Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. ± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. marca 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Prvi avstrijski zadružni shod. Nemški cesar za varčevanje. Stavbinska delniška družba „Union'. Mlekarskim zadrugam. Denarni prometi in bilance. Občni zbori. — Gospodarsko berilo; Gospodarska vojska med Avstrijo in Srbijo. Starinov pujsek. Obrezovanje sadnega drevja. Zalivajmo sadno drevje z gnojnico. Žlahtnenje rastlin. Ohranjevanje kuhinjske posode. Razglas, Spominska knjiga gorenjske razstave. Male vesti. Inserati. ZADRUGA. Prvi avstrijski zadružni shod. Klincem meseca maja 1906 vrši se na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Spored shoda se sicer v vseh podrobnostih še ni natančno določil — določen in razdeljen je pa že čas i. s.: Ponedeljek, dne 28. maja 1906: — Ob 9. uri predpoldne: Konferenca revizorjev, ki se po potrebi popoldne nadaljuje. Ob 6. uri zvečer: Občni zbor „Splošne zadružne zveze“ na Dunaju. Ob 8. uri zvečer: Sestanek in pozdrav došlih vdeležencev. Torek, dne 29. maja 1906. Ob 9. uri predpoldne. Otvoritev zadružnega shoda in prvo glavno zborovanje, pričetek razprav o pojedinih referatih. Ob eni popoldne: Skupen obed. Popoldne nadaljevanje razprav. Sreda, dne 30. maja 1906. Ob 9. uri predpoldne: Drugo glavno zborovanje, nadaljevanje razprav. — Popoldne: slavnosten obed. Četrtek, dne 31. maja 1906.: Izleti in ogledi. Petek, dne 1. junija 1906.: Izleti in ogledi. Podrobnejši vspored še priobčimo. To bo prvi avstrijski zadružni shod — in na tem prvem avstrijskem zadružnem shodu mora slovansko zadružništvo zavzeti ono mesto, ki mu gre po številu zadrug in obsegu zadružnega dela. Tudi Slovenci in Hrvati ne smemo zaostati. Ze zdaj prosimo naše zadruge, ki se odločijo, da se vdeležijo prvega avstrijskega zadružnega shoda, da nam to — seveda še neobvezno — naznanijo, da moremo približno število slovenskih vdeležencev splošni avstrijski zvezi naznaniti. Nemški cesar — za varčevanje. Ni je menda stroke, koje bi se ne lotil nemški cesar; naj se gre za umetniška, učenjaška in druga vprašanja, povsod odda svojo cesarsko besedo. Vendar pa se do zdaj ni lotil javno gospodarskih vprašanj in radi tega se o njem v gospodarskih listih do zdaj ni mnogo pisalo. Pred kratkim obhajal pa je nemški cesar svoj rojstni dan. Ob tej priliki je izdal ukaz, ki je pravega gospodarskega pomena. Cesarski ukaz je naslovljen na oskrbnika cesarjevega posestva v Kadinah (ime zvoni, kot bi bilo slovansko) in ima določila za oskrbovanje uradnikov in delavcev omenjenega posestva. V teh določilih se povdarja posebno povspeše-vanje varčevanja i. s. določuje cesar: „Da povspešim varčevanje, določujem; za vsakega v Kadinah rojenega otroka naloži se 10 mark, koji znesek se do 14. leta ne more vzdigniti. Za vsakega nadaljnega otroka prejmejo stariši še posebej vlogo po 5 mark. Nadalje se naloži za vsakega otroka, ko zapusti šolo, še 10 mark, ki se do dovršenega 20. leta ne morejo vzdigniti. Na šoli v Kadinah se uredi šolarska hranilnica. Na vsako vlogo čez 3 marke darujem jaz prvih 20 fenigov. Da pa pospešim tudi med odraslimi varčevanje, hočem po ustanovitvi primerne hranilnice in posojilnice darovati za vsako hranilno vlogo čez 15 mark 50 fenigov in določim vrh tega poseben zaklad, iz kojega se za vlagatelje izžrebajo vsako leto darila.“ Vsekako je ta cesarski ukaz pomemben, a tudi zanimiv i. s. radi tega, ker je državna zadružna zveza na Nemškem stavila javno vprašanje: „S kakimi sredstvi se oživi in povspeši varčevanje na kmetih“, in je dobila na to svoje vprašanje jako primeren cesarski odgovor. Delniška stavbinska družba »Union«. Vse svoje članice opozarjamo na inserat delniške stavbinske družbe „Union11. „Union“ je domače, slovensko podjetje. Do sedaj je postavila družba v Ljubljani velik, moderno opremljen hotel, ki ni samo le v Ljubljani, temveč na celem avstrijskem jugu, najlepši hotel. Ta hotel je velikega gospodarskega pomena. Do sedaj še na Slovenskem namreč nismo imeli hotela, ki bi popolnoma ustrezal vsem zahtevam razvajenih bogatih potujočih tujcev, ti so se torej naših krajev ogibali in se podajali v druge kraje, ki morda niti približno nimajo toliko krasot, kakor naši. Delniška družba ,,Union“ ima velike načrte; ako iste izpelje, postane gospodarsko podjetje, ka-koršnih še na Slovenskem ni bilo. Pri oddaji svojih delnic ozira se delniška družba „Union“ posebno na slovenske zadruge — v prvi vrsti posojilnice. Zadruge morejo del svojih rezervnih zakladov naložiti v to podjetje; z nakupom delnic stavbinske delniške družbe „Union11 dobijo zanesljive vrednostne papirje, vrh tega pa podpirajo delovanje domačega slovenskega podjetja — koje pride na tak način v roke slovenskega zadružništva. Če bi želela katera članica „Zadružne zveze11 kaka podrobna pojasnila, dobi ista pri „Zvezi11. Našim mlekarskim zadrugam. Več naših mlekarskih zadrug se je obrnilo do nas, češ, da so prejele od c. kr. kmetijske družbe kranjske — poziv z dne 19. svečana 1906 št. 159, v kojem so naprošene, da izpolnijo pozivu priloženo tabelo. Zadruge so nas naprosile za navodilo, je-li naj tabele izpolnijo. Seveda smo vsem zadrugam rekli, naj le ustrežejo zahtevi c. kr. kmetijske družbe, ker mi nismo občutljivi, kakor nam je to priporočala neka naša članica, češ, če hoče imeti c. kr. kmetijska družba od zadrug, ki so članice „Zadružne zveze11 — kake podatke, more iste dobiti potom „Zadružne zveze11. VABILO na I. redni občni zbor Prve kranjske sadjarske in mostarske zadruge na Rovih, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1906 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. X7 i 1 o na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Poljanah nad Škoijo Loko, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1906 ob 3. uri po-poludne v prostorih hranilnice v Poljanah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev po žrebu odstopivših 2 udov. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. — 83 Denarni prometi in bilance. Posojilnica v Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 157, v upravnem letu pristopilo 27, odpadlo 5, koncem leta 1905. 179. Deleži ^začetkom leta 1905. 158, v upravnem letu prirastlo 27, izplačano 5, koncem leta 1905. 