ŠT. 2 PTUJ, 14. januarja 1966 CEM 0,40 ND; 40 SD Letnik XIX. »Tednik« Izhaja pod tem Imenom od 24. novembra 1961 dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Ptujski tednik«, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Baumcin. — Uredništvo In uprava: Ptuj. He-; roja Lacka 2. — Tel. 156. StevJ tekočega računa: NB 524-3-72. — | Tiska tiskarna Mariborskega ti-: ska, Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. NENADNA SMRT INDIJSKEGA PREMIERA <5ASTRIJA V TA- SKENTU Veliki državnik v sovjetskem mestu Taškent Je v ponedeljek nekaj po polno- či nenadoma preminil, zadet od srčne kapi, indijski ministrski predsednik Sastri, potem ko je s pakistanskim predsednikom Ajub Kanom podpisal po več- dnevnih razgovorih devet točk obsegajoče deklaracijo. V njej sta oba državnika obljubila, da bosta obe deželi ustavili medse- bojno sovražno propagando, ob- novili diplomatske stike, vzpo- stavili normalne gospodarske in trgovinske zveze in kulturne od- nose. V prihodnje ne bosta več uporabljali sile, temveč miroljub- no reševali sporna vprašanja. Pokojni Lal Bahadur Sastri je preminil potem, ko je opravil za Indijo in vso Azijo pomembno državniško poslanstvo. Ni mu bi- lo dano, da bi v razmeroma krat- kem času svojega predsedniko- vanja izpolnil številne, toda tež- ke naloge, ki jih je prevzel po smrti velikega Nehruja. Komajda je obrzdal notranja trenja v kon- gresni stranki, že se je moral bo- riti proti kitajskim grožnjam z atomsko bombo in ameriškim po- nudbam, da Indijo prevzamejo pod okrilje atomskega ščita. Nato je sledil spor s Pakistanom glede Kašmira, ki se j6 sprelevil v pra- vo vojno. In pri tem so znotraj dežele še tlela goreča vprašanja porajajoče se nove družbe in ostankov starega. Premier Sastri je te težave vsaj pomiril z metodo, ki jo je sma- tral za najboljšo in ki se je tudi obnesla — s »srednjo potjo« kompromisov. In prav zaradi te svoje pomembne vloge bo zapi- san v zgodovini povojne Indije. Bil pa je tudi eden tvorcev indij- ske neodvisnosti in tesen sodela- vec in prijatelj pokojnega Ne- hruja. Lal Bahadur Sastri se je rodil 21. oktobra leta 1904 Mugalsaraju v indijski državi Utar Pradeš. Že v srednji šoli se je zavzel za osvoboditev Indije v obliki »gi- banja nepokorščine«, kakršnega je razglašal Mahatma Gandi. Ka- kor Nehru in mnogi drugi Gan- dijevi somišljeniki je bil tudi Bahadur v zaporu. Ko je prišel iz zapora, se je pridružil ustanovi Vidia Piti v Varanasiju, ki so jo ustanovili za odpor proti britanski upravi. Sa- stri je diplomatski naslov, ki mu ga je podelila omenjena ustano- va, pozneje pa ga je prevzel kot del svojega imena. Leta 1926 je pričel politično kariero v Alahabatu. Tu se je tudi pričelo prisrčno prijatelj- stvo z Nehrujem. Britanske obla- sti so ga kmalu zaprle za sedem let. V letih 1921/42 je aktivno sodeloval v mnogih akcijah Gan- dijevega gibanja in nacionalnih kampanjah. Leta 1951 je prišel v New Delhi in na Nehrujev poziv organiziral volilno kampanjo kongresne stranke kot njen glav- ni sekretar. Od leta 1951 je imel različne resorje v vladi. Sastrijev naslednik je doseda- nji notranji minister Gulzari Lal Nanda. Rodil se je 4. julija 1898 v Sialkotu v Pendžabu. Šolo je obiskoval v Lahori, Agri in Ala- habadu. Leta 1921 je postal član Gandijevega odporniškega giba- nja. Kot profesor ekonomije je predaval na nacionalnem colle- dgeu v Bombaju, v letih 1922/46 pa je bil sekretar združenja teks- tilnih delavcev. Leta 1932, 1944 in 1945 so ga britanske oblasti večkrat zaprle. Od leta'1938 je delal kot skup- ščinski sekretar v pokrajinski vladi države Bombay. Od leta 1946 je prevzel ministrstvo za delo v omenjeni vladi. Leta 1950 je pre- vzel položaj podpredsednika in- dijskega nacionalnega komiteja za planiranje in postal eden tes- nih sodelavcev pokojnena premi- era Nehruja. 