbor z običajnim dnevniai redom dne 21. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Gospodarskega društva. K obilni udeležbi vabi odbor.
V Trsta, dne 17. junija 191$,
„EDINOST" St. 166.
Str^c Ki,
Društvene vesti.
Šentjakobski .Sokol". Ustanovni občni zbor St. Jakobskega Sokola se vrši danes 17. t. m. ob 8 30 zvečer v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu.
Pripravljalo! odbor.
Pevsko druStvo „Trst*. Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor. Z ozl-rom na to, da se vrši dne 22 t. m. V. redni občni zbor in po občnem zboru skupni izlet, se prosi polnoŠteviine udeležbe.
Člani kolesarskega druStva „Balkan" so vabljeni, da se gotovo udeleže seje dne 17. t. m., ker gre za važen pogovor in je tudi zadnji dan vpisovanja k dirki za primorsko prvenstvo, ki se bo vršila v nedeljo točno ob eni popoldne iz Trsta v Gorico k slavno iti kolesarskega društva „Danica".
Vabi/eni so vsi člani, da se udeleže v nedeljo dirke in pomagajo pri dirki.
Porotno sodišče.
Ubojstvo pri sv. Jakobu.
Naši bralci, zlasti oni pri Sv. Jakobu, se gotovo še živo spominjajo onega žalostnega dogodka pred kinematografom „Music Hail Mondial" v ul. deli' Istria, ki je tedaj razburil vso našo Javnost, ker se je tudi izrabljal prod Slovencem, češ, da je umoril Slovenec Italijana iz narodnega sovraštva. Včeraj se je vršila porotna razprava v tej zadevi pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Naval občinstva k razpravi je bil naravnost velikanski in tudi spodaj na ulici so stale cele gruče ljudstva, ki niso mogle k razpravi, ker je bila galerija v porotni dvorani že prenapolnjena.
Razpravi je predsedoval predsednik dež. sodišča vit. Milovčič, prisednika pa sta bila dež. sod. svenik Pistotnik in sodnih dr. Luccardi; obtožbo je zastopal drž. p-avdnlk dr. Marinaz, zasebnega udeleženca dr. Robba, obtoženca pa dr. Mand!ć. K3t pshijatriška izvedenca sta navzoča dr. X;dias in dr. Veronese.
Užrebani so bili sledeči porotniki: Ceh Anton, Feifolja Aaton, Godnlk Friderik, Ja-tros Jurij, Klun Ivan, Markičevič Jurij, Na-bergoj Anton, Pecchiar Avguštin, Stegu France, Topić Anton in Vodopivec Josip.
Po zaprisegi porotnikov je prečltal zapisnikar
obtožnico,
ki Izvaja, da sta prišla dns 14. aprila t. I. nekako okrog tričetrtl na 10 zvečer mimo kinematografa „Music Hali Mondial* na Istrski cesti pri Sv. Jakobu dva mladeniča, ki sta se mimogrede zaletela ob tamka| stoječega vabnika omenjega kinematografa, Leonarda Cassano, ki ju je opomnil, naj se ve deta dostojneje. Onadva sta šla par korakov dalje, pa sta se vrnila, nakar se je začel prepir med vsemi trem!. Ker se mu je eden od onih dveh popolnoma približal, ga |e Cassano odrinil z rekama in si nato z desnico segel v nedro. V tem se Je približal k nJemu drugi od onih dveh in ga z vso si!o udaril z nožem, k< ga je imel v desni roki, po prsih, nakar sta oba stekla. Cassano se je prijel za prsi In kličoč „vigliachi" (siroveži) stopil v kinematograf, kjer pa se je takoj zgrudil na tla in v par minutah umrl. Zadet je bil z nožem v srce. Poklicani zdravnik je mogel konstatirati smrt.
Preiskava Je dognala, da sta bila ona d?a mladeniča neki Jakob HrlšČak in pa Anton Nardin. Hriščak Je iz početka tajil, pozneje pa je priznal čin in se je izgovarjal, da Je bil teda] — bil je ravno vojaški nabor — pijan. Izgovarjal se Je tudi, da je storil svoje dejanje v samoobrambi, kar pa zanikajo priče, ki so videle, da je Cas sano držal tedaj roke popolnoma mirno sklenjene.