180; odpovedano: 2. Denarni promet: K 152.883,13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 94 _ Deleži 18 _ Posojila 89.283 43 Deleži 496 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 19.634 40 Inventar premični . 202 06 Hran. vloge s kapit. pitalizov. obrestmi | 37.508 97 Dana posojila . . 30.432 28 Zaostale obr. posojil 1.561 97 obrestmi . . . 30 526 03 Vrnjena posojila. . U 348 51 Tekoči račun z zvezo 17.100 — Vrednost tiskovin . 142 82 Tekoči račun z zvezo 59.122 85 Tekoči račun z zvezo | 6.545 63 Inventar premični . 6 — Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Predplač. obr. posojil 412 55 Plačane obr. od pos 4 077 22 Obr. hran. vlog izpl. 35 29 „ n „Ljud. pos/ 4 — Rez. zakl. z obresti. 3.039 45 Upr. in urad. prisp. 346 23 Obr. hr. vi. kapitaliz. 788 66 Poštna hranilnica . 128 03 Cisti dobiček . . . 668 34 Pristopnine . . . 27 — Obresti tek. računa 3.476 43 Gotov. 31. dec. 1905 1 942 91 Poštna hranilnica . 3 447 51 Obr. pos. povrnjene 43 90 Obr. poštne hranil.. 2 45 Upr. in urad. stroški 371 05 Got. začetkom 1.1905 | 1.015 50 Rent. dav. in nep. pri. 7 79 Tiskovine .... 106 86 Poštna hranilnica . 3.449 45 Gotov, konec 1. 1905 1.942 91 j 77.413 02 77.413 02 94.265 22 94.265 22 II Hranilnica in posojilnica v (Zgor.) Gorjah pri Bledu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 290, v upravnem letu pristopilo 18, odpadlo 4, koncem leta 1905. 304. Deleži: začetkom leta 1905. 290, v upravnem letu prirastlo 18, izplačano 4, koncem leta 1905. 304, odpovedano: 0. Denarni promet: K 444.308'18. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) « v II K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 72 Deleži 16 Posojila 241 876 83 Deleži . . < . . 1.216 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 95 167 89 Tekoči račun z zvezo 62 148 73 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 105.334 03 Dana posojila . . 46.834 42 Inventar premični . 400 — pitalizov. obresti . 319.864 07 Vrnjena posojila 46.378 94 Tekoči račun s zvezo 46.023 94 Inventar nepremični 17.212 89 Rezervni zaklad . . 1 13.176 77 Tekoči račun z zvezo 50.679 22 Inventar premični . 400 — Zaost. obresti posojil 7 458 83 Obresti od tega . . 527 07 Obresti tek. računa 2.933 78 Inventar nepremični ] 17.726 98 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — čisti dobiček . . . 1.183 03 Plač. obr. od posojil 10.539 72 Obr. hr. vi, izplačane 980 28 Delnice pri „Union1 1.000 — Upr. in urad. prisp. 229 64 Obr. hran. vlog kap. 11.152 22 Delež Zadružne tisk. 500 — Pristopnine . . . 16 — Upr. in urad. stroški 912 43 Vrednost kolekov . 9 28 J Gotov, začetkom leta 7.560 70 Rentni davek in ne- Gotov. konc. 1 1905 4.360 38 Najemščina hiše . . 595 — posred, pristojbina | 183 58 Delež pri Unionu . | 500 — Stroški; zadruž. hiše 80 91 Got začet, leta 1905 | 4 360 38 224 339 03 || 224.339 03 || 335 966 94 335.966 94 1 1 Okrajna posojilnica v Mokronogu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 174, v upravnem letu pristopilo 22, odpadlo 26, koncem leta 1905. 170. Deleži: začetkom I. 1905. 174, v upravnem letu prirastlo 22, izplačano 26, koncem I. 1905. 170; odpovedano: 22. Denarni promet: K 241.410'54. Prejemki (Debet) ! K h Izdatki (Kredit) K Ih Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 264 Deleži 576 Posojila 87.448 50 Deleži 4.459 Hranilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 44.746 65 Inventar premični 149 09 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 64 694 05 Dana posojila . . 23.055 — Zaost. obresti posojil 807 87 pital obrestmi 78 139 42 Vrnjena posojila 15.113 66 Tekoči račun z zvezo 46 813 66 Vrednost tiskovin . 27 28 Tekoči račun z Zvezo 2311 25 Tekoči rač. z zvezo 35 118 21 Inventar premični . 7 — Delež pri Zadr. zvezi 400 — Predpl. obr. posojil 878 82 Plač. obr. od posojil 5.488 83 Doplač. del. Zadr. zv. 200 — Zamudne obresti 46 46 Rez. zaklad z obresti 3.983 81 Upr. in urad. prisp. 42 62 Obr. hran. vlog izpl. 332 57 Got. 31. decem. 1905 1.875 31 čisti dobiček . . . 962 21 Pristopnine . . . 42 — » » „ kap. 2.510 10 Zamudne obresti . 69 10 Obresti tek. računa 415 73 Za tiskovine . . . 37 13 Obr. pos. povrnjene 42 90 Got. začetkom leta . 773 32 Upr. in urad. stroški 99 30 Ren. dav. in nep. pr. 38 48 Nagrade .... 670 — Za dobrodel. namene 150 — Vredn. knjig in tisk. 82 89 Poštnine .... 27 33 Got 31. decem. 1905 1 875 31 121 642 92 121.642 92 90.754 51 90.754 51 1 —'84 — Hranilnica in posojilnca v Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 185, v upravnem letu prirastlo 12, odpadlo 4, koncem leta 1905 193. Deleži: začetkom 1.1905 185, v upravnem letu prirastlo 12, izplačano 4, koncem 1. 1905 193, odpovedano: 2. Denarni promet: K 230.435-83. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) 1 K h Dolgovi (Pasiva) |j K h Deleži , . . . . 24 Deleži 8 Posojila 138.758 71 Deleži 386 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 53.925 38 Tek. račun z „Zvezo" 1! 2.450 49 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 49 (184 56 Dana posojila . . 28 550 — Inventar premični . 134 74 obrestmi. . . . 149.262 65 Vrnjena posojila 38.604 — Tek. račun z „Zvezo" 20.662 41 Delež pri „Zadr. zv." 1.000 — Rezer. zaklad z obr. 3.926 62 Tek. račun z „Zvezo" 22.047 — Obr. hran vlog izpl. 420 93 Delnica pri Unionu 500 — Čisti dobiček . . . 905 46 Obresti tek. računa 162 41 Obr. hr. vlog kapital. 4.989 21 Got. koncem 1. 1905 11.636 79 Plačane obr. posojil 7.052 85 Obresti pos. vrnjene 96 53 Upr. in urad. prisp. 73 20 Upr. in uradni stroški 437 22 Pristopnine . . . 12 — Ren. dav-, nep. pri st. 89 84 Za hranilne knjižice 8 75 Podpora soseski Vel. Povr. tožbeni stroški 67 71 Osolnik .... 200 — Gotov. zač. leta 1905 3.299 83 Nagrada načelstvu . 20 — Gotov. 31. dec. 1905. 11.636 79 121.036 31 121.036 31 jj 154.480 73 154 480 73 II 1 II II II 1 Hranilnica in posojilnica v Selcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 304, v upravnem letu prirastlo 19, odpadlo 7, koncem leta 316. Deleži: stanje začetkom leta 304, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 7, koncem leta 316, odpovedano: 3. Denarni promet: K 420.359-28. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) jj K h Deleži 38 _ Deleži 14 _ Posojila 222.664 Deleži 632 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hranil, vloge 91.446 87 Tekoči račun z Zvezo 148 752 37 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 120.986 27 Dana posojila . . 