2e naslednje leto je postal minister za planiranje v zvezni vladi. Obenem je vodil resor za energetiko in vodno go- spodarstvo. Ko se je Nehru leta 1963 lotil daljnosežnih reorganizacij v vla- di, je Gulzari prevzel položaj no- tranjega ministra za Sastrijem in tako dobil enega vodilnih polo- žajev. Ko je Nehru zbolel, so Nando imenovali za njegovega namestnika. Po Sastrijevi izvolit- vi za premiera je obdržal ta re- sor vse do najnovejšega imeno- vanja. Kako zastaviti vlogo SZDL v nadalinfem razvoju ^našega • INTERVJU s PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA # SZDL PTUJ TOVARIŠEM FRANJOM REBERNAKOM Tovariš predsednik, kako oce- njujete pretekle krajevne kon- ference SZDL v ptujski občini? Nedavno jesensko obdobje je bilo glede na družbeno in po- litično dejavnost v naši občini nadvse razgibano. Zborom vo- livcev, ki so obravnavali reba- lans občinskega proračuna, so sledile razširjene seje krajevnih političnih aktivov in krajevne konference SZDL. Hkrati so zadružni sveti sklicevali zbore koopei-antov — zadružnikov, ki so obravnavali ekonomske raz- loge za reorganizacijo kmetij- skih delovnih organizacij v ob- čini. To je bila hkrati vsebin- ska priprava na referendum o tej reorganizaciji. Izid referen- duma je pokazal, da pri dolo- čenem delu kooperantov, zlasti pa v kolektivih KZ, prepočasi dozoreva spoznanje, da v se- danjih pogojih gospodarjenja lahko le ekonomsko močna kme- tijska organizacija pogoji tudi bolj enotno in uspešnejšo kme- tijsko politiko v občini. Refe- rendum je bil prav gotovo ko- ristna akcija, saj so razgovori z zadružniki, zadružnimi sveti in zadružnimi kolektivi odkrili do- ločene slabosti, predvsem sub- jektivnega značaja, v KZ, ki jih bodo morali zadružni samo- upravni organi energično od- pravljati. Da se vrnem k bistvu vpra- šanja. Po svoji vsebini, pestro- sti problemov, sproščenih raz- pravah in skrbnih pripravah so jesenske krajevne konference SZDL v glavnem uspele. Le redke so izjeme, da konference zaradi neodgovornosti krajevnih vodstev SZDL niso bile vsebin- sko dovolj kvalitetno priprav- ljene. Kateri problemi so prevlado- vali na konferencah oziroma ali je čutiti kakšno vsebinsko raz- liko med zbori volivcev in kon- ferencami SZDL? Skupna ocena o vsebini raz- prav: prevladovali so v glavnem lokalni problemi, ki so značilni za vsa področja v občini, kot so npr. dejavnost svetov KS, ce- ste, preskrba, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, problemi kme- tijstva, davki, dejavnost dru- štev ipd. V razpravah se kaže močan interes občanov za po- zitivno rešitev mnogih perečih družbenih vprašanj v kraju in občini. Toda pri tem so se vse pre-, več manifestirale le zahteve, pričakovanja in neupravičeno prepričanje, da je le občinska skupščina tista, ki naj s pro- računskimi ali drugimi sredstvi zagotovi zadovoljevanje vseh sproženih potreb. Vse premalo je prišla do izraza funkcija krajevne samouprave v krajevni skupnosti in pa težnja, da se nekatera vprašanja rešijo ob pomoči in angažiranju svetov KS in odgovornih subjektivnih sil v kraju. Pri tem je pa seve- da potrebna tudi močnejša in širša družbena zainteresiranost in aktivnost občanov. Ter» vpra- šanjem bodo morale terajevne organizacije ob pomoS celotne občinske organizacije SZDL po- svetiti več skrbi. 