Z ozirom na to, (e državno pravdništvo dvignilo prrti Jakobu Hriščaku, rojenemu v Trstu 1. 1891., obtožbo zaradi hudodelstva zavratnega umora.
Zasliševanje obtoženca.
Obtoženi Hriščak le pri razpravi priznal svoje dejanje. Pripovedoval je, da sta tisti večer prišla od Sv. Ane, hoteča v mesto. Ko sta prišla mimo kinematografa, jima je Cassano ponudil spored, ki ga pa nista hotela vzeti, nakar Ju je nagnal z »vigliachi" (siroveži). Kaj se je zgodilo pozneje se ne spominja, ve le toliko, da Je udaril Cassana, toda kako in kaj, ne ve. Nož je menda potem vrgel proč in zdi se mu, da se je tudi sam zgrudil na tla. Potem sta Šla z Nardi-com v več gostllen, v kavarno in v neko razupito hišo v Starem mestu. Poudarjal Je, da ga |e tedaj pograbila tako velika nervoziost, da se ni čisto nič zavedal, ka) dela. Zanikal je, da bi bil povedal preiskovalnemu sod* ciku, da Je videl Cassana, kako Je segel v nedrije, in Je vsled tega misill, da išče kako orožje. Glede na svojo bolezen Je izjavil, da postane kar naenkrat silno nervozen In se petem zgrudi na tla. Od vojakov da so ga odpustili, ker je napravil razne neumnosti, kn ga je prijela bolezen. Kako in kaj, ne ve, češ da so mu le drugi vo|aki pripovedovali potem. Prav tako mu je tudi o dogodku
pred kinematografom povedal še le Nardin, kako je bilo. Ko mu Je drugi dan opoldne Nardin povedal, da je Cassano mrtev, mu ni mogel verjeti. Na zelo natančna vprašanja prepsednikova, ali je bil pijan ali ne, ne! zna povedati, ali je bii ali ne.	j
Zanikal Je nadalje, da bi se bila dome- [ nila z Nardinom, da bosta vse tajila, če! pride stvar na d^n. Povedal |e, da je dobil] isti dan od bolniške blagajne izplačano podporo 30 ali 35 K.
Na ponovno vprašanje, če se spominja, kaj je delal pri vojakih, ko ga |e napadla bolezen, je zopet povdarjal, da se ne spo- i minja čisto nič, kar je izrecno konstatiral izvedenec dr. Xidlas.
Zasliševanje prič.
Kot prva priča je bil zaslišan obtoženčev tovariš Anton Nardin, ki je bil navzoč pri ubojstvu. Državni pravdnik se je protivil zaprisegi te priče, češ da je Nardin osumljen sokrivde. Sodni dvor pa ni ugodil temu predlogu in je sklenil, da se priča zaprlseže, nakar |e drž. pravdnik prijavil ničnostno pritožbo. Nardin je izpovedal, da sia prišla z obtožencem isti večer od Sv. Ane, potem v mesto. Pred kinematografom jima |e Cassano ponudil spored, ki ga pa nista hotela vzeti, nakar |u |e vabnik začel zmerjati z .vigliachi" (sirovaži) in „porchi de Ščavi". Prokle! jima Je tudi mater in očeta. Vsled tega tega sta se vrnila, ko sta napravila že par korakov od njega, in tedaj ]e vabnik segel v nedrije, kakor bi hotel poiskati kako orožje, nakar ga Je Hriščak udaril po prsih. Priča )e mislil, da ga Je udaril le s oestjo, videl pa je, da Je vabnik zakrvavel in se prijel z roko za prsi, in slišal Je tudi besede „vi-gliacheria de ščavi« in „ščaveria*. Nato sta oba stekla. Drugi dan opoldne mu je Hriščak rekel, ko mu Je priča povedal, da je Cassano mrtev: „Ole|. kaj se stori, če se izpi|e kozarec vina". In rekel mu je tudi, da je treba tajiti, da nista bila tedaj na Istrski cesti.
Pripovedoval je potem, da sta piia v več gostilnah vsega skupaj kakih 12 piv in sta b Ia pilana, Hriščak bolj nego priča. Hriščak (e celo škripal z zobmi.
Na vprašanje državnega pravdnlka, kako to, da ni povedal v preiskavi, da |u je Cassano žalil s psovkami „vigliacheria de ščavi" in da jima je prokiel očeta in mater, je odgovoril, da |u je Cassano res tako zmerjal.