43.616 — Inventar premični . 153 09 obrestmi . . . 395 246 71 Vrnjena posojila 37 033 — Tek. račun s zvezo 47.992 69 Inventar nepremični 5.794 52 Predplač.obr. posojil 1.155 85 Tekoči račun s zvezo 31.157 80 Inventar nepremični 1.068 70 Zaostale obr. posojil | 2.666 75 Rezervni zaklad . . 6.262 02 Inventar nepremični 94 80 Obr. hran. vlog izpl. 1.126 01 Delež pri Zadr. zvezi 1 1.000 — čisti dobiček . . . 374 55 Obresti tek. računa 6.833 45 „ „ „ kap. 13.805 93 Naložen denar . . 17.442 60 Plač. obresti od pos. 10.058 96 „ pos. povrnjene 39 66 Got. koncem 1.1905 5.197 80 Upr. in uradni prisp. 92 35 Upr. in urad. prisp. 1.079 45 Pristopnine . . . 19 — Ren. dav. in nep. pr. 204 96 Naloženjdenar vzdig. 4.567 46 Naložen denar . . 7.016 47 Vzd. obr nal. denarja 467 10 Podpore .... 170 — Gotov. zač. leta 1905 1.430 35 Gotov. 31. dec. 1905 5.197 80 212 778 54 212.778 | 54 1 1 | 403 671 13 403.671 13 1 1 II 1 II Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za III. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 51, v upravnem letu pristopilo 19, izstopila 2, koncerni. 1905 68, odpovedalo 0. Deleži: stanje začetkom leta 1905 51, v upravnem letu prirastlo 19, odpadla 2, koncem leta 1905 68. Denarni promet: K 205,089-71. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 95 Deleži 10 Posojila .... 31.088 Deleži 340 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 41.165 04 Tek. rač. z „Zvezo" 144 421 11 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 81.362 92 Dana posojila. . . 15.038 — Inventar premični . 734 99 obrestmi . . . 177.927 16 Vrnjena posojila . . 3.100 — Tekoči račun z Zvezo 37.904 48 Zaostale obr. posojil 49 43 Predpl. obresti pos. 296 15 Tekoči račun z zvezo 8.127 39 Obresti hr. vlog izpl. 404 15 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Rezer. zaklad z obr. 397 93 Dvignjeno pri poštni Obresti hr. vlog kap 6.184 43 Delež pri Zadružni čisti dobiček . . . 339 90 hranilnici . . . — 30 Obr. pos. povrnjene 17 71 tiskarni .... 2 500 — Obresti tek. računa 5.904 48 Upr. in urad. stroški 254 77 Naložen denar pri Plač. obr. od posojil 1.344 02 Rent davek in nep. poštni hranilnici . 102 16 Upr. in urad. prisp. 47 23 pristojbina . . . 71 65 Prehodni zneski . . 707 80 Pristopnine . . . 38 — Naloži se v poštno Gotov. 31. dec. 1905 1 697 65 Obresti nal. denarja hranilnico . . . 2 — pri c. kr. pošt. hr. 2 — Prehodni zneseki . 643 80 Zamudne obresti . 1 72 Gotov. 31 dec. 1905. 1.697 65 Obresti deležev . . 64 24 Prehodni zneski . . 966 — Gotov, začet. 1. 1905 2.340 38 103.393 68 103.393 68 179.301 | 14 179.301 14 1 1 Hranilnica in posojilnica v Tržiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 150, v upravnem letu pristopilo 25, izstopilo 5, stanje 31. decembra 1905 170. Deleži: stanje začetkom leta 1905 150, v upravnem letu prirastlo 25, odpadlo 5, koncem leta 1905 170. Denarni promet: K 301.315-03. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 100 Deleži 20 Posojila 155 096 18 Deleži 680 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hran. vloge . 40016 76 Tek. rač. z „Zvezo* 74.276 86 Hr. vlog. s kap. obr. 226 616 91 obrestmi . . . 75.084 48 Dana posojila . . 67.700 — Inventar premični . 275 94 Predpl. obr. od pos. 1.551 92 Vrnjena posojila 23.416 22 Tekoči račun z Zvezo 31.655 93 Zaostale obr. posojil 24 88 Rezerv, zaklad z obr. 3.317 79 Tek rač. z „Zvezo* 39.916 89 Obr. hran vlog izpl. 297 60 Vrednost tiskovin . 260 — Čisti dobiček . . . 1.367 11 Obresti tek. računa 3.207 44 Obr. hran. vlog kap. 7.800 35 Vrednost kolekov . 19 — Plačane obr. posojil 7.885 99 Obresti pos. vrnjene 164 74 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Upravni in uradni Upr. in urad. stroški 166 64 Gotov. 31 dec. 1905 2.580 87 prispevki . . . 296 33 Davki in nep. prisl. 100 86 Pristopnine . . . 25 — Nagrada .... 150 — Povrnjeni ur. troski 41 66 Dobri nameni in dr 419 97 Gotovina začet, leta 1.977 81 Delež „Zadr. zvezi" 800 — Za tiskovine . . . 78 10 Gotov. 31. dec. 1905 2.580 87 151 948 45 151 948 45 233 533 73 233 533 73 | Kmetijsko društvo v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 191, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 7, koncem leta 1905 202. Deleži: stanje začetkom leta 1905 201, v upravnem letu prirastlo 18, odpadlo 7, koncem leta 1905 212. Denarni promet: K 174.895,64. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 382 86 Izplačani deleži . . 190 Vrednost blaga . . 15.026 44 Deleži 5204 97 Vplačani deleži . . 191 55 Izdatki za blago . . 81.368 18 Terj. na bi. pri zad 10.035 26 Neizpl. obr. deležev 565 98 Pristopnine . . . 36 — Voznina .... 2 345 16 Inventar premični . 696 60 Izposojila .... 13.500 — Izposojila .... 1.500 — Užitnina .... 165 45 Delež pri Zadr. zv. 200 — Dolg na blagu nezad. 4.455 14 Prejemki za blago . 85.650 74 Inventar premični . 232 87 Delež pri Gosp. zv. 20 — Varščina voznika . 20 — Prehodni .... 20 — Neposredna pristojb 44 26 Delež pri posojilnici Rez. zaklad s prisp. 2 246 46 Upravni stroški . . 1 908 70 v Gorjah . . . 4 — Čisti dobiček . . . 656 41 Obresti del. in izp. . 839 87 Gotov, konec 1. 1905 666 66 Varščina voznikov . 20 — Gotov. 31. dec. 1905 666 66 87 781 15 87.781 15 26 648 96 26.648 96 I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 250, v upravnem letu pristopilo 9, izstopilo 4, koncem leta 1905 255. Deleži: stanje začetkom leta 1905 404, v upravnem letu prirastlo 10, odpadlo 5, koncem 1. 1905 409; odpovedano : 5. Denarni promet: K 147.63205. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) || K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagajniški preostan. Izplačani deleži . . 53 58 Vrednost blaga . . 14.240 84 Deleži 4.040 18 1. 1904 1.690 26 Vrnjena izposojila . j 1.765 30 Ter. na blagu pri zad. 11.388 28 Neizpl. obr.'deležev 3 50 Vplačani deleži . . 100 — Izdatki za blago . . 1 63 540 48 Terj. na bi. pri nez 75 12 Izposojila .... 17.565 52 Pristopnine . . . 25 — Voznina . . . . 1.275 75 Inventar nepremični 5.954 73 Dolg na blagu nezad. 2,193 70 Izposojila .... 1.628 60 Užitnina . . . . 523 45 Inventar premični . 994 46 „ „ obr. od izpos. 83 64 Prejemki za blago . 70.478 30 Inventar nepremični 746 26 Delež pri „Zvezi* . 200 — Dolg na dividendah 133 37 Prehodni .... 17 — Inventar premični . 66 23 Predpl obresti izpos. 72 67 Posebna rez z obr. 1.114 85 Davki 413 95 Got. koncem 1. 1905 246 27 Rez. zaklad z obr. . 4.759 41 Neposredna pristojb. 5 32 Čisti dobiček . . . 3 277 20 Upravni stroški . . 2.720 24 Obresti delež, in izp. 779 18 Izplačane dividende 1.803 15 Gotov. konc. 1. 1905 246 27 73 939 16 73 939 16 33.172 37 33.172 37 | I. ljubljansko delavsko konsumno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za enajsto upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 583, v upravnem letu prirastlo 43, odpadlo 85, koncem leta 1905 541. Deleži: stanje začetkom leta 1905 583, v upravnem letu prirastlo 43, izstopilo 85, koncem leta 541, odpovedalo: 67, Denarni promet: K 227.437'95. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 5.182 32 Izplačani deleži . . 2.563 88 Vplačani deleži . . 2.196 36 Vrnjena izposojila . 520 — Pristopnine . . . 47 — Izdatki za blago. . 99.048 11 Prejemki za blago . 107.446 70 Inventar premični . 356 73 Prehodni/#.... 45 19 Davki 160 38 Tekoči račun . . . 101 90 Neposredna pristojb. 15 30 Odprodani inventar 20 — Društvene prireditve 35 — Upravni stroški . . 4.035 08 Obresti 208 — Delež Naša moč . . 50 — Delež pri Gosp. zv. . 40 — Dividenda za 1. 1904 4.316 — Nagrade odboru za 1. 1904 .... 1.000 — Nagrade uslužben. . 50 — Gotov. 31. dec. 1905 2.640 99 115 039 47 115 039 47 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terj. na bi. pri zad Dobro pri J. Koslerju Inventar premični . Vzaj. podp. dr. divid. Delež Naša moč . . Delež pri „Zad. zv.“ Delež Gosp. zvezi . Naloženo pri Ljudski posojilnici . . . Gotov. 31. dec. 1905 11 585 7.086 58 2211 500 50 20 40 1.021 1 619 70 48 50 39 35 64 Deleži Obresti deležev . . Izposojila .... Dolg na blagu ne-zadružnikom . . Rez. zaklad z obr. Čisti dobiček . . . 13211 528 350 8.490 1.306 306 58 44 49 33 22 24193 06 24193 06 | Kmetijsko društvo v Loškem potoku, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za sedmo upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 269, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 1, stanje koncem leta 269. Deleži: začetkom 1. 1905 324, v upravnem letu prirastlo 1, odpadlo 1, koncem 1.1905 324, odpovedano: 0. Denarni promet: K 139.791-38. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 492 48 Izplačani deleži . . 40 Vred. blaga . . . 20.827 20 Deleži 4.282 Vplačani deleži . . 2 — Vrnjena izposojila . 93 71 Terj. na blagu zadr. 12.710 37 Neizplač. obresti del. 164 50 Pristopnine . . . 1 50 Izdatki za blago 61 807 17 Terjat, na blagu nez j 4 32 Izposojila .... 31.910 54 Izposojila .... 632 20 Voznina .... 2.471 80 Vred. neprem. inven 6.817 96 Dolg na blagu zadr. 5.220 41 Prejemki za blago . 68 076 97 Užitnina .... 314 13 Vrednost inv. prem | 506 30 Dolg na blagu nezad. 323 07 Prejemki od mlina . 1.101 79 Inventar premični . 410 85 Vred. mlina in mot. 5.045 25 Rezerv, zakl z obr. 4.094 98 Davki 152 25 Delež ;pri iZadr. zv. 200 — Čisti dobiček . . . 996 95 Upravni stroški . . 2.386 24 Del. pri d. hr. in pos. | 2 — Obr. delež, in izpos. 1.712 83 Kav. pri c. kr. fin. dir. | 56 55 Za mlenje .... 95 46 Gotov. 31. dec. 1905 822 50 Gotov. 31. dec. 1905 822 50 • 70.306 94 70.306 94 46.992 45 1 46.992 45 II 1 Kmetijsko društvo v Srednji vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 356, v upravnem letu pristopilo 15, odpadlo 1, koncem leta 370. Deleži: stanje začetkom leta 356, v upravnem letu prirastlo 15, izplačano 1, koncem leta 370; odpovedano 0. Denarni promet: K 339.116,22. Prejemki (Debet) | K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 56 51 Izplačani deleži . . 1.277 32 Vplačani deleži . . 188 — Vrnjena izposojila . 15 467 — Pristopnine . . . 36 — Izdatki za blago 142.388 89 Izposojila . . . . 14 400 — Voznina .... 4.149 76 Prejemki za blago . 154.875 60 Užitnina .... 682 94 Upravni prispevek . 12 Inventar premični . Davki Upravni stroški . . Obresti Vožnja na žel. od bi. Delež pri Gosp. zvezi Got. koncem 1. 1905 65 128 2.291 371 2.705 20 20 80 25 61 39 15 169.568 11 169 568 11 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 27.161 30 Deleži 6447 42 Ter. na blagu pri zad. 15 184 95 Neizpl. obr. deležev 1.354 60 n n n it HeZ. 1.514 94 Izposojila . . . 31 280 — Inventar nepremični 11.582 42 Dolg na blagu nezad. 16.261 69 Inventar premični . 4 565 09 Dolg na obr. od izp. 1.564 — Delež pri Zadr. zvezi 200 — Reservni fond . . 2.918 99 Delež pri Gosp. zv. 20 — čisti dobiček . . . 422 — Gotov, konec 1. 1905 20 60.248 70 60.248 70 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Gori nad Idrijo, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. aprila 1906 ob 3. uri po-poludne v prostorih posestnika Fr. Leskovca. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje poročila o izvršeni reviziji po „Zadr. zvezi11. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Selcih, reg. zadruge z om. zavezo, kateri se bode vršil dne 2. aprila 1906, ob */2 4. uri popoldne v prostorih g. načelnika h. št. 56. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1905. 3. Dopolnilna volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev 5 članov načelstva. 5. Volitev 3 članov nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. NB. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno ure kasneje na istem mestu, in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na le arecln.i občni mbo>T Mlekarske zadruge v Srednji vasi v Tuhinjski dolini, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v petek, dne 6. aprila 1906 ob 9. uri zjutraj v mlekarničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje računskega zaključka za 1.1905. 4. Volitev 1 odstopivšega člana načelstva. 5. Posvetovanje o premembi pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Razni predlogi in nasveti. ODBOR. VABILO k OBŠHBMV ZBORU Kmetijskega društva v Stari-Oselici, reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. aprila 1906 ob 4. uri po-poludne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dolskem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 8. aprila 1906 ob ^2 4. uri popoludne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje in predložitev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. N ačelstvo. VABILO na O H C XI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Mengšu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 8. aprila 1906 ob 3. uri popoldne v prostorih stare šole v Malem Mengšu štev. 3. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 7. Predavanje. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na V. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. aprila 1906 ob ‘/s 4. uri po-poludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na red,n,i obdai sabor Gospodarske zadruge na Češnjici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v pondeljek, dne 16. aprila 1906 ob 4. uri popoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni sbor Sodarskc zadruge za selško dolino na Češnjici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v torek, dne 17. aprila 1906 ob 2. uri po-poludne v prostorih gospodarske zadruge na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na VIL REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice na Češnjici, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1906 ob 4. uri popoldne v prostorih „Gospodarske zadruge" na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO * k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Šentjanžu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1906 ob 3. uri popoludne v župnišču v Šentjanžu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. aprila 1906 ob pol 4. uri popoludne v uradnih prostorih hiš. št. 59. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ker občni zbor dne 11. marca ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor pri vsakem številu udeležencev. GOSPODARSKO BERILO. Gospodarska vojska med Avstrijo in Srbijo. Naša država je sklepala v zadnjem času več trgovinskih pogodb, a pri nobeni se niso našle take težkoče, kot ravno pri trgovinski pogodbi, ki bi jo naj sklenila naša mogočna država z malo slovansko kraljevino na Balkanu — s Srbijo. Pri sklepanju te trgovinske pogodbe pokazala nam je naša vlada, kako se dajo zastopati koristi avstrijskih kmetovalcev, kojim se brez ozira na deželo in narodnost ne godi ravno najbolje in vsi avstrijski kmetovalci bi ji bili lahko res hvaležni, če bi se tako postopalo pri sklepanju vseh trgovinskih pogodb. Torej, naša vlada je nastopala jako možato na-pram Srbiji — in Srbija se ni udala — temveč se je v gospodarskem oziru celo zavezala s svojo sosedo Bolgarijo. Iz tega je nastala vojska, v kojej se sicer ne preliva kri, pač pa ogromno mnogo črnila — vnela se je gospodarska vojska med našo državo in Srbijo. Ker je to gospodarska vojska, so v njej odločilni gospodarski odnošaji — in kot gospodarski list si hočemo te gospodarske odnošaje brez vsakega ozira na kako politično ozadje malo pogledati. Ker so za gospodarske odnošaje merodajne številke, moramo se posluževati seveda številk, in te nam pravijo: Avstro-Ogrska i. sicer: Avstrija meri 300.008 /cm2 in ima 26,150.708 prebivalcev. Ogrska pa 324.697 „ „ „ 19,254.559____„ Skupaj torej 624.705 /cm2 s 45,405.267 prebivalcev. Srbija meri 48.303 /cm2 in ima 2,535.915 prebivalcev. V gospodarskem oziru nas zanimajo seveda podatki o živinoreji, poljedelstvu, železnicah itd. Stanje živinoreje. Avstrija je imela Ogrska je imela Srbija je imela v 1. 1900 v 1. 1895 v 1. 1900 konjev 1,710.000 1,973.000 181.000 mul in oslov 67.000 22.000 2.000 goved 9,508.000 5,829.000 942.000 ovac 2,621.000 7,527.000 3,014.000 svinj 4,683.000 6,447.000 940.609 koz 1,016.000 286.000 426.000 Poljedelstvo. Od svoje površine porabila je v letu 1900 Avstrija Ogrska Srbija za pšenico 1,065.000 ha 3,382.000 ha 310.000 ha za rž 1,702.000 „ 1,065.000 „ 36.000 „ za ječmen 1,234.000 „ 1,031.000 „ 75.000 „ za oves 1,899.000 „ 1,000.000 „ 85.000 „ za krompir 1,168.000 ,. 514.000 „ 8.000 „ Železnice. Koncem leta 1901. Avstro-Ogrska 37.492 km. Srbija 578 km. Dosedanje trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo i. s. z dne 6. maja 1881 in 9. avgusta 1892 so bile za Srbijo ugodne, ker so imele edini namen, pridobiti avstrijski industriji Srbijo za odjemalca, a posledica je bila, da je postala Avstrija glavni odjemalec srbskega kmetijstva. V letu 1900 se je uvozilo v Avstrijo 1,827.000 q koruze za okroglo 19 milijonov kron, od te množine uvozila je 30°/o Srbija. Ječmena se je uvozilo v letu 1900 v Avstrijo 218.000 g za K 2,146.00 i. s. iz Srbije 180.000 q toraj 83°/o. Pšenice se je v Avstrijo v letu 1900 uvozilo 359.000 2 za K 4.211.000 od teh iz Srbije 281.000 q to je 78°/o. V letih 1897—1901 se je uvozilo v našo državo na leto povprečno 52.835 volov za K 10,175.000 od teh iz Srbije 51.309 volov, torej čez 97°/o. O medsebojnih gospodarskih odnošajih govorijo jasno sledeče številke: Srbija je izvozila skupno v letu za dinarjev od tega v Avstrijo za dinarjev t. j. 1884 39,970.000 34,460.000 86°/o 1885 37,630.000 31,930.000 85°/o 1886 40,720.000 35,500.000 87°/o 1887 36,130.000 31,710.000 88°/° 1888 38,910.000 33,840.000 86°/o 1889 39,070.000 34,380.000 88°/o 1890 45,480.000 39,400.000 86°/o 1891 52,280.000 45,630.000 87°/o 1892 46,450.000 40,750.000 88°/o 1893 48,910000 43,200.000 88°/o 1894 46,020.000 41,120.000 89°/o 1895 43,390.000 38,750.000 89°/o 1896 53,390.000 47,040.000 88°/o 1897 55,940.000 49,150.000 88°/o 1898 56,990.000 50,980.000 89°/o 1899 65,480.000 54,500.000 83°/o 1900 66,520.000 56,580.000 85°/o 1901 65,690.000 55,610.000 85°/o V Srbijo se je pa uvozilo v letu za dinarjev od tega iz Avstrije za dinarjev t. j. 1884 50,950.000 31,800.000 63°/o 1885 40,470.000 29,870.000 74°/o 1886 51,690.000 37,260.000 72°/o 1887 36,480.000 27,720.000 75°/o 1888 35,180.000 23,770.000 68°/o 1889 34,840.000 22,660.000 65°/o 1890 38,040.000 22,820.000 60o/° 1891 42,810.000 26,140.000 62°/o 1892 37,070.000 21,960.000 59°/o v letu za dinarjev od tega iz Avstrije ! za dinarjev t. j. 1893 40,920.000 23,760.000 58°/o 1894 34,880.000 20,530.000 59°/o 1895 28,240.000 16,620.000 59°/o 1896 33,450.000 19,230.000 58°/o 1897 45,310.000 25,500.000 56°/o 1898 41.100,000 22,960.000 56°/o 1899 46,430.000 27,440.000 59°/o 1900 54,030.000 25,530.000 47°/o 1901 43,840.000 23,170.000 53°/o Kakor je iz navedenih številk razvidno, so gospodarski odnošaji med obema državama jako intimni in radi tega je pač želeti, da se doseže sporazumno pravična trgovinska pogodba. Starinov pujsek. „Dobro jutro, ščetinček, kako si kaj spal nocoj ? Ali se boš že kmalu poredil in ti diši naš krompirček, otrobi in pomije na vrhu ? Veš, mi bi radi, da bi ti vse prav izvrstno dišalo in da bi bil ti tako rejen, da bi potem potegnil kar 5 stotov!“ — Tako se je dobrikal oni dan oče Starina svojemu prašičku, ki ga je bil kupil pred kratkim od Hrvatov, ki so gnali celo čedo skozi vas. „No, no, treba bo že še počakati malo, očka Starina. Če hočete, da se zgodi tako, kot ste mi ravno kar pripovedovali, potem morate začeti vse drugače kot doslej, tako vam pravim jaz, vaš ščetinček. Glejte očka, vi niste napačen možiček, dobro srce nosite pod kamižolo in imate z nami najboljše namene, za žive in mrtve. Toda to je pač naša usoda in umreti moramo mi kakor tudi Vi, in tako je na zadnje že vse eno, ali poginem pod nožem ali sekiro, ali pa na bolniški postelji z lekarnarjevo skleničico mej čeljusti. Očka Starina, če hočete, da bom okrogel in težak, mesnat in špehast, poslušajte dober svet in storite, kar vam rečem, ravnajte pa tako tudi pozneje, ko se bom jaz že davno bahal v dimniku kot gnjat in mesena klobasa. Naj prej e ste ustrelili precejšnega kozla precej tedaj, ko ste me kupili. Takega tiča, kot sem jaz, ne kupi noben kmet, če hoče veljati za pametnega, razumnega gospodarja. Mene so prignali od daleč iz ogrskih gozdov gonjači in ti ljudje nimajo seboj piče, pač pa skeleče biče. In pri dolgih „marših11 skopni meso in tolšča v naših telesih, kakor sedaj na spomlad sneg po solnčnih brdinah, nazadnje nam ostane od vsega le še trudne kosti in koža po vrhu. Kdor je tako šemast in kupi takega prasca, ta zgubi šest do osem tednov piče, dela in časa, kajti vsaj toliko tednov premine, predno se v toliko popravimo in pridemo toliko v pravi stan, da se moremo začeti rediti, t. j. nastavljati tolščo in meso. če hočete imeti od reje kaj dobička, nabavite si vedno le živali, ki so v dobrem stanu in ki porabljeno pičo tudi dobro izkoristijo. Sicer pa morajo imeti prešiče, ki jih hočete pitati, tudi svoje prav posebne lastnosti. Angleži so to uganjko že rešili, vi slovenski gospodarji pa jih morate posnemati. Zapomnite si Starina: Prešič, ki ima hrbet izbočen in kriv, kakor pastirska palica, o kateri poje lepa pesem: Zakrivljeno palico v roki, Za trakom pa šopek cvetlic, Ko kralj po planini visoki Pohajam za tropom ovčic, dalje ščetinar z dolgimi, trdnimi ščetinami, z visokimi, slokimi nogami, z dolgo ne nežno glavo, tak dečak je pravi ropar za svinjsko kuhinjo in kdor kupuje, redi, pita take živali, je pravi norec. Bedra in glava ne zadenejo veliko, ravno tako ne ščetine, a krme pa stanejo dosti, in krma stane denar. Pujski pa, ki so štirivoglati kot gosposki naslonjač, pri katerih se glavica komaj vidi, ki imajo štiri nožice le za to, da morejo h koritu priteči, to so ti pravi sodrugi, ki se hitro zrede, dajo velik čeber mesa in privabijo v hišo zvenečih zlatov. Za vas, kmečke gospodarje je najbolje, ako redite tako nekako srednje veliko živino, ne naj večjo, pa tudi ne premajhno, pri tem pa tudi opozarjam: pasma ne bodi čisto deželska, hribovska, pa tudi ne čista angleška, ampak preskrbite se križano žival, ali kakor pravite, polangleške prasce. Stare živali niso za rejo, to sami bolj veste od mene, ki še dve leti nisem star. Najlepše se dade spitati živali v 5. do 9. mesecu, ki so bili zgodaj rezani, ti imajo fine kosti in nežno meso ter jako urno napredujejo v teži. Zdaj pa, očka Starina, obrniva se k drugemu delu najinega posvetovanja. Pred vsem zahtevam, da izpremenite popolnoma svoje dosedanje nazore o našem rodu. Jaz slišim na ime ,,prešič“, in ako vi vidite umazanega cigana v vasi, precej pravite, da je grd kot prešiček. S tem delate mojemu plemenu gorostasno krivico. Kajti vedite, očka Starina, mej vsemi živalmi kar jih premorete na svoji kmetiji, smo mi prasci najbolj snažne in čiste živali, pri tem ne izvzamem niti tigraste mačice, ki si že pol ure umiva tačice tam-le ob vrtu. Vi mislite, da smo mi svinjarji, ker gremo za lužami in rijemo po zemlji. O, vi bebci! V vodi, v mlakuži iščemo le hladila v hudi vročini, ob enem pa tudi ne zametavamo raznih slaščic, ki so tam, n. pr. polžkov in črvičkov in glist. Ko bi vi nosili take bohe slanine po leti na hrbtu, očka Starina, to bi sopihali, kakor sosedova nadušljiva kobila, kadar ji gospodar preveč naloži. Zato lepo prosim: odpeljite vso gnojnico iz svinjaka ven, kajti smrad po leti poraja mej našimi vrstami rdečico, vrančni prisad, pre-šičjo kugo, smrt. Polovico ali tretjino svinjaka nam po tleh obložite z deskami, da bomo imeli vsaj ta prostorček, ki bo vedno snažen in na katerem si bomo mogli mirno privoščiti počitka, čistost in snaga je abecednik za vspešno prešičjerejo, zato v roko krtačo in drgalo (štrigelj), da nam odstranite blato s telesa. Tretja točka je piča. Zame zelo imenitna, ker sem zelo ješč. Krmo nam pokladajte trikrat na dan, pa vsakikrat natanko ob istem času. Nikoli ne zapirajte po eno samo žival v koč. Mi smo družabne živali, veliko bolj z veseljem jemo, če nas je več skupaj, prestavite svinjice skupaj, mrjaščeke skupaj. Korito mora biti vedno snažno kot skleda na mizi, drugače se piča rada skisa, dobimo grižo in pri griži se še noben prešič ni spital. Iz tega ozira tudi pomečite lesena korita v peč za tnalo in napravite nova, najboljše cementna.*) Imenitno je tudi to : Ne pokladajte na enkrat več krme, kot jo moremo povžiti, potresite mej pičo vselej pest pepela ali drobnega prahu od oglja, to čisti, dela dober tek in dobro de našemu želodcu. Kadar nam dajete zrnje, naj bo debelo zdrobljeno in kolikor mogoče suho, ne sme plavati v vodi. Drugače mi pri svojem večnem apetitu kar požiramo in nič ne grizemo in večina dobre krme gre, ne v meso, ampak na gnoj. Tudi naj bo piča mlačno topla, ne vroča, ne ledeno mrzla. Vroča nam spridi želodec, za mrzlo pa potrebuje želodec zopet nove krme, da jo segreje in to je zguba. Da bo moj poduk bolj popolen, še tele. misli, očka Starina. Kakor veste, gre pitanje o prvem začetku zelo urno izpod rok. Zato nam smete in morate sprva pokladati bolj težko prebavljivo hrano; *) Po ceni, menda okrog 6 K zal1 ji m izdeluje in razpošilja taka korita g. Andrej Zajec na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. Opomba uredništva. to je za vas ceneje in prav fina piča bi bila v začetku le zapravljanje. Ko se je pa naše truplo že lepo zaokrožilo, ko mineva naša požrešnost in apetit, tedaj je prišel čas za tečno, lahko prebavljivo in dobro pičo. Vsaki dan pridobim 1 do V/2 funta pri 2 stotih teže; za 1 stot toraj ^2 do 3ji funta. Pri tem smo vedno boljši nego govedo ali koštrun. Ako hočete da se vol zredi za 1 funt mesa, mora dobiti 12 do 13 funtov suhe krme, koštrun 9 funtov; mi pa že iz 4 funtov suhe snovi naredimo 1 funt mesa. Suho snov si morate misliti tako posušeno, da v nji ni sploh nobene vode več seveda nam v resnici take ne po-kladate nikoli, kajti tudi popolnoma suho zrnje ima še kakih lO°/o vode v sebi. Prešiči damo tudi pri klanji le malo odpadkov. Na vsakih 100 funtov žive teže imate pri nas 70—75, da celo 80—90 funtov mesa, pri govedi le 60, pri koštrunu celo le 50 funtov. Zato je pač vredno rediti prešiče, tem bolj, ker vam pospravljajo vse odpadke pri gospodarstvu in so zadovoljni z malovredno pičo. Posebno ob časih, kadar imate kake carinske vojske s Srbijo in drugimi državami, ki razpošiljajo veliko prešičev, obrnite vso pozornost na vašo rejo. Vi oča Starina, nam pokladate zelo veliko krompirja. Krompir sam nič ne koristi, polovica ga gre v gnoj. Ce hočete, da bo iz krompirja kaj mesa, morate mu primešati nekoliko močnih krmil: ječmenovega ali ovsenega zdroba, otrobi, ce-govne i. t. d. H koncu! Kadar prodajate prašiče, oča Starina, prodajajte le na težo, če nečete biti vkanjeni. S tehtnico, svinčnikom in papirjem se začenja dandanes sleherno gospodarstvo! Kjer teh ni, tam je doma šušmarija, gospodarji brez glave. Tudi nikari ne prodajaj prešičev in sploh klavne živine vsak zase! Spametujte se vendar že stari gospodarji, vzemite se skupaj in ustanovite si klavne zadruge, ki jih imajo danski in drugi kmetje. Potem ne bodo mešetarji in mesarji bogateli od vaših žuljev in redili trebuhov, meščani pa ne zabavljali po krivem, da jih vi odirate, kot se je to zgodilo pred kratkim v našem stolnem mestu in se še godi. Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal. Seveda je žalostno, če morate nauke dobivati od nas samih, mi imamo več smisla za blagor svojih gospodarjev, kot oni sami. In očka Starina, kadar pride naša zadnja ura, oj, prosim vas, storite kratko, kar mora biti. Vsako mučenje je greh, pa tudi meso je slabše potem. Ne dovolite surovemu mesarju, da bi nam drezal z nožem po prerezanem vratu — groza me je, ko se zmislim na to! — češ, da bolje izkrvavimo. Zdaj pa pojdite v hišo, sporočite vaši Pavli, kar sem vam naročil in prinesite mi kaj južine.“ Obrezovanje sadnega drevja. Priznati moramo, da se v zadnjih desetletjih precej razvija sadjereja pri nas. Mnogo mladega drevja se je nasadilo po našej domovini, katero obeta kmetom vsaj v tej stroki boljšo prihodnost. Vendar je na tem polju gospodarstva še mnogo ledin, katere čakajo, da se pametno obdelajo in oskrbujejo. Mnogo namreč je še napak, ki jih ima še morda večina naših kmetov v sadjereji, med katerimi omenimo danes le jedno, obrezovanje sadnega drevja. To važno opravilo je mnogim kmetom še neznano, deloma štejejo v največjo kvar, ako se drevje obrezuje in otrebi. Takim veljajo te vrstice, v katerih menim pojasniti, kaj je obrezovanje za sadno drevo in kako se mora vršiti? Začnimo z mladim drevjem. Marsikako drevce požene toliko mladik in na to vejic, da jih je vse gosto. Ali zraven je pa rasti slabe, da kar medli. Kaj je temu krivo? Gotovo premalo moči, katero dobiva iz zemlje, katero mora na toliko vej razdeliti. Ako režeš dragi kmetič hleb kruha, pa imaš veliko otrok, dobil bo vsak le majhen košček, drugače pa je, če jih imaš manj, pa tiste lahko bolje nasitiš. Enako je z drevesom, katero ima preveč mladik in vej. Ako mu hočeš pomagati k boljši rasti, odreži in iztrebi slabejše veje, da potem ostale bolje rastejo. Tukaj velja pravilo: rajše manj, pa tisto boljše. Velikokrat slišimo tožiti, da sadno drevje če tudi obilno obrodi, pa je sadje jako drobno in kislo, in tudi ne dozori popolnoma. Ako si ogledamo takšno drevo, vidimo največkrat, da so temu krive pregoste veje, katere delajo senco posebno notranjim vejam in sadju, da se ne more razvijati, rasti in zoreti. In ko pride čas, da se sadje spravlja z drevja, ne pomaga da bi se ono otreslo, ker je večinoma še zeleno, tudi ni mogoče radi gostih vej na drevo, da bi se obiralo. Kaj tedaj stori kmetič? Navadno vzame debelo prekljo, s katero otepava ubogo drevce tako, da je naposled na tleh več listja in vejevja, nego sadja. In tako dela z drevesom oni, kateremu se je v spomladi hudo zdelo, če je kdo hotel drevesom nekaj nepotrebnih vej porezati. Pač slab razsodek. Kadar posebno v jeseni prihruje huda bnrja, katera hoče vse odnesti, katero drevo ona najbolj strga in zlomi? Gotovo ono, katero ima naj gostejše veje, v katere se zavija veter kakor v plašč in jih trga. Zatem pa navadno zapade sneg, kateri zopet gostovejato drevje tako naloži, da je gotovo več ali manj polomi. Vse drugače pa se vseh teh sovražnikov obrani drevo, katero je lepo obrezano in otrebljeno. Ono požene na to lepše vrhe in veje, pa rodi sicer manj, a toliko lepšega sadja. Tudi vihar in sneg ga manj rujeta, ker med redkimi vejami imata manj moči. Toda kedaj in kako naj se obrezuje sadno drevje? To treba opraviti sedaj v zgodnji spomladi, ko je najhujši mraz že odnehal, pa dokler še drevje ni muževno. Sedaj naj se loti kmetič svoje drevesnice, tudi odraslega in celo starega drevja. Seveda kar na mah ne more začeti sam, temuč treba se mu je prej učiti in vaditi tega dela. Docela nevajen gotovo veliko več pokvari, nego popravi. K temu mu je treba primernega orodja. Majhna pa ostra žagica, včasih tudi mala sekirica, močan zakrivljen nož in pa primerna lestvica, to je njegovo orodje. V drevesnici ali sploh pri mladem drevju mu je treba skrbeti, da se drevesce postavi ravno po koncu in se priveže h kolu. Potem se obrežejo vedno najprej mladike pri zemlji in bližnje iz korenin izvirajoče, nato pa se še porežejo vejice do primerne višine drevesa. Ako ima vrh predolgo mladiko, prireže se tudi ta, da drevce potem raste v primerno krono. Ako najdemo na mladem drevescu že sadnih (debelih) popkov, treba jih odščipniti, da drevce v rasti ne zadržujejo. Takšno je navadno obrezovanje v drevesnici. Sedaj se treba lotiti večjega drevja. Svetujem najprej, ako je drevje bolj nizko, da se ogleda drevo kar s tal, in veje katere vise prenizko, da so človeku že napoti, kar pri deblu odrežejo. Nato je treba zlesti na drevo, kjer je premnogokrat obilno dela. Vse divje mladike, dalje hirajoče, odlomljene in konečno vse pregoste veje morajo se odstraniti. Kdor temu delu ni vajen, svetujem mu, naj ravna previdno in kadar dvomi, bi li prav storil ali ne, naj raje gre z drevesa in si od spodaj ogleda drevo. Od tal se namreč vse drugače vidi, nego če je človek na drevesu. To delo kakor rečeno, ni lahko, posebno še tam, kjer drevje še ni bilo nikoli otrebljeno. Ondi kjer je sila gosto, naj se obreže v prvo le na polovico in le najpotrebnejše vejevje, da se drevo preveč ne rani. V pravi red spravi se drevo šele čez nekaj let, z vsakoletnim obrezovanjem. Tudi stara, pa močna drevesa se naj otrebijo. Tem je posebno treba porezati kake divje mladike od spodaj okoli, dalje odsekati suhe vrhove in veje, pa vsaj toliko izrediti goste veje, da ga je mogoče, ako je drevo pozneje kaj obrodilo, pošteno otresti. Se nekaj! Ako je drevo, kar se pogosto zgodi, od mladosti že nagnjeno na stran, čemur je kriv veter in sneg, naj se tako drevo obreže kolikor moči le od spodnje strani, da si ravnotežje lažje ohrani. Seveda mu je treba skrbeti tudi za primerno podporo, kol ali kaj enacega. Da je obrezovanje sadnega drevja velike važnosti za sadjerejo, spoznamo lahko iz tega, ker ravno ob tej priliki se lahko tudi vse drevje natančno pregleda in pomankljivosti popravijo. Najde se sedaj mnoga rana na drevesu, katero treba izsnažiti in namazati, najde se marsikak sled črvu in zalega gosenicam, vse kar je treba umnemu sadjerejcu zatirati. Toraj dragi kmetič na noge sedaj, ker kratki so dnovi. Delo in trud pa naj Bog blagoslovi! Pohorski. Zalivajmo sadno drevje z gnojnico! Sedaj spomladi je ravno pravi čas, da se gnoji sadnemu drevju. Kjer pa primanjkuje gnoja, nadomestimo ga z gnojnico, kar je še boljše ker ona še bolj pride do korenin. V ta namen se rahlo razkoplje drn okoli debla, tako globoko, da se že korenine otipajo. Tu moramo paziti, da teh s kopanjem ne ranimo. Sedaj polijemo gnojnice okoli debla, nato pa zemljo spet zagrnemo, da je solnce in mraz preveč ne presušita. Ako zalivamo z gnojnico večkrat, velja v drugo polivati na zrahlano prst okoli debla, ne da bi jo bilo treba znova odkopavati. Žlahtneiije rastlin. Luther Burbank v Santa Rosa, Kalifornija, je danes najbolj ženijalni gojitelj rastlin. Razni tuji časopisi in letniki so se v zadnjih letih obširno bavili z bogatimi poročili o čudežnih vspehih, katere je ta človek dosegel. Največ začudenja in govorjenja je pa vzbudilo dejstvo, da je tako premenil navadni trnasti, ničvredni in neporabni kaktus, ki je doma v vročih puščavah, da je danes prost trna, njegovi listi in sadovi tvorijo zelo cenjeno hrano za ljudi in živali, vspeva dobro v vsaki zemlji, in raste tako v tro-pičnem (vročem) kot polarnem (mrzlem) podnebju. Sadno drevje in grmičevje jagod je tudi tako premenil, da nastopajo kot nove vrste in sicer v taki vrednosti, o kakoršni prej sploh nihče slutil ni. Vzgojiti modre vrtnice smatra Burbank za igračo. V splošnem se vidi, da zna on dati svojim novim rastlinam v zelo širokem okviru ono obliko in lastnosti, kakoršne si želi. Dosedaj se je Burbank posebno bavil le z vrtnimi rastlinami; vendar se smemo nadejati, da bi jednake premembe bile mogoče tudi pri kmetijskih rastlinah. Način Burbank-ovega delovanja ni še danes jasno popisan. Grlavni njegov princip mora vendar biti križanje med mnogoštevilnimi rastlinami, in podobno je, da ima on svojo moč posebno v tem, da zamore hitro in z gotovostjo iz mnogovrstnega zaroda dokazati, da ima to moč v zahtevani smeri. Delovanje Burbank-a vzbudilo je splošno pozornost. Učenjakov ga obiskuje na tisoče. V minolem letu prejel je 30.000 dopisov z vprašanjem o načinu svojega delovanja. Narodni ekonomi so pričeli tu računati kot z novim faktorjem. Izmed evropskih rast-linoslovcev, ki so se podali v Ameriko, edino, da obiščejo njega, imenujemo Hugo de Vries-a, kojega teorije o menjavanju se sicer zelo malo pripoznavajo. Ta se je izrekel zelo pohvalno o Burbanku in njegovem delovanju. Ohranjevanje kuhinjske posode. Skoraj vsaka gospodinja ima navado, kadar izlije vročo jed ali tudi vodo iz posode, da jo obrne narobe ali pa jo dene na stran hladit. Ako v tem času pazno poslušamo, slišimo da v posodi parkrat nekaj rahlo poči. To se stori radi tega, ker se je vroča posoda prenaglo shladila in vsled tega se nje blesk (glazura) razpoka. To se sicer takoj ne vidi, pač pa za nekaj dni se lahko opazi. Navadno se ta napaka očita potem neokretnosti dekle, četudi ni ona kriva, temu se dd, pomagati, ako v vročo skledo ali lonec vlijemo mlačne vode, da se posoda polagoma shladi. Razglas. Osemtedenski mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 17. aprila do 13. junija t. 1. Tečaj bo teoretično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. V tečaj se sprejme le 12 učencev. Pouk bo brezplačen. Hrano in stanovanje si mora vsak udeleženec sam preskrbeti. Nekterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore 50 do 60 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do 10. aprila t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem bodo imeli tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1906. Spominska knjiga gorenjske razstave. Oni gg. trgovci ki razprodajajo izdelke, ki se rabijo v sadjarstvu in vrtnarstvu in enako oni naši sadjarji, ki bodo imeli svoj čas naprodaj sadje, imajo ugodno priliko, da pošljejo svoj naslov oziroma oglas v „Spominsko knjigo11. Istotako bi služilo trgovcem s sadjem in sadnimi izdelki, da sporoče svoj oglas. Nasloviti je najdalje do 6. aprila 1.1. na načelstvo sadne razstave v Radovljici. Kranjsko. Prinnrnfra en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško- rnpuiUUtt do. jam |n poškofli,! zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Med j atova hiša. Dva dveletna črna pincgavska žrebca ™'Spoi! Ljubljano v župnišču. Krog 150 hektolitrov belega vina liter po 28 d0 32 VinarjeV se dobi še v Lindar-u (Istra). Vsa pojasnila daje „Lindarsko družtvo za štednju i zajmove" v Lindam. 6—4 RnHnrnn tu letri'V gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DaUBI lld. lo II IJj kleti 4000 hi črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv." Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. nrvo Šebreljska štedilna posojilnica — Šebrelje na Goriškem — ul v