'Skoraj vsi dosedanji zbori volivcev, sestanki in konference SZDL so si po svoji vsebini preveč podobni. Razumljivo pač I je, da se občani želijo ob vsaki podobni priložnosti pogovoriti o pomembnejših družbenih vpra- šanjih. Morda prav zato ne do- sežejo zbori volivcev svojega učinka, ker se občani v razpra- vi vse preveč oddaljijo od osred- njih vprašanj, zaradi katerih so sklicani zbori volivcev. Prav te izkušnje terjajo kvalitetnejše vsebinske priprave SZDL in od- bornikov na zbore volivcev, ki morajo postati najodločilnejši faktor odločanja in neposredne- ga vplivanja občanov na ureja- nje bistvenih vprašanj celotne komune. Dosedanja praksa in pripravljenost občanov za skup- no reševanje mnogih družbenih zadev narekujejo, da se bodo morale poleg zborov volivcev, občasnih in rednih konferenc in sestankov SZDL uveljaviti tudi druge oblike dogovarjanja ob- čanov — javne tribune, inte- resne skupine občanov ipd. Na konferencah SZDL so raz- pravljali občani tudi o reorga- nizaciji kmetijskih delovnih or- ganizacij v občini, o spremenje- nem zakonu o gozdovih in o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Katera bistvena vprašanja bo obravnavala občinska konferen- ca SZDL in kako potekajo pri- prave nanjo? V sedanji fazi ekonomskega in družbenega razvoja se sre- čujemo v občini z vrsto življenj- skih vprašanj, ki jih bo potreb- no še posebej osvetliti na ob- činski konferenci SZDL, ki bo konec januarja. Ne gre le za to, da ocenimo dosedanjo vlogo in dejavnost SZDL na različnih področjih gospodarske in druž- bene dejavnosti v občini, tem- več kako zastaviti nadaljnjo vlogo SZDL in jo razviti v naj- širšo politično tribuno za izme- njavo mnenj in oblikovanje sta- lišč občanov o različnih vpra- šanjih družbenega in politične- ga življenja, hkrati pa jo iz- oblikovati v čimbolj množično oporo samoupravljanja. Metode in oblike dela v SZDL bo po- trebno čimbolj prilagoditi zahte- vam razvoja in časa. To bo tudi osrednja tema zvezneg-^f in re- publiškega kongresa SZDL. Na konferenci bi morali oceniti, kako so se v praksi uveljavljala ustavna načela o položaju in vlogi občana v našem družbe- nem življenju in kako se je te- mu ustrezno utrjevalo in po- glabljalo samoupravljanje v družbeno političnih skupnostih, v delovnih organizacijah, v kra- jevnih skupnostih ipd. Poleg tega bo potrebno osvet- liti nekatera idejno politična vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme, obravna- vati značilnosti razvoja delovnih organizacij s področja družbenih služb, oceniti s stališča samo- upravljanja odnose na relaciji komuna — občan ter sprožiti še nekatera druga družbeno po- membna vprašanja, kot so: na- ša kulturna politika, družbeni položaj in aktivnost mladine, in- formiranje občana itd. Izvršni odbor občinskega od- bora SZDL je že pripravil teze za obravnavo teh vprašanj, po- sebne delovne skupine pa bodo dokončno obdelale ustrezno gra- divo za konferenco. Občinska konferenca naj bi bila tudi sestavni del priprav na zvezni in republiški kongres SZDL, ki bosta v