Poštnina piačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in peiek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za inozevnstvo 20 Din RaJun pri poštnem čekovnem za»'odu St. 10.666. Jlova ODoba Cena 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmaverjeva uiica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračaio. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po moinosti. Štev. 50. Celje, ponedeljek 19. junija 1933. Leto XV. Praznik sokolske mladine v Ljubljani Slavnostni sprevod in javna telovad- ba zaradi deževja odpovedana •¦ V soboto 17. t. m. je bela Ljublja- na sprejemala nad 10.000 moškega in ženskega sokolskega narašcaja ter . moške in žensko deco iz raznih kra- jev naše države in češkoslovaški so- kolski naraščaj, ki so prihajali z os- mimi posebnirni in mnogimi redni- mi vlaki, da se udeleže zlcta naraš- čaja, ki jo bil prirejen v nedeljo 18. t m. kot veličasten uvod v pokrajin- ski zlet ,SKJ ob 70-letnici ustanovitve »Južnega Sokola«'v Ljubljani, prve- ga slovenskega in sploh jugosloven- skega sokolskega društva. Prispela je sokolska mladiha iz vso dravsko banovine, pa tudi iz Zagreba, Bjelo- vara, Karlovca, Gorskega Kotara, Ba- njaluke, Mostara, Beograda, Kragu- jevca, Niša, Skoplja in drugih kra- jev države. Mariborska sokolska žu- pa je poslala nad 3000, celjska sokol- ska, župa pa 1233 narašeaja in deco. Z brzovlakom kmalu po 17. je pri- spelo v Ljubljano nad 200 češkoslo- vaških naraSöajnikov in narašcajnic s petimi: naraščajskimi prapori v spremstvu prvega podstaroste COS br. Truhlafa, člana predsedstva COS Havla ter vodij naraščaja br. Kcpla in Vaneka. Na Ijubljanskem glavnem kolodvom je drage češkoslovaške gosto sprejela ogromna množica So- kolstva in ljubljanskega prebival- stva z viharnim vzklikanjem. Prcd kolodvorskim poslopjeni je ppzdra- vil severne brate in sestre podstare- šina SKJ br. Gangl. Ko jo železničar- ska godba odigrala češkoslovaško in jugoslovcnsko državno himno, so je podstarosta COS br. Trublaf gi- njen zahvalil za prisrčne bratske po- zdrave, nato pa je godba ponovila obe državni himni. Razvil se je triumfa- len sokolski sprevod, ki je ob vihar- nih ovacijah krenil z Masarykove ce- ste po Miklošičevi cesti^ Tavčarjevi ulici, Dunajski in Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, odkoder se je češkoslovaški naraščaj podal v svo- ja stanovanja. V nedeljo 18. t m. zgoclaj zjutraj so se pričele na sokolskem zletišču v Tivoliju skušnje sokolske mladine. Ob pol 9. pa jo začelo tako močno de- ževati, da se skušnjo niso mogle na- daljevali. Tudi veliki sprevod sokol- ske mladine, ki- bi se bil moral pri- četi ob 11., je bil zaradi deževja od- povedan. Neurje je doseglo proti poldnevu svoj višek. Dež in vihar sta ustavila ***-+*. A SARGOV KALO DO NT skoro ves promet na ulicah. Ker je popoldno deževalo dalje, jo bila tudi javna tclovadba odpovedana. Okrog 16. se je zbral v sokolski tc- lovadnici v Narodnem domu naraščaj Sokola Ljubljana. NavzoCi so bili: tu- di minister dr. Albert Kramer, mini,- stcr za, telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek, minister Ivan Pucclj, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, češkoslovaški konzul inž\ SevCiik, podstarosta COS br. Truhlaf, podsta- rešina SKJ br. Gangl, drugi sokolski predstavniki ter narodni poslanci dr. Rape, Petovar, Urek in Dermelj. v telovadnico sta prikorakala češkoslo- vaški ženski in moški naraščaj. Po pozdravnem govoru predsednika zletnega odbora staroste Sokola Ljubljana br. Bogomila Kajzlja, je naraščajnik^Drago PustiŠek nagovo- ril eeškoslovaški naraščaj, naraščaj- nica MarijaBabinekova pa je pripe- la na prapor češkoslovaškega naraš- čaja tri. krasne trakove z napisi: »Naraščaj Ljubljanskega Sokola če- škoslovaškemu naraščaju v jubilei- nem letu 1933.« Za trak se jc z;>hvalil češkoslovaški naraščajnik, nakar sta govorila burno pozdravljena v imenu Sokola kraljevine JugoslavLje prvi podstarešina bi*. Gangl in podsta- rosta COS br. Truhlaf. Z defilejem češkoslovaškega naraščaja je bila prisrčna svečanost zaključena. Večina udeležencev jo zapustila Ljubljano že v nedeljo popoldne in zvočer, češkoslovaški narašcaj pa je potoval v ponedeljek 19. t. m., na Blcd. Praznik sokolsk^fca naraščaja in dece so je kljub neugodnemu vreme- nu razvil v veličastno manifestacijo sokolske misli in volje ter ppbratim- stva med češkoslovaškim in jugoslo- vcnskim Sokolstvom. Kriza in gospodarstvo Da bomo v gozdarstvu v bodoče racionalnejše gospodarili in dosegli zaželjeni dobiCek, vam resno svfetu- jom tole: Kakor sem. že omenil, ni- koli ne sekajte v odraslcm gozdu vmes in posamezno, marveč sekajte v določeni črti. Ko ste spravili les iz gozda, ne puščajte vejevja, da tam gnije, ker se v iglastem vejevju lah- ko zaredi nevarni keber lubadar, ki uniči cele hribe, ako se mu da prilož- nost, da se zaredi v ostalem vejevju in potem razširi svoje pogubno dclo na vse strani. Nujno potrebno je, da se posekani prostor, če pod starimi drevesi še ni bilo mladega zaroda. zasadi z mladikami, ki jih je navad- no pod še stoječimi drevesi vse pol- no. Kdor slučajno nima mladega za- roda, ga dobi za malo odškodnino od države, pa tudi ocl mejaša ali kake- ga drugega posestnika, ki iiiia v še nedoraslem gozdu preveč mladega zaroda, ki pod drevesci gine. Ponov- no pa svarim, da nikdar nc kosite na posekanem prostoru, če hočete še imeti kedaj kak dobiček od gozda in drevja! Glede snaženja priporočam tole; Kovač vam napravi za nekaj dinar- jev železen kavelj, ki ga