Dr. Robba: Paj kaj ste vi, Slovenec ali Italijan ?
Priča: Tega sam ne vem.
Odločno Je priča zanikal, da bi bil teda| še kdo drugI tamkaj na cesti in bil slišal, kaj Je Cassano kričal. Prav tako je tudi zanikal, da bi bil povedal neki prostitutki v ulici Beccherie, da je Hriščak zabodel Cassana.
Druga priča, neki Valerij Ga lig i ni spoznal natančno niti obtoženca niti Nardina. Povedal je, da je bil tedaj pri kinematografu in je videl, da sta se dva človeka zaletela v vabnika, ki jima je rekel, naj se vedeta dostojneje, nakar Je manjši od njih stopil proti Cassanu, ga udaril in stekel. DrugI |e še gledal neka| časa vabnika, potem pa tudi stekel. Priča Nardin, konfronti-ran z Galigijem, |e odločno zanikal, da bi bil kdo tedaj še tamka| in mogel slišati, kaj se je govorilo. Ga ligi pa je prav tako izključil, da bi bil Cassano zmerjal onadva s ščavi in da bi jima klel očeta in mater. r ' Ptiča Tereza Sr p a k, prostitutka, ni pristopila, ker je glasom poročila tukajšnje bolnišnice včeraj porodila. Sporazumno s strankami se je prečitala njena pismena izpove dba, iz katere izhaja, da {e obtoženčev prijatelj Anton Nardin, ko je pri njej spal po krvavem dogodku, priznal, da je obtoženec z nožem ubil nekega Italijana.
Priča Viljem Ceselin je pod prisego potrdil, da je pokojni Cassano opravljal svojo službo pied kinematografom, ko ga je obtoženec brez vsacega povoda ranil z nožem. Pokojnik je zavpil: „Kaj sem vama storil žalega?" Obtoženec je na to pobegnil.
Priča inž. Evgen M a u r i c h |e povedal o pokojniku, da je bil vzoren, miren in priden fant. Hotel ga je celo imenovati za ravnatelja svojega kinematografa.
Julija Demartino in Angela Cassano, sestra, oziroma mati umor|enega Cassano sta ob splošnem sočutju, jokaje de|ali, da |e njima pokojnik od svo|e plače od kron 21 na tedeu, dajal kron 18.
Branitelj dr. Mandić |e nato predlagal, naj se zasliši priča Marko Knežič, ki je od svojega okna opazoval ves prizor in je tudi predložil sodnemu dvoru načrt kraja, kjer se je izvršil tragični čin. Konečno je predlagal, na| se zaslišijo priče Hriščak Ivan in Jožefa Hriščak ter Paškval Nardin o okolnosti, da obtoženec trpi na padavici.
Scdni dvor je odklonil braniteljeve predloge češ, da |e dejanski stan Itak dovoljno pojasnjen.
Nato je predsednik prekinil razpravo, ki se je potem nadaljevala ob 5*30 zvečer.
Izvedensko mnenje.
Ko |e predsednik zopet otvoril razpravo, sta podala psihijatiška izvedenca dr. Xidlas in dr. Veronese svoje izvedensko mnenje,
POHIŠTVO
SOUDNO: hi: ELEGANTNO
■V PO ZMMNIM CINAH
RAFAELE ITALIA
TUST - VIA MALCANTON - TKIV
tfnenje g. dr. Viljema Benedikta, gad (jastein
zdravnika v zdravilišču.
Gosp. J. SERJRAVALLO
Trst.
V odgovor na Vaše vprašanje maja leta 1911. Vam prav rad poročam, da sem rabil Vaš znani Izdelek zeleznato kina-vlno Serra-vallo prav rad in večkrat ravno tako v moji privatni praksi, kakor tudi v moji družini, ker on ml je služil v navedenih slučajih kar najbolje In predvsem radi prijetnega okusa, vsled česar ga vžlvajo bolniki kakor tudi otroci prav radlt
Bad Gasteln, 3. junija 1911.	Dr. Wlljem Benedikt.
J{ans Schmidt
TELEFON it. 1085.
lobotehnlk
TRST al. della Zonta St. 7. /.
1995
FROIIN, IS GUI AS.
Rimske toplice v Tržiču.
Sezona od 15. majuika do srede oktobra. 40° slovite blatne feopelji z naravnim tržiškim „fanpom", masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu, ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmn, posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssudatom, ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob morju. V kopališkem poslopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne cene. Interurbani telefon 26. Voz na postaji in pri ladjah.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Oraf.
Josip Visnovic
Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3.
Peki in slas&ičarji I
Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron.
K Prodajalnica ur In dragocenosti
O. Bueher
(•x drug Drago tina Vekjeta)
Trst	cono fl. 36.
Bogati isbov slatanine, arebruine, drago o®-nosti ia žepnih tu. Kupuje in menim staro zlato ia tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, slatanine, Inkov tudi žepne ve.
DELO SOUDNO. CENE ZMERNE.
^nton Žerjal-Trst
priporoča svoje
trgovine jestvin
□lica Oommerciale 18, s podružnico ulica Istria 66. fCarbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K 120 steklenica.
KonceslonM zobotehnlk
ALEKS. LUKEŠ
Trst, ulico fflioua 13.
Sprejema: od 9-12 in od 2-5.
Dr. Pežnik:
Dr. PETSCHNIOO
trii, vta S. Caieriu Štev. 1.
Zdnmrik n aotraaje (splošne) boleaA ta 2—3 in Specijalist n kožm ta (spolne) bolezni i ll1/.—] ia 7—7%
odreže k 7 kron odrezek 10 kron odrezek 15 kron odrezek 17 kron odrezek 20 kron
Pristno hrnsko sukno
pomladna In poletna sezona 1913.
Odrezek 3*10 n dolg za kompl. moško obl.
(suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tad' blago za površnike, tuiistovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Sle$el - Imhof - Brno (Moravsko)
Vzorci £ratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo ■azna naravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu
19
ljudska urarna
g BOGOMIL PINOf!
Trst, ulica Vincenzo Beiiini St. 13 E
(aaijioti certvs st. iitoia io?eaa)	|j
Bogat izbor ||
ur, verižic, o vratnih tj verižic, uhanov, pr- g stanov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene.
Alojzu PNO
slovenski
urar in zlatar
▼ TBITU
ulica del Rivo it 28 (na tac« pri 8v. Jakoka)
wm- zolosa Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v vezuju — Izbera volnenega blaga.
t NA 0BK0K£ ! i« Proti t.koJ*nje»u ♦ +	plačilu. Cene zmerne +
Adolf Kostoria
Trst, ulica S. Oiovanni St 16, L nad.
zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Rim. II.
:: Pozor I SkladiSfo se nahaja v I. nad. ::
Velika zaloga vsakovrstnega sira. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej« kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, sir in vsakovrstne slanine. ============ Priporoča se vdani
J. J. Šutom, Trst, SK^
Stran IV.
„KDtNOBT4' St. 166
V Trstu, dne 17 junija 1913
glasom katerega je obtoženec odgovoren za svoje dejanje. NI bil pijan In Je vedel, kaj dela, ter je imel možnost, da bi se bil pre magal.
Nato se Je med zdravnikom in brani teljem vnela dolga debata o podanem Izve denskem mnenju, tekom katere je branite! stavil zdravnikoma več vpraianj.
Po prečitanju nekaterih sodnih spisov Je potem predsednik zaključil dokazilno postopanje in Je sodni dvor stavil porotnikom sledeča
vprašanja.
Glavno vprašanj na zavratnl umor, potem za slučaj zanikanja glavnega vprašanja eventualno vprašanje na uboj, dodatno vpra šanje, ali je storil obtoženec svoje dejanje v popolni zmedenosti, v kateri se ni zavedal svojega de|anja, drugo dodatno vprašanje (za slučaj zaatkanja prvega dodatnega vprašanja), ali |e storit svoje dejanje v polni pijanosti, zadobljeni brez zločinskega namena in končno drugo eventualno vprašanje za slučaj zanikanja prvega dodatnega vprašanje: ali je obtoženec kriv, da Je storil očrtano dejanje v pijanosti, zadobljeni brez zločinskega namena.
Nato je govoril
državni pravdnik,
ki Je orisal porotnikom vso grozoto po obtožencu storjenega čina. Izjavil je, da noče j pretiravati, temveč da lahto reče, da še nl! imel v svoji praksi tako brutalnega slučaja. Porotniki naj potrdijo glavno vprašanje in zanikajo vsa ostala, kajti obtoženec je premišljeno pripravil ob življenje pokojnika iz mržnje in maščevalnosti.
Zastopnik zasebnega udeleženca se Je priključil izvajanjem državnega pravdnika.
Branitelj dr. Mandič
je govoril nad poldrugo uro. Izrekal Je sočutje sorodnikom blagega pokoinika. Toda — je rekel — sočutje do pokojnika nas ne sme zapeljati v omalovaževanje osebe živega obtoženca, ki je izvršil zares grd Čin. Tod?, aH ga pa je izvršil premišljeno, zavedajoč se svojega Čina?
Branitelj je tu obširno razpravljal o pslhijatriškem mnenju in prišel do zaključka, da iz hudomušnosti vendar nihče ne ubija Človeka. Ali je obtoženec vedel, kaj dela — v tem slučaju spada v kategorijo hudodelcev po rojstvu, ki niso odgovorni za svoja dejanja — ali pa se svojega dejanja ni zavedal, in v tem sluča|u tudi ne more biti odgovoren. Branitelj Je končno izjavil, da prepušča porotnikom, naj obsodijo obtoženca zaradi uboja. Kar zahteva od njih, je, da zanikajo umor in pristavek, da je obtoženec ravnal zavratao.
Po repliki državnega pravdnika in branitelja je podal predsednik obširen reasume, nakar so se porotniki umakniii v posvetovalnico in so po četrturnem posvetovanju podali sledeči
pravorek:
Glavno vprašanje na umor so zanikali z 8 ,ne" preti 4 »da* izključujoč zavratni način. Potrdili so eventuelno vprašanje na uboj z 12 ,da*, zanikali pa oue dodatni vprašanji z 13 „ne", vsled česar je odpadlo drugo eventualno vprašanje.
Državni pravdaik je predlagal nato kazen po zakonu in priporočal upoštevanje olajševalnih okolnosti velikega razburjenja in nekaznovanosti, branitelj pa obtoženčevo mladost, bolehnost — obtoženec je pada-vičen —, zanemarjeno vzgojo in deistvo, da mora skrbeti za staro mater in blaznega očeta.
Predsednik je nato po daljšem posvetovanju razglasil
razsodbo,
po kateri se Jakob Hriščak obsoja na š t i r i leta težke ječe, poostrene s postom ob \saki obletnici uboja; všteje se mu preiskovalni zapor.
Obtoženec si |e pridržal tridnevni pritožni rok.
- V
ar. delo organizacij«*
Skupina parketnih stavcev sklicuje za Četrtek ob 7 30 svečer Javen shod v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov. V četrtek ob 10 doptldne zaupni sestanek v društvenih prostorih.
Deželni odbor NDO. Ker že parkrst ni bilo seje in so na dnevnem redu važne točke, so naproŠeni odborniki in namestniki,
1 * se seje, ki bo jutri, v sredo ob 8 zvečer
gotovo udeleže.
Zveza jug lesnih delavcev. Danes
ob 8 zvečer oabo'ova »e|a.
Zidarska skupina Jutri važna odbo-rova seta.
Oodbeni odsek NDO. V četrtek po vaji sestanek.
Mesečno zborovanje postiljonov. V
soboto, ob 9 zvečer |e imela v konsumnem društvu v Rojanu svoje redno mesečno zbo-i rovanje skupina postiljonov. Na sestanku sta govorila stroko/ni tajnik Mrak in drž. poslanec dr. Ryb< f. Poročala sta o akciji za podržavljenje postiljonov. Strokovni tajnik Mrak je prečltal tozadevno spomenico, kise vpošlje trgovinskemu ministrstvu. Spomenica in v njej navedena resolucija postiljonov |e bila ob splošnem navdušenju soglasno spre-' jeta.
G. dr. Rybrf je postlljonom priporočal, naj bodo v gibanju, ki so ga zapričeli, tudi vztrajni in složni, kajti le z vztrajnostjo in složnostjo bodo naposled zmagali. Slovenski poslanci bodo storili svojo dolžnost, ampak tudi oni, postiljoni naj store svojo dolžnost s krepkim delom za organizacijo.
Na sestanku so se razpravljale (udi Še nekatere druge važne zadeve, tako n. pr. vprašanje bolniškega zavarovanja. Postiljoni bi radi vstopili v slovensko bolniško blagajno, toda ravnatelj g. Dolenca, g. Ozioni jim dela razne sitnosti in Jih zlasti farba s tem, da Jim neprestano pripovedu|e, da so že državni uslužbenci in da kot taki nimajo pravice, sami odločati, kje da bodo proti bolezni zavarovani.
Strokovno tajništvo NDO bo storilo potrebne korake, da bo teh Ozionijevlh neumnosti enkrat konec in da se bodo postiljoni svobodno lahko pridružili slovenski bolniški blagajni. — G. Ozioni postiljone tudi drugače na vse mogoče načine sekira In šikanira.
Tov. Mrak Je postiljone pozval, da naj vsak tak sluča| nemudoma naznanijo strokovnemu tajništvu naše organizacije, ki bo že vse potrebno ukrenilo, da se ošabnemu Dolenčevemu direktorju nekoliko prestrižejo peroti. Med drugim se g. Ozioni tudi pri vsaki priliki zaletava v našo organizacijo in postiljone na vse mogoče načine slepi, da bi jih odvrnil od nje.
Verujemo, da bi bilo g. Ozioniju po godu, da postiljoni ne bi bili organizirani in da bi lahko počel z njimi, kar bi hotel. Ampak svetujemo mu prav prijateljsko, da nas pusli lepo pri miru, ker bomo sicer druge strune napeli. Po pravici Je tov. M ak po-vdarjal, da Je NDO že marsikaterega mogočnega gospoda ugnala, pa bo, ako bo treba tudi g. Ozionija še manire naučila. G. Ozioni naj si zapomni, da Je oc radi postiljonov tu, ne pa postiljoni radi njega!
Ob kakih 10 in pol je tov. predsednik zborovanje zaključil in postiljoni so se navdušeno razšli.
Zidarska skupina NDO priredi dne 6. julija vrtno veselico pri Tirolcu. Slavna društva so ponovno naprošena, da vzamejo to v vednost.
Veselica NDO v Barkovljah. Dne
22. t. m. priredi »Nar. del. organizacija* veselico v prostorih »Narodnega doma" v Barkovljah. Spored bo zanimiv. Odhcd bo izpred »Narodnega doma" v Trstu z godbo na čelu. — Vse kaže, da bo ta izlet, spojen z veselico, zanimiv In zabaven.
Vesti iz Istre.
Iz Ospa. V nedeljski številki smo fa vili po pomoti, da bo veselica našega pevsko-bralnega društva »Domovina" dne 6. junija. Ta prireditev bo 6. julija, kar na| izvole vzeti na znanje bratska društva, ki nameravajo sodelovati In ki na| to javijo društvenemu odboru vsaj do 29. t. m.
Restavracija „Rila bella Trieste"
(Karel in Veronika Tusehak)
ulica Molin grande št. 4 (Ljudski vrt).
Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna Štajerska, istrska vina. teran. — Razna vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre.
Zahvala.
Za štirimesečno zavarovanje mojega soproga, gospoda Frana Kogl, umrlega dne 22. svečana 1913. izplačala mi je „Nižeavstrijsba deželna zavarovalen družba na življenje in rente na Dunaju4*, zavarovalni znesek K 2000 popolnoma in takoj, za kar se ji javno zahvaljujem.
Trst, 27. aprila 1913.
Agnes Kogl.
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
A llfl|i Trst, ulica delle Poste št. 9.
w lllvl IV M-PtisU---Telefon štav. 362/VI1I.---
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih tati, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svettljk In mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseban oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki.
ZST čistilnica na suho
ulica Farneto štev. 9, Trst.
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, peije, rokavice itd. itd. ae barvaio in Čistijo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Te*tro žt. 14.
Prva slovenska mirodilnica
■	Mali oglasi B!
PrnrlaSn od *Tmta> okn*' Bt°PnJice>
■	I UUCl |U 9« niki, ograje itd, ulica Piccardi 61, 18.	977
I illHcLo kuhinja v delavskem središču, obsto-LJUUoKa ječa 10 let, ee proda zaradi bolezni za 1200 K. Pojasnila: Cullarsicb, kavarna Corso. ___100
Qlf larličlta mort>kem fbrtžju, pripravno za OKlalllobtJ katerokoli obrt, se oc stopi proti dobri odškodnini. Pojasnila: Collaraich, kavarna Coreo.	100
Ctonnuonin	z 1 in 2 sobama z vodo v ku-
O lanu Valijo	hinji; 2 skladišči in delavnica ali
eartea ae odda, ul.	Ameritro /espucci št- 8 (Bv. Ja-
kob)	1098
v Trstu
meblirana soba za dve osebi s porabo 5U kuhinje, v stanovanju je voda in plin, ul. Madr nnina 13, I. vrata 4.	937 j
Odda
HXq skoro nova b 5 prostori, 400 klaftrov zem- j Od ijišča, 2 vodnjaka, 5 minut od žel postaje V rde I a, proda te za 18.000 na račun 10.000 kron. N*slov pri Edinosti pod št. 1301.	1 01
Ni^ianuCtriicLo dtželna zavarovalnica išče
mzjcdvoll Ij9l\d agente Pisati Trst, poštni | predat št 392.	1338
Prinni*AP3 80' DOV'm vodstvom, na novo ■ lIpUrUt/d urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu" v Gorici. Cene zmerne.	1252
takoj soba z 2 posteljama pri slo-
Odda su venski družini, ul. Bariiera vecchia St 22, IV. na deatio.	1311
Urarna in zlatarna
najnižjih c nah se popravljajo i-re in rluti predmet. Popravljajo se budiiniki z garancijo po i*. 1*—. Caio £quadrani.
Unklivn nO »oba se odda. is^oikija-Garderoli
mcuiirdrid §t 312, n. 22.
1341
PrnHoloina zelenJave >Q druzih drobnin ee I lUUdJdllld takoj proda, pro3.a stanarine do avgusta, cena nizka. Naduv pove inseratni odde ek pod št 1342.	1342
3franjo Stančič
Trst - nlfoa Medla d t. 17 - Trst
priporoča svojo
trgovino jest vin. in kolonijalnega blaga
katera je vedno oskrbljena sa svežim in prvovrstnim blagom-
Nova zaloga
Sip, posodili in MinlsKili
Trst, Istrska cesta (Via delFIstria) štev. 67.
Namešča osebno stekla in brezplačno.
Velika izber za gostilne in kreme. Cene zmerne.
Hlojz Saletelj
■lita Carradorl 18, v bližini goetllne NDO.
Zaloga barv, ČopiČev, mrežic ia plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo bo pošiljke petroleja v origi-ig -» n&lnih posodah in drugo. UHB
ZALOGA OBUVALA
in lastna delavnica
PAVEL VISINTINI
Trst, ul. G. Carducci 27.
Podružnica: ulica Riborgo St 23.
Velika izber nio-žk h in ženskih Čevljev. Poprave se izvršujejo to-temino in sol duo 1 po zjner. iti ecnah
ANTON BARUCCA
MIZARSKI IV30JSTE«
Trst, nlica San francesco 9'^sslsi l
Specijalist za popravljanje roulet iia oknih.
Na leljo ae menjajo pasovi In imeti-caftU za ■aptln« del« ia •• «e b»|l ktckirtno*.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje a kr:ćiatilnim
- „čajem iz tisočrož4'. =
Obtnem je to tudi izborno Bredstvo proti Ščipanju v želodcu, hi moroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navoddom za eno krono se ,dob va edinole v odlikovani lesarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
Će to poilje K 110, so odpošilja po »riti z obratno poito poštnina prosto.	VARUJTE SE PONAREDEB !
■H
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
nn • "m • ■ • _ __ reglstrovara zadruga z omejenim porodtvom. Tržaška posojilnica in hranilnica		
PoStno hranllnlčnl račun 16,004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovske menice.	Hranilne vloge sprejema od vsakega, *e tudi ni ud in jih obrestuje po 4Vlo « Večje etalee vloge In vloge na tekočI račun po dogovora. Rentni davek plačuje zave d sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice).	Telefon &tev. 932 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO miljonov; URADNE URE : od 9 do 12 doaoldne In od 3 do O popoldne IzplaAuJe se vsak delavnik ob uradnin urah.
| Pozor!
Oaaldaa In zvačar ibaaaaiaat, nI« u gadu. Ii baru ka-Mnja li badjajavlika piv« (ali glavabala)."
Restavracija-Hotel Balkan (SS20