tem letu. V zvezi s tem bo potrebno posve- titi posebno skrb organizaciji javnih razprav o problemih na- daljnjega vsebinskega dela v SZDL in o tistih vprašanjih, ki so neposredno povezana z go- spodarsko in družbeno dejav- nostjo v naši občini. Franjo Rebernak. predsednik Obč. odbora SZDL Ptuj SZDL in njena vloga na ormoškem območju Občinska organizacija in kra- jevne organizacije SZDL v obči- ni Ormož so bil" v ospredju važ- nih političnih in gospodarskih dogodkov v zadnjih letih. Ustav- na ter statutarna razprava ter uzakonitev teh pomembnih aktov je pomenila velik korak pri raz- vijanju delavskega in družbene- ga samoupravljanja. Krajevne organizacije in Ob- činski odbor SZDL Ormož so uspešno izvršili naloge. Krajev- ne organizacije SZDL so bile no- silec, organizator in koordinator družbenega življenja. Razumele so svojo vlogo in so nosilec na- prednih mnenj in celotnega kul- turnega, gospodarskega in dru- žbeno-političnega življenja. Pri- bližujejo se praktični funkciji najširše oblike samoupravljanja, čeprav se ugotavlja, da stiki z občani povsod niso še zadostni. Nekatere krajevne organizacije SZDL so še premalo vztrajne in elastične pri uporabljanju demo- kratičnih oblik sestajanja in združevanja občanov. Ponekod je tudi premalo javnih tribun in krajevni odbori naj bodo bolj sa- moiniciativni v oblikovanju jav- nega mnenja in v političnem udej- stvovanju občanov. Ob kakovost- nem in pestrem delu krajevne nro^nt^aciip bodo sprejeli obča- ni SZDL kot svojo organizacijo, ki bo usmerjala in vodila družbe- no-politično, kulturno in gospo- darsko življenje v krajevnih centrih. SZDL je javna tribuna občanov, prek katere rešujejo probleme in težave ter usmerja- jo svoje delo. Hitrejši razvoj krajevnih centrov je odvisen od aktivnosti članov SZDL in kra- jevne organizacije SZDL ter od zavzemanja prebivalcev. Skratka, razvoj krajevnega centra je od- visen od vloženega truda članov SZDL in ostalih subjektivnih sil. Na območju občine Ormož je 12 krajevnih organizacij SZDL. Na zadnjih letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL, ki so bile množično obiskane, so na- vzoči člani SZDL grajali napake, pomanjkljivosti in slabosti dose- danjega dela in razpravljali o problemih, ki zanimajo občane. Po vsebini so predstavljale kra- jevne konference prave tribune občanov. Nakazale so smer in sprejele programe dela. Konfe- rence so bile temeljito in vse- stransko pripravljene in na njih so občani iznašali svoja mnenja, predloge in kritičnb so ocenili nekater« poja^vft. Vsebina krajevnih konferenc je bogat material za Občinsko konferenco SZDL, ki bo 25. ja- nuarja v Ormožu in katere se bo udeležilo približno 200 delega- tov. Osrednja obravnava na ob- činski konferenci bo vloga in mesto SZDL v našem gospodar- skem razvoju in problemi kmetij- stva. Vsem delegatom Občinske kon- ference SZDL bo poslal predsed- nik Občinskega odbora SZDL Vlado Ožbolt osnutek poslovnika za delo občinske konference s predlogom dnevnega reda in po- ročilo občinskega odbora SZDL, ki obsega 21 strani in obvešča delegate o delu občinskega od- bora in občinske organizacije SZDL v obdobju med dvema kon- ferencama od 1962. do 1965. leta. Poročilo obravnava najpomemb- nejše gospodarske, politične in kulturne probleme ter probleme družbenih služb. Posebno skrbno analizira delo krajevnih skupno- sti in gospodarski razvoj od 1962. do 