nasadite na primerno dolg kol. Kavelj mora biti na spodnji strani tanjši in nasekan, podoben žagi z zobci. S tem kavljem pojdito ob suhem vremenu od dre- vesa do drovesa in postrižite suhljad z dreves. Suhe veje in rogovile so itak rade odlomijo tik drevesa in drevo raste potem lepo gladko dalje, se dobro proda in jo za vsako pora- bo, razen kurjave, mnogo več vred- no. Kot graščinski upravitelj sem pri | grofu Festitidu na Banskem dvoru | našel zelo zanemai'jene gozdove. j Ljudje v okolici niso imeli gozdov in tudi ne drv za kurjavo, pa so hodili naskrivaj v graščinske gozdove. Lo- garji so imeli dovolj posla, da so te pohodo omejevali in preganjali neza- želj^ne obiskovalco, jaz pa sem imel neprilike z neprestanimi prijavami. Neko nedeljo sem dal na ti'gu okli- cati: Kdor hoče grofovske gozdovo po naročilu pravilno osnažiti, bo do- bil za to delo drevesne odpadko itd. Oglasilo se je dovolj ljudi za to treb- Ijenje in čiščenje. Dobili so potrebna navodila, kako je treba to delo oprav- !jati in kakšno orodje si morajo na- baviti. V teku poletja so bili vsi goz- dovi lepo osnaženi, logarji in jaz pa smo imcli mir. Prebivalcev ni več mikalo hoditi v grofove gozdove, ker ni bilo najti suhljadi, drevje pa je bilo lepo in gladko tei- je raslo nn- ovirano dalje. Tudi pri nas naj bi oni, ki saiui ne morejo opraviti snaženja v gozdu, to delo na omen j en i način izročili dru- gim pod pogojem, da se morajo vsa drevesa lepo in čisto osnažiti in ne ütimo drevesa, na katerih bi bile veje za kurjavo, docim. bi morda pustili na drevju odlomljene veje in rogo- vile, ki Strlijo iz debel. Vatroslav Kosi, strok. ekononi Lopata pri Celju. Ureditev prometa v Celju Naredba o prometnih prepovedih in omejitvah, ki stopi v veljavo 15. ju- lija Predstojništvo mestne policije v Celju je izdalo naredbo o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah; ki dobi obvezno moč 30. dan po ob- javi v »Službenem listu kr. banske uprave dravsko banovine«, t. j. v so- boto 15. julija. Naredba se glasi: 1. Za vozni promet prepovedane ulice: Zagata, ozki del ulice Za kre- sijo, Ozka ulica, Na okopih, Ključav- ničarska ulica in Vrtna ulica. 2. V enl snieri dcvcljena vožnja: Gubčeva ulica od Krckovega trga v smeri proti Cankarjevi cesti in Gled. ulica v smeri od Dečkovega trga proti Vodnikovi ulici. 3. Za promet s kakšnimikoH tovor- nimi vozili, bodisi prazniini ali nalo- ženimi bodisi z živalsko vprego ali motomim pogonom ter avtobusi prepevedctne ceste in ulice: Aleksandrova ulica, GubCova uli- ca, PrcSernova ulica, Glavni trg, j Kralja Pctra cesta do Vodnikove uJi- I ce, Kocenova ulica in Za kresijo. Iz- SILVIJ HRUST: Moje dogodivscine 27. V graščinski kleti Nedaleč od izliva Savinje v Savo stoji še danes inieniten grad. Prod pol stoletja je gospodaril v njem mlad graSCak, gostoljuben zares, Ce- den deCko, a hudo navihan. NekoC nas je četvorico povabil v svojo graš- činsko klet, globoko in visoko, da nam da pokusiti vina. Zbrani smo bili gostitelj, sosednji graSCak baron, oskrbnik, domaöi vz- gojitelj in jaz. Vsega nam je nudil gostitelj, ko je bil težka vrata zakle- nil za nami: Svicarskega sira, doma- čih rib, slanikov, svinjine, kislih ku- maric. Jedli smo, žeja jo rasla, po- končevali smo jo zaman s pijačo, zbijali smo sale in so krohotali, da je gromko odmevalo v ogromnih prostorih. Pomikali smo se lepo od soda do soda, sami velikanski štrtinjaki so bili, kovani, polni starine iz dobrih nekdanjih let. Mladi gostoljubni graSčak je bil tudi duhovit govornik, znal nas je navduševati, da smo pred vsakim so- dom trčili: »Eks!« In ko smo opravili rundo, smo jo otvorili iznova. Tako smo bili borbo z alkoholom, prav nič nismo mislili na to, da bi se pravočasno še častno umaknili iz pogubnih prostorov. Ta- ko se je gostitelju nakana posrečila, bližala se je žo druga jutranja ura. Iz komodnosti smo nehali po po trebi hoditi venkaj na zrak, vse po- trebno smo izvršili kar na lieu me- sta. PrepevajoC vesele pesmi in oku- sajoč blagost vinskih letnikov smo pozabljali na vsa pravila, nauke in izkusnjo. In tako smo se približali stanju, ko öloveka ničesar veC ne teži in mu je vesoljstvo sladka nir- vana. Tedaj pa sem nenadoma opazil, da gostitelja ni več med nami. To je bi- lo pač suinljivo. Začnemo ga iskati po kleti, kliCemo ga prijazno. Ni ga več, klet pa je zaklenjena. Zaspanec je obvladal prijatelje, ta je legel k steni, oni pod gantnarje. Taz pa sem nanosil starili dog, obročev, metelj, slame na kup, sredi kleti je vzrasla visoka grmada, ki sem jo spretno zažgal. Zaprasketal je ogenj, dvigal se je mogočen dim in si iskal izhoda zgoraj v linah. Zunaj na graščinskem dvorišču je nočni paznik prav kmalu zavohal in zaglodal dim. Z vso vnemo je zače! buditi služinčad. Razlegali so se pro- plašeni klici: »Graščinska klet gori!« V vaškem zfoniku je zazvonjlo plat zvona. Noka j gasilcev > je prihitelo. Skozi line so prasnili qurki vodc na grma-. do, na sode, no stenah. Tudi speče tovariše so oplazjli in vzdramili. Vrata se odpro na stežaj, prikaže- mo sje čili in zdravi;, vsa gospoda prestražena zija v nas. Jaz pa stojim ob nedolžncni ognju v kleti, smojoč se si mencam roko in reCem mlademu gostitelju, ki se mu šibijo kolena od strahu: »Zapomni si, prijatelj, kdaj si se hotel ponorčevati z menoj!« 28. Tarok v župnišču Z domačim razborskim župnikom sva bila velika prijatelja. UČon in t>lag-je Jjil, dobre kapljice ni preziral, ljubil je tudi tarok, petje, sale in smeh. Kam vse so naju vabili v go- ste! NekoČ sva bila na obisku v sosed- njem župnišču, ko je bil tjakaj vab- Ijen tudi še tretji župnik iz bližine. Zdaj smo bili štirje, lepo smo scdli, rekli to in ono, gostili se obilno z je- dačo in pijačo, po črni; kavi pa smo pričeli s tarokom. Tako prijetno so nam potekalo urice, da so nikomur ni hotelo muditi odtod. Tudi. po ve- Cerji se nismo razSli, pozno v noč pa [ smo legli. Ko je zazvonilo k maši, smo vstali in SJi v cerkev. Trije gospodje so pri- stopili k oltarju, ker pa je manjkal tretji ministrant, sem razborskemu župniku stregel jaz. To službo sem že nekoč kot student opravljal. Po cerkvenem opravilu smo sedli k zajtrku, nato smo si segli v roke v slovo. Pa seže razborski župnik globoko v žep, pretakne vse žepe enkrat, dva- krat, pa se prestraäi: »Donarnice nimam, zvečer sem jo So nosil v žepu.« Stran 2. »Nova Doba« 19. VI. 1933. Štev. 50. vzeta so tovorna vozila za lokalno po- trebe v teh ulicah. 4. Prepovedana je vožnja z motor- nimi kolesi s prikolicami all brez prikolic na črti: kolodvor — Krekov trg — Aleksandrova ulica — Prešer- nova ulica ter Slomškov trg — Glav- ni trg — Kraija Petra cesta do Vod- nikove uliice. j^. Parkiranjc avtomobilov je dovo- ljeno na naslednjih javnih prostorih: Dečkov trg ob Narodnem domu, KolenCeva ulica — zapadna stran, Krai j a Petra cesta od izključno. hiše št. 39. do Levstikove ulice (go- stilna Branibor). 6. Za tranzitni promet, in posebno za tovorni promet z Ljubljanske ce- ste, Ipavčevo ulice (šmartinske ce- ste), Mariborske ceste, Klavniške uli- ce (Teharsko ceste) in Brega (ceste v Laško) naj se uporabljajo: Gregorčičeva in Levstikova ulica, Vodnikova in Cankarjeva cesta, Aškerčeva ulica — Krekov trg, Razlagova ulica — Kapucinska ulica — Kapucinski most, Dečkov trg — Gosposka ulica — Slomkov trg — Kapucinska ulica — Kapucinski most. 7. Stojišča za nvtobuse. Prod kolodvorom (na levi strani), pred gostilno Branibor na Kralja Petra cesti, pred gostiilno Skoberne na Ljub- Ijanski cesti. 8. Stojišča za izvoščke: avtotaksi: Krekov trg (ob hotelu Union); fijakarji: pred glavnim kolotlvorom (na desni strani). §2- Kolikor kazniva dejanja ali opu- stitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakoni- ka ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti. prometa na njih, se kaznujejo po Cl. 09. zakona o notranji upravi z denarn.o kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplaCilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zapo- lom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., točke 6., je kazniva, če je zagresena kljub izreč- ni prepovedi ali zapovedi, predstoj- niištva mestne policije ali njegovih organov. Celjski Sokoli na Jadranu Vožnja v dveh »purmanih« nam jc olajšala dolgo potovanje< zlasti pa novincem, ki niso vajeni noči v va- gonih. Vse to so prenašali z napetim pričakovanjem, da končno prvič za- gledajo naš toliko opevani Jadran. Kar nas je že videlo morje, smo uži- vali v tej napetosti naših mlajših. Bilo je vso vožnjo dovo'lj živžava, da je bilo treba tudi malo zagodrnjati. Ob prvem svitanju v Gorskem kota- ru so se pričele pred očmi vrstiti po- ljane, gozdovi, skalovje in golo ka- men jc — Kras. Vožnja silno roman- tična, tu So bujno zolenje, tarn pas golega sveta. Solnce, ki smo ga do- ma tako dolgo pogrešali, nas je po- zdravi lo. in zdramilo iz napol prespa- Še enkrat pretakne vso obleko, a zaman. Gospodje se spogledajo, meni pa je mučno, vroče mi postaja, čeprav sem nedolžen, ker vem, da pado sum gospodov le največ name. Neprijet- na situacija! Vsi išcemo po svojib žepib, obra- čamo jih, vse zaman. In name pade kak pogled, ki le ne prikriva suma. Pa se le nekdo domisli: »Si maševal v suknji?« »Ne,« odgovarja. preplašen, »tačas sem jo imel obešeno v spovednici.« »Pa poglejmo še tja!« Vrnili smo se v cerkev, da preiš- čemo spovednico. »Glejte, kaj pa je to?« pobere so- sednji župnik listnico v kotu spo- vednice. Pa še nabasana je bila z de- narjem. Tako se je vendarle pojasnila stvar. Ko je bil župnik po maši snel suknjo iz spovednice, jo je preganil tako, da jo denarnica spolzela na tla. In pri taki priliki bi bilo mojc pošte- no ime lahko po krivem trpelo ško- do. no noči. Zanimanje za prirodo se oživlja, pričakovanje se stopnjuje. In tarn, glej, naš Jadran, ki se glo- boko pod nami svetlika v solnčnih žarkih in nam pošilja prvi pozdrav- Vse gleda z nekim spoštovanjem to veliko »jezero«. Še malo časa skozi dušcči predor in nogo stopijo na trdna sušaška tla. Vse oživljeno kakor v glavni sezoni, saj prihajajo prvi gostje na velike sokolske svečanosti. Prva večja sku- pina smo bili Celjani. Naš stan so določili v daljni, a zelo romantični Martin ščici. Škoda objektov v tem krasnem zalivu, da se ta skriti biser ne izkoristi z zgradbo novih stavb namesto te podrtije. Stroški bi se kmalu krili. Utrujenosti ni nikdo ču- til in po prvem odmoru so se že ne- kateri okorajžili ter so podali v mor- je. Toda, joj, veselje je bilo prenag- ljeno — voda premrzla! Saj zadnji hladni dnevi niti morju niso priza- nesli in tudi je v Martinšici nebroj mrzlih sladkih izvirkov, ki morsko vodo šo bolj oliladijo. Oči so se les- ketale na številnih čolnih, ki so bili zasidrani ob obali. Toda trda roka oskrbnika ni botela slišati o vožnji in tako so se morali novinci zadovo- Ijiti s tern, da so se zibali v zasidra- nem colnu. Tako je prvi prosti dan minil še prehiro. Drugi dan nas jo čakala sokolska dolžnost in smo že navsezgodaj ma- hali proti zletišču, ki je bilo oddalje- no od nas dobre četrt ure po bližnji- ci. Solnce je pripekalo in nam Crnilo od doma prcmraženo telo. Marsika- teri »nežnejši« so postali rdeči ka- kor kuhani raki. Skušnje smo kon- Cali in hajd na zbirališče pri Sokol- skem domu, kjer se je bilo zbralo že nebroj naroda in Sokolstva. Ponosni na svoj prapor, četudi naraščajniški, smo se porazdelili po oddelkih do pričetka sporeda. Navdušenje se stopnjuje, ko pričnemo korakati ob zvokih godbe, in vedno glasnejši so- klici in pozdravi, ko prikorakamo do obmejn. mostu pred Rcko, ki je danes prazna in zapuščena, kakor da žalu- je za nami. Prebivalstvo našega miš- ljenja je po večini prišlo že v zgod- njih urah na to stran, drugim je bi- lo gledanje pri odprtih oknih zabra- njeno. Moč Sokolstva se je pokazala pri sprevodu, ki je bil sila pester in živahen. Domala so bila tu odposlan- stva iz vse Dalmacije in bila je so- kolska manifestacija, da jo naši na- sprotniki še niso videli. Kakor iz encga grla se je razlegal klic po osvo- boditvi in vrnitvi vsega, kar j» naše- ga. Naša sokolska srca so priprav- ljena ... Impozantnemu nastopu krona je bila prisotnost našo kraljice z obe- raa sinovoma v sokolskem kroju. To je najvišji dokaz priznanja vrlin so- kolsko misli. Kakor film se je vse vrtelo pred našimi očmi in skoro smo pozabili, da moramo misliti na povratck. Srce je postalo žalostnejše ob poslovilnem pogledu na naš Jadran, ki nam je pošiljal zadnje pozdrave na visoki hribj kamor smo prilezli s pomočjo dveh lokomotiv. T. G. DOMACE VESTI d Senat je v petek 16. t. m. soglas- no odobril konvencijo o zraCnem pro- metu med Jugoslavijo in Avstrijo. S to konvencijo bosta uvedeni dve no- vi progi v zračnem prometu med obcina državama in sicer ena, preko Maribora in Ljubl jane, druga pa pre- ko Ljubljano in Dravograda z zvczo na Celovec, odnosno Graclec in Du- naj. Senat je tudi: soglasno odobril konvencije z Rumunijo in gasilski zakon. Prihodnja seja. bo v torek 20. t. m. d Dr. Baltic — predsednik Pokoj- ninskega zavoda. Minister za social- no politiko g. Ivan Pucclj je imeno- val, da se v smislu statuta ijpopolni na nedeljskem občnem-zboru Pokoj- ninskega zavoda za nameščence v Ljubljani izvoljeni upravni odbor, za predsednika Pokojninskega zavoda j dosedanjega zaCasnega uprnvnVn dr. Vilka BaitiCa. d Ker dobro prija, zato sta.ro in mlado rado pije: Kathreiner Kneip- povo sladno kavo s Pravim : Franck- ovim : dodatkom! d Dunajska vremenska napoved za torek 20. junija: Hladno, izpre- menljivo. r i « „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od Lmajadalje, dokler traja zaloga, od Din 15'— naprej. Celje in okolica Minister dr. Kramer v celjskem srezu V soboto 24. t. m. ob 20. bo zbor JRKD v Celjskem domu v Celju, v nedeljo 25. t. m. pa ob pol 9. dopoldne v dvorani g. Robleka v žalcu in ob 15. v Sokolskem domu v Braslovčah. Na vseh trek shodih bosta poročala. minister g. dr. Albert Kramer in na- rodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Somišljeniki, udeležite se teh sho- dov v Cim lepšem številu! c Narodni poslanec Ivan Prekoršek v Letušu. V nedeljo 18. t. m. ob 15. se je priČel v soli V Letusu zelo lepo uspel shod JRKD, ki se ga je kljub I neugodnemu vremenu udeležilo nad ' 100 domaCinov, inoSkih in žensk. Shod je otvoril letuški šolski upra- vitelj, ki je pozdravil vsß navzoče, zlasti pa narodnega poslanca g. Iva- na Prekorška, sreskega načelnika g. dr. Vidmarja in sreskega veterinar- skega reforenta g. M. Šribarja iz Ce- Ija. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek je podal izčrpno in zanimivo po- ročilo o delu v Narodni skupščini, o državnem proračunu, o občinskem in drugih zakonih ter o politicneni po- Iožaju, nato pa je g. M. Šribai' pre- daval o živinoreji ter raznih gospo- darskih in političnih vprašanjih. Zborovalci so sledi.li izvajanjem obeli govornikov z veliko pozornostjo in živahnim odobravajem. c Širši odbor krajevne organizici- je JRKD za Celje-okolico bo imel v torek 20. t. m. ob 20. važno sejo v So- kolskem domu v Gaberju. Udeležba jo obvezna za vse Ä:lbornike. ( Okoliški občinski svet bo imel v pctek 23. t. m. ob 19. redno sejo v ob- činski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Sokolski naraščaj in deca na po- ti skozi Celje. Na poti. v Ljubljano so se peljali v soboto 17. t. m. med 11. in 12. dopoldne skozi Celje štirje po- sobni vlaki, v katerih je bilo več ti'r soč sokolskega naraščaja in dece iz krajejr od Celja pa vse do avstrijsko in madžarske mcje. Sokolstvo in ostalo občinstvo je potujočo sokolsko mladino navdušeno pozdravijalo. Ob pol 12. se je odpeljala proti Ljublja- ni številna niladina iz eeljskega okrožja. Zelo prisreen je bil sprejem fieškoslovaškega sokolskega narašča- ia, ki jo pot oval ob 15.25 v štirih po- sebnih vagonih z brzim vlakom sko- zi Celje. Množica tobCinstva so je mod navduSenmi klici zgrnila pred vago- ni. Drage goste, ki so prejeli tudi v Celju mnogo cvetja, je pozdravil v imenu celjske sokolsko župe br. dr. Milko Hrašovec. Po kratkem postan- ku je dolgi brzi vlak med viharnimi vzkliki »Nazdar!« in »Zdravo!« kre- nil dalje pi-oti Ljubljani. c Nižji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju so je vršil od 10. do Kl. t. m. za 4. a razred pod predsed- stvom razrednika g. prof. Josipa Na- potnika, za 4. b in 4. c razred pa pod predsedstvom direktorja g. Fr. Mrav- ljaka. Iz 4. a razreda so je prijjavilo 31 učenk in 1 privatistka, iz 4. b raz- reda 29 učencev in 5 privatistov, iz 4. c razreda 30 uCencov in 1 privatist. Oproščenih jo bilo iz 4. a razreda 10 učcnk, iz 4. b razreda 7 učencev, iz 4. c razreda 3 učenci. Ustmoni izpiti so se vršili 13., 14. in 16. t. m. Izpit Švicarske ure, zlato9 sreforo, razna da- ržla optika, origtnalita ZaftSS'OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNI K CELJE, Glavni trg 4. je napravilo iz 4. a razreda 18 učenk in 1 priivatistka, iz 4. b razreda 19 učencev in 4 privatisti, iz 4. c razreda 24 učencev in 1 privatist. Popravne izpite imajo iz 4. a razreda 3 učenke, iz 4. b razreda 3 učenci, iz 4. c raz- redn 3 učenci. Med izpitom jo odsto- pil 1 privatist. c Sprejemni izpiti na diž. realni gimnaziji v Celju za 1. razred bodo v ponedeljek 26. t. m. Prošnje s krstnim listom in izpričevalom o dovršeneni IV. razredu osnovne sole se spreje- majo do e'etrtka 22. t. m. v direktor- jevi pisarni. c Drž. dekliška meščanska sola v Celju bo zaključila šolsko leto v so- boto 24. t. m. s slovesno službo božjo v Marijini cerkvi ob 8.45. Po maši bo v telovadnici meščanske sole prosla- va, h kateri so vljudno vabljeni starSi in prijatelji mladine. Isti dan bo tudi razstava risb in ženskih roč- nih del. c Krajevni Solski odbor za Celje - mesto bo imel v Cetrtek 22. t. m. ob 18. v zbornici mestne narodne solo važno proračunsko sejo za, obe mest- ni osnovni in obe meščnski šolk c Prihod po^ujoče kmefijske raz- stave v Celje. Poljedelsko ministr- stvo je letos organiziralo veliko po- tujofio kmetijsko razstavo, ki je pre- vozila že dober del državo in bo se- daj prišla tudi v Celje. Obiskala bo še drugo bližnje kraje, tako da se bo moglo ljudstvo povsod seznaniti z razstavo in črpati iz nje koristi. Z razstavo bodo združena tudi razna predavanja in tečaji. Razstava obse- ga eel vlak z 22 modrimi vagoni. Za razmcre v Slovcniji je bila razstava ponovno urejena. Otvoritev razstave v Celju bo na Vidov dan 28. junija ob 8.20 zjutraj. Za rakstavo vlada med občinstvom že sedaj veliko zn- nimanjo. Razstava jo zelo bogata, saj obsega prav vse panoge pol j edel- ske proizvodnje, in je resnično vred- na, dä si jo vsakdo ogleda. V treh vagonih so uradi in prostori za osob- je ter električno centralo, v ostalih 19 vagonih pa je razstava saraa. c Sokolsko društvo v Celju. Člani notelovadci, ki se namcravajo udele- žiti pokrajinskega zleta v Ljubljani v slavnostnem kroju, se prosijo, da bi se v torek 20. t. in. ob 20. udeležili skupne predelavc redovnih vaj v te- lovadnici mestne narodne sole, kjer bodo prejeli ostala navodila. c O velikem tolminskem puntu bo predaval v cetrtek 22. t. m. ob 20. v prostorih društva »SoČe« v Celju (Narodni doni III. nadstr. desno) pri- ljubljeni predavatelj g. A. Gaberš- ček. Zaradi zanimive vsebine vabi^ mo vso člano in prijatelje društva, da se predavanja s'igurno udeleže. — Odbor. c šolska predstava. Clani Drama- tičnega društva v Celju so uprizorili v nedeljo 18, t. m. popoldne v tolo- vadnici okoliške deške narodne sole zabavno mladinsko igro »PastirCek Peter in kralj Briljantin«. Uprizori- iev je bila dobro obiskana in je prav lepo uspel a. Mladina, ki je tvorila vetino gledalcev, se jo izvrstno za- bavala. „KHEDIT^ gospodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA UL. 3 polpg hotela .Pošte' daje brezobrcstna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejemajo se povrjeniki po vseh 10 večjih občinah. c 40. redni letni občni zbor CPD bo v petek 23. t. m. ob 20. v društve- nili prostorih v Narodnem domu. Med drugim so bo obravnaval sporod proslave društvene 40-letnice, zato pozivamo vso članstvo, da se obene- ga zbora polnoštevilno udeleži. — Od- bor. c Ribarsko društvo v Celju bo ime- lo v četrtek 22. t. m. ob 20. v gostil- niških prostorih botela »Hubertusa« svoj redni letni občni zbor z dnev- nim redom, predvidenim v praviilih. Štev. 50. »Nova Doba« 19. VI. 1933. Stran 3. c Novi mojstri. Mojstrski izpit pred mojstrsko komisijo v Celju so v zad- njem času napravili naslednji po- močniki in pomoenice: mizarja Josip Kit iz Celja in Vladislav Weiss iz Trbovelj, kolarja Adolf Krajnc iz Ce- lja in Franc Novak iz Mange pri Pla- nini pri Sevnici, peki Rudolf Granda iz Samobora, Ignac Jovan z Dobrne, Josip Mramor iz Žic, Josip NaraloC- nik z Ljubnega in Ivan Stiplošek iz Rogaske Sslaiinp. brivor Franc Fraj- le iz Celja, Cevljarji Maks BohoriC iz Veternška pri Koprivnici, Alojz Jaz- bec iz Zabukovja, Jakob Matko iz Braslovč, Valentin Pirtovšek s Skor- ncga pri Šoštanju in Franc Potočan z Zgornje Rečice pri Lašem, mesarji Karol Galof iz JurkloStra, Ernest Kei*šič iz Trbovelj, Franc Štusej iz Trbovelj, Ernest Torkar z Zg. Šiške, Franc Valte z Ljubnega in Karol Vouk s Planine pri Sevnici, sobosli- kar in pleskar Alojz JagodfC iz KaC- jega dola pri Podplatu in šivilji Ana Remšakova iz Gaberja pri Celju in Marija Stojnškova iz Rogatca. c Ga. Roza Kirbiševa f. V sobo- to 17. t. m. ob pol 9. dopoldne je urar- la v Celju (Ljubljanska cesta 2) v 48. letu starosti po daljšem trpljenju ga. Roza Kirbiševa, roj. Peperkova, soproga pekovskega mojstra in in- dustrijca gosp. Josipa Kirbiša. Pokoj- nica je bila vzorna žena in mati, ze- lo skrbna gospodinja, velika dobrot- nica revežev in zaradi svojcga bla- gega značaja splošno priljubljena. Pogreb se je vršil v ponedeljek 19. t, m. ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokcpališče ob veliki udeležbi občin- stva. Pokojnici bodi. ohranjen casten spomin, težko prizadeti rodbini naSe iskreno sožalje! c V celjski bolnici so umrli: petek 10. t. m. 70-letna dninarjeva žena Marija Gradišnikova iz St. Ruperta nad Laškim, v nedeljo 18. t m. 27- letni brzposelni kovač Franc Valen- tine iz Borovja v obeini Toi stem vr- liu pri Vojniku, v ponedeljok 19. tin. pa 60-1 etna rudarjeva mati Marija Pečarjcva iz Liboj. N. p. v m.! c Napad ma clečka. Na Telovo zve- čer je neki fant na.eesti v Mariji Re- ki, napadel 10-lotnega posestnikove- ga sina Antona Zmrzljaka s polenom in ga poškodoval po glavi in rokah. I Zmrzljaka so prepeljali v celjsko \ bolnico. • c Nesreča na cesti. V nedeljo 18. j t. m. se je hotel 38-letni zasebni uradnik Ivan Šalamun z Zbelovega pri Poljčanah na cesti pri Žalcu iz- ogniti nekemu avtomobilu, pri tern pa je padel in si poäkodoval čelo/ Šalamun se zdravi v celjski bolnici. c Invalidska tombola v Gelju. Kra- jevni odbor Udruženja vojnih invali- dov v Celju bo priredil svojo IX. vc- liko invalidsko tombolo v nedeljo 2. julija, v primeru slabega vremena pa v nedeljo 9. t. m. ob 15. pred Narod- nim domom v Celju. Tombola bo iinela nad 500 lepih dobitkov v skup- ni vrednosti nad 10.000 Din, mccl nji- mi prva dva glavna dobitka v jur- jih. K tomboli so vabljeni vsi prija- telji vojnih žrtev ter vsi invali.di in vojno vdove, ker je Cisti dobieek, ka- kor vsako leto, cloločcn za podpore najrevnejSim Clanom. Tombolske karte bodo naproclaj po 2.50 Din. Do- biitki so razstavljeni pri tvrdki R. Stermecki v Celju. c 100-odstotni vojni invalid Josip Video, iz Celja (Cankarjeva cesta G) potrebuje dve priči, ki lahko prise- žeta, da je bil ranjen v vojni, in si- cer 4. julija 1918. na Monte Celo na italijanskem bojišču. Video se spo- minja, da so bi.li v njegovem oddel- ku pri 26. domobranskem polku, vo- du roCnih strojnih pušk pri 11. in 12. ceti tovariši Franc Furman iz ko- njiSk© okolice, Alojz Buclna iz Raj- henburga in neki Drenek iz brežiške okolice. Zato prosi to tovariäc da mu sporoce svoj naslov, da lahko zapro- si za njihovo sodnijsko zaslifianje pod prisego. c K notici o saniomoru v Gaberju, ki smo jo objavili v zadnji številki! Se sporočamo, da je po naknadnih ugotovitvah postal 28-letni kolarski mojster Vlado Cajhen, ki so ga našli v petek 16. t. m. dopoldne mrtvega v »jegovem stanovanju v Gaberju, naj- 1-n-ž žrtev nesreee. Cajhen je bil v pe- tek zjutraj so prav dobre volje. Vo- jaška puška z novim kopitom, ki so jo naSli ob truplu, ni bila Cajhnova last. Izgleda, da mu jo je bil izročil nekdo z narocilom, da napravi na puški novo kopito. V puški je bila ena sama, zarjavela krogla. Puška se je najbrž sprožila, ko jo je Cajhen popravljal. Cajhna so položili v ne- deljo 18. t. m. ob 10. na okoliškem pokopaliišču k zadnjemu poeitku. c Dve tatvini koles. V petek 10. tm. med 11. in 13. je nekdo ukradel de- lavcu Josipu Trstnerju s Sp. Hudinjc izpred mestnega magistrata okrog 800 Din vredno, erno pleskano kolo znamke »Balon« brez stevilke, v ne- deljo 18. t. m. popoldnc pa je bilo me- sarskemu pomočniku Alojzu Zakoš- ku iz Celja ukradeno iz veže neke gostilne v Gosposki ulici 1500 Din vredno, erno pleskano kolo znamke »Westa« štev. 311.203 z evidenčno šte- vilko 10.967. To kolo je bilo gosp. Za- košku že pred meseci ukradeno iz iste veže, a ga je pozneje dobil nnzaj. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papir j a, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju jc uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega bivši dela- vec in cerkovnik v Bukovju Mihael Šepetavc, ki jo odšel 16. avgusta 1015. k vojakom v Cclje in od 10. no- vembra 1915. z italijanskega bojigöa ni bilo o njem nobonoga glasu. c Dolžniki vseh stanov! Obračajte se zaupno v vseh težkoCah na naše društvo — postanite člani! Letna članarina je samo 00 Din. — Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano- vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- za Celje in Laško ter Savinjsko do- lino: Loboda, Celje, Kocenova ul. 2. c Rjava usivjata aktovka je bila iz- gubljena 16. t. m. popoldne v Celju. V aktovki je bila oscbna legitimaci- ja in več listin na ime trgovea Petra Mavrija iz vojniške okolice. Glasovi iz obeinstva „Poglavje o no^ometn" Glas iz občinstva se je v »Novi Do- bi« z dne 9. t. m. dotaknil tudi celj- skih nogometnih sodnikov. Vsaka dobrohotna kritika in ini- cijativa za. odpravo tudi nam nelju- bih nedostatkov je dobrodoSla in jo z najveCjim veseljem pozdravljamo. Na pavšalne kritike brez točne navedbe konkrotnih slučajev in na- pak pa je težko odgovarjati in še težje kaj popraviti ali izboljšati. Kritik niora navesti toeno slučaje, kje je sodnik kršil nogometna pravila, kajti šele potem je mogoce dognati, kdo ne pozna pravil, sodnik ali kritik. Ker se gospodu kri'tiku ni posrečilo navesti napak in povedati, kako naj se odprayijo, smo primorani mi, da v glavniii obrisih označLmo napake in krivec, ki so odgovorni, da se tek- nic ne odigrajo tako, kakor je to na- ša želja in hotenje. V prvi vrsti: so krivi funkeijonarji, ki v svojem klubskem fanatizmu ne vidijo di-ugega, nego samo svojo mostvo in smatrajo vsako sodnikovo odloCitev, naperjeno proti moštvu, za napaCno in pogrešno. Ne vemo, Cö se lahko funkeijonar kateregakoli kluba pohvali, da je svojemu moStvu in pa ostalemu Clan- stvu vsaj enkrat razložil in objasnil osnovne pojmo nogometnih pravil. Isto je tudi z »navijači.« kluba. Vsak foul lastnega mogtva nad na- spi'otTiikom odobravajo. Ako pa tak foul sodnik likvidira s kazenskim strelom, potem nastane huronsko vpitje in ogorCno protestiranje. Ob takih prilikah tudi gg. funkeijonarji niso izv?eti. Sodnik pa ima priliko slišati vse psovke, ki jili premore naš »besedni zaklad«. Za odpravo nedostatkov na igris- Cu je potrobno dvoje: 1. Absolutna sportna disciplina nastopajoCih rao- štev. 2. Sportna morala publike. To pa se da doseči le, ce funkeijo- narji napno vse svoje sile in vsak v svojem okrožju dela za dosego zgor- njih ciljev. Naloga funkeijonarjev — poroče- valcev pa je, da utrdijo avtoriteto sodnikov, ne pa, da jo izpodkopava- jo. Ce to dosežemo, jamčimo za nc- moten potek iger in za lcpši razvoj nogometnega sporta pri nas. Celjski nogometni sodniki „Die windischen Schweine müssen krepieren!" S temi besedami se je razjezil z no- žem v roki moz, ki živii od sloven- skega kruha, nad nedolžno žrtvijo, jo metal po tleh in klofutal. Pretil je tudi drugim, slučajno tarn navzočim. To je bilo pred dnevii na Cesti na grad. Mož je slikarski pomočnik in so s tem priporoča slovenski usmi- ljenosti . . . Svetujemo oblasti, naj so z an ima za tega Cloveka in ga od- žene tja, kamor spada, da bomo oko- ličani sosedje imeli mir. Naslov tega Cloveka smo sporočili redakeiji »No- ve Dobe«. — o Dopisi Okrožni zlet Dravinjskega sokol- skega okrožja v Oplotnici. V idilični Oplotnici so se zbrale v nedeljo 11, t. m. sokolske čete vseh edinic iz dravinjske doline, da podajo obracun o svojem delu. Zjutraj so se priCele izbirne tekme, nato pa so se vršile skoro ves dopoldne skušnje za po- poldanski telovadni nastop. Ob 15. je krenil po Oplotnici sprevod sokoi- skih Cet s konjiSkim in oplotniškim praporom na čelu, navdušeno po- | zdravljen in obsut s evetlicami od | domačcga prebivalstva. Po sprevodu ' je bil telovadni nastop vseh oddel- ! kov. Spored je bil izvajan z veliko točnostjo in lepim uspehom. Posa- mezni oddelki so naravnost tskmo- vali v dobrem izvajanju predpisanih vaj. Prvi'C, odkar obstoje sokolske odinice v dravinjskem okrožju, so nastopili tudi starejši bratje s pred- pisanimi vajami1 iz leta 1903. Vsi od- delki so želi viharne aplavze občin- stva, posebej pa še starejši bratje. Dobro uspeli telovadni nastop je plod težkega dela našcga vadileljstva, ka- teremu načelujeta br. okrožni načel- nik Juice Hmclak in s. okrožna na- čclnica Milka Križmaničeva. Po telo- vadnem nastopu je zbrane čete in občinstvo pozdravil najprej župni tajnik br. DojčinoviC iz Maribora, ki je prinesel pozdrave župne uprave, omenil pomen sokolskega dela za dobrobit jugoslovenskega naroda in države ter pozval k udeležbi na po- krajinskem zlctu v Ljubljani. Za njim je povzel besedo starosta br. dr. Ervin Mejak, ki jo v daljšem pro- gramatiCnem govoru zavrnil ncute- me-ljenost nedavnih napadov sokol- skih nasprotnikov na SKJ, se zahva- lil članstvu za delo v zimskem Casu in ga v bodrilnih besedah vzpodbu- jal k nadaljnemu delu. Frankolovo. Društvo kmetskih fan- tov in deklet bo priredilo v nedeljo 25. t. m. ob 14. tekmo koscev na trav- niku ge. Fabi'ove. Po tekmi ho govo- ril predsednik Zveze društev kmet- skih fantov in deklet tov. Iv. Kronov- šek, ob 15. pa se bo priCela uprizori- tev igre »Veriga« pod kozolcem gosp. Šnabla. Društvo bo ob tcj priliki igralo prvikrat na lastnem odni. Va- biiiio vsa tovariška in pnjateljska drustva, da se udeleže te naše prire- ditve. Po igri bo prosta zabava v go- stilni g. Snabla. šmarje pri Jelšah. Okrožni sokol- ski nastop v Smai'ju pri Jelšah se jo vršil v nedeljo 11. t. m. ob zelo lepi udeležbi Sokolstva in občinstva. Pr- vič je sodolovala domaöa sokolska godba, ki se je v kratkem Casu pod spretnim vodstvom br. Dcžele zelo povzpela. Zaradi nezadostnih pri- prav domačinov so ves program ni mogel izvrSiti in tako so morale od- pasti meddruštvene tekmc za darilo društva Šmarje. Te tekme bodo 2. julija na Ponikvi. Nastop je bil do- ber, izvajanje prostih vaj v splošncm zadovoljivo. Število sodelujočih se je- od lani lepo pomnožilo. Želimo, da bi .se to okrožje zopet povzpelo do višine, ki mu gre. Napredek bo do- kaz vztrajncga dela. Artiče. Sokolsko društvo je prire- dilo na Telovo svoj drugi nastop, ki je uspel prav lepo. Nastopili so vsi oddelki društva, kv je eno najmlajših v celjski župi, s prostimi vajami, Člani pa tudi na bradlji in drogu. Va- je so iKvajali prav dobro in je obču- dovanja vredno, koliko se doseže s pridnostjo in požrtvovalnostjo po trudapolnem kmečkem delu. Po kon- Cani telovadbi je Sokolc in goste po- zdravil najprej starešina društva br. Žabka, nato pa je še v lepih besedah govoril o pomenu Sokolstva br. dr. Zdolšek iz Brežic. Posetnikov je bilo mnogo iz domačega kraja in tudi. Brežičani so bili Castno zastopani. Ob dobri kapljici in prigrizku, ki so ju v obilni meri in po nizki ceni nudili šoiori, je trajala prijetna zabava v pozno ure. Sport t SK Celje : SK Atletik. V nedeljo 25. t m. ob 17. se bo prißela na sport- nem igrišču pri »Skalni kleti« prven- stvena nogometna tekma med SK Ce- ljem in SK Atletiko. To tekmo je od- redil LNP, ker je bila jesenska pr- venstvena tekma med obema klubo- ma razvcljavljena. t Odpovedani sportni prireditvi. Zaradi deževja sta bili v nedeljo 18. t. m. odpovedani dve sportni prire- ditvi v Celju in sicer dopoldanska kolesarska dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju na progi Celje — Rogaška Slatina in popoldanska pr- venstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo. To tekmo so hoteli namesto pri »Skalni kleti« prirediti na Glaziji, ki je pa bila za- radi razmočcnega terena tudi neupo- rabna. t Nogometna sekeija SK Celja. V soboto 24. t. m. ob 20. strogo obvezen sestanek rezerve v klubovi sobi v Zdravstvonem domu. Kdor se sestan- ka neupravičeno ne udeleži, preneha bliti aktivni Clan sekeijo. — Načelnik. t Cross country v Celju. SK Jugo- slavija je priredila v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne pri »Skalni kleti« ob hudem na.livu cross country tek na 10 km, pri katerem je startalo 23 tek- movalcev, in sicer 4 od Primorja, 5 od mariborskega Maratona, 4 od celj- skega Olinipa, 1 od Atletikov in 9 od celjsko Jugoslavije. Organizacija te- ka jo bila vzorna. Posamezni rezul- tati so bili: 1. Krevs (Primovje) 38:02, 2. Grmovšek (Maraton) 39:09, 3. Sra- kar (Primorje) 39:40, 4. Goršek (Pri- morje) 39:50, 5. Grad (Primorje) 40:00, 6. Štrucelj (Maraton) 41:54, 7. Tkal- čič (Olimp) 42:08, 8. Mirnik (Jugosla- vija) 42:11, 9. Tomazin (Atletiki) 42:29, 10. Koražija (Olimp) 42:44. Kot prvo se je plasiralo moštvo Primorja z 8 točkami (I. pokal), kot drugi Ma- raton s Iß tofkami, kot tretji Olimp s 24 točkami in kot jsietrta Jugosla- vija s 30 toekami. Drugi pokal kot prvak Celja je dobil Olimp. Kolajne so dobili prvi trije, Krevs, Grmovšek* in Srakar ter prva dva Celjana, Tkal- čič in Mirnik. Gospodarstvo g Peronospora. Ne le po lastnem prepričanju, lnarveC tudi po izreku g. dr. ing. Ct'ybora Blaifnoga v Pra- gi se je v naSih hmcljskih nasadih vsled mokrotnega vremena pojavil neljubi gost — peronospora, na ka- tcro je Hmeljai-sko društvo žc opozo- rilo vse hmeljarje ter kot prvo obrambno sredstvo priporočalo skrb- iio zbiranje takozvanih »kuštrovccv«, in njih unieevanje z ognjem. Kljub temu so nekateri hmeljarji kuštrovce zbirali in potem podorali in si tako napravili novo vališče za neljubega gosta. Hmeljarji! Pripra- vite se pravočasno na drugo obramb- no sredstvo, t. j. na brizganje s pri- poročeno brozgo. — Hmcljarsko dru- Štvo za Slovenijo. Stran 4. »Nova Doba« 19. VI. 1933. Štev. 50. Smešnice Narednik rckrutu: »Torej, zamisli si, da si na straži. Temno je in nena- doma to nekdo od vzadaj zgrabi ta- ko, da ne moreš uporabiti orožja. Kaj bi storil v torn primeru?« — Rekrut: »Rekel bi: ,Pusti me, Micka, sedaj. som v sliižbf'!« Slražnik: »Boditc tako prijazni. in ostanito na trotoarju, četudi ste ma- lo pregloboko pogledali v kozarec!« — »Toda . . . gospod stražnik . . . saj vendar nisem . . . umetnik na vrvi!« * * »Gospod šef, neki Vaš prijatelj, je pri telefonu in žcli z Vami govoriti.« — »Odkod veste, da jo moj prijatelj?« — »Gospod je namreC rekel: ,Ali si Ti, stari osel1?« Prodam razno pohištvo, posodo \z porcelana in stekla v Celju, Glavnitrg 16/11» pri ge. Äntolinc. Albin Planinc splošno mizarstvo inzaloga krst, Celie, lpavčeva ulica 13, se pripo- r o č a za vsa v to stroke spadajoča dela. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni ;Ludwig von Hagen!« je nadaljevala. »Nekega dne pi'ed Stirimi leti sem izvedela, da je igral neki Castnik sedmega huzarskega polka in pri igri! golju- fal. To je pomenilo zanj sramoto ali smrt. Drugi dan so bill Castnikovit dolgovi poplačani, afera pollačena, njega samega pa sem vzela za svojega osebnega po- bočnika. Tej nenavadni in nenadni sreCi se je vsa posadka čudila. Čuli! so so tudi razni strupeni ko- mentarji, toda zanje se nisem brigala. Sam veš, da nisem mislila ničesar drugega kakor to, da rešim sramote mladega, poštenega moža slavnega imena in — mislila sem — vdanega človeka. Ta pa,« je na- daljevala in pokazala name, »ta pa mi ne samo ni- Cesar ne dolguje, ampak sem ga celo zaradl neopra- vičenega sumničenja gledala v zaCetku ravnodušno in s prezirom. On pa se ni dal odbiti. V zatišju je delal zame. Morda še sani ne ve, kako važno je-vse, kar jo zame storil. Naj žc bo kakorkoli — še colo svoje življenje je stavil na kocko. Zdaj pa pride Clo- vek, ki so mora meni zahvaliti za vse, in hoče prijett tistega, ki se mu moram jaz za vse zahvaliti.« Po licih malega huzarja je stoklo nokaj solza. »Kaj naj napravim?« je šepnil z drhtečim, hri- pavim glasom. »Plačaj dolg, ki si ga napravil na moj račun,« je odvrnila Aurora. »Tvoj Cas je priSel. Ali naj mi bo kdaj žal, da sem to spravila tako vi'soko?« »Ukažito!« je rekel. »Ubogal bom!« »Odidi in ukaži vojakom, naj gredo, odkoder so prišli. Poižči Izgovor, ki ti no bo mogel škodovati.« »In zdaj,« je dejala, ko se je vrnil, »pojdi v ga- ražo. Tam so še Sofcrji. Naj privlečejo iz njo veliki sivi avto, napolnijo naj tanke z bencinom, pogasc luči in ga pripeljejo pred vrata. Cez dvajset minut bo devet. Čez deset minut se vrni!« Razložila je po mizi zemljevid in jela premiŠ' ljati: »OCividno je najbližja pot Aix-la-Chapellc in skozi Bclgijo,« je šepnila, »toda pot čez Wiesbaden in Thionville bolje poznam.« »Ali si pripravljen?« me je vprašala. »Kaj nameravate?« sem dejal. »V Francijo te mislim odvesti.« Potem je rekla: »V žep tvojoga površnika sem dala nekaj denarja in revolver. S tern človek povsod izhaja.« Prijatelj, v tern trenutku je bila Aurora Cudo' vito lepa. Co bi jo bili videli, mi ne bi zamerili bo- lesti1, ki zdaj lomi moj glas. Izpod okna sem začul zamolkel ropot. Avto i^ bil pripravljen. »Pojdi,« je velela Aurora. Tedaj je stopil v sobo Hagen. Niti sledu prejsnjo trdoglavosti ni bilo več nfl njem. Padel je na kolena pred veliko vojvodko. »Za zmeraj odhajato z njim?« je jecljaje šepni) Sočutno ga je pogledala. »Co ste mislili kaj takega, ko ste izvrševali moj1' ukaze, gospod von Hagen, jo vaša zasluga Se večj> Vodito torej, da ne odhajam. S tern krajem, ki ga sOf vražim, me veže šo naloga, ki jo moram izvrsJ^ Toda zdaj je moja dolžnost, da reäim moža, ki ie zame žrtvoval vse.« »Ah, hvala, hvala,« je šepnil mladi častnik. Ürejuje Radö Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. ~ Oba v Čelju.