1964. leta. Gospodarski razvoj v pretek- lem letu je v občini bil uspešen in vplivi gospodarske reforme so znatno pripomogli k popolnejše- mu izkoriščanju vseh razpolož- ljivih kapacitet. »SZDL v gospo- darskem razvoju občine« je eden izmed pomembnih naslovov v po- ročilu, ki se zavzema za maksi- malno povečanje proizvodnje, natančno obravnava načela in cilje gospodarske reforme in na- kazuje probleme, ki jih je treba pravočasno rešiti. Poročilo nadalje obravnava za- sebno kmetijsko proizvodnjo in poudarja, da Izdatno dopolnjuje družbeno. Ugotavlja se, da je bi- lo sodelovanje med kmetom in zadrugo nekoliko zanemarjeno in da bo to treba popraviti. Gospo- darska reforma postavlja zasebne kmetovalce tudi v bolj samostoj- ni položaj, saj morajo postati blagovni proizvajalci, kar pa ni tako lahko in enostavno. Tudi zasebno kmetijsko proizvodnjo je treba v bližnji prihodnosti mehanizirati in z boljšo strokov- no službo ter s primernim kredi- tiranjem vplivati na večje in ka- kovostnejše pridelke. Drobna mehanizacija bo omogočila in stimulirala boljše rezultate v ko- operacijski proizvodnji. S tako politiko na vasi ne bomo ogro- žali družbenih odnosov, temveč jih le pospeševali. Poročilo obravnava tudi pro- blematiko zdravstva in socialne- ga varstva, družbene centre, te- iesnovzgojno dejavnost v občini, članstvo SZDL in daje napotila, kako je treba število članov še povečati. Gibanje števila članov SZDL v občini ne kaže bistvenih sprememb, čeprav se je v ob- dobju med dvema konferencama SZDL povečalo njihovo število za 528 novih članov. D. R. Vlado Ožbolt, predsednilv Obč. odbora SZDL Ormož Drugi dofgodki Taškentski razgovori pakistan- skega predsednika in indijskega premiera Ajub Kana in Sastrija so dosegli velik napredek, ki se kaže v skupni deklaraciji, ob- enem pa so doživeli žalosten ko- nec — z nenadno smrtjo indijske- ga visokega gosta. Prav zaradi tega pravijo, da bo ta smrt ob tako usodnem trenutku indijske in pakistanske zgodovine resno opozorilo narodom obeh dežel, da se nikdar več ne lotijo med- sebojnega obračunavanja ? orož- jem, temveč svoje spore rešujejo z miroljubnimi pogajanji. To pa je tudi bistvo skupne deklaracije. VIETNAMSKA KRIZA OSTANE Razmeroma dolga prekinitev letalskih napadov na Severni Vi- etnam je odprla po novem letu nove možnosti za rešitev viet- namske krize. Svet je tudi mno- go pričakoval od posebnih odpo- slancev ameriškega predsednika Johnsona v različne svetovne prestolnice, saj je bilo očitno, da gre predvsem za vietnamsko vprašanje. Vendar otipljivih dokazov do- bre volje, t. j. prizadevanj za po- gajanja trenutno še ni. Spopadi v Južnem Vietnamu se nadalju- jejo z nezmanjšano ogorčenostjo. Američani so med drugim spet uporabili pline celo v neposredni bližini Sajgona. Tudi novoletna poslanica ameriškega predsedni- ka ne odpira kdo ve kakšnih vi- dikov. Predsednikove izjave, da si bo prizadeval, da reši viet- namsko krizo, še ne pomenijo, da se namerava odreči politike sile. Slednjič je tudi pod močnim pri- tiskom vojaških krogov, ki bi radi videli vojaško zmago na azijskih tleh in s tem tudi porast ameriškega vojaškega ugleda. In vendar so državniki vsega sveta v novoletnih izjavah in go- vorih toliko govorili o željah po miru in mednarodnem sodelova- nju! TRIJE VOJAŠKI UDARI V AFRIKI Svobodna Afrika je v zadnjih dneh doživela kar tri vojaške državne udare, ki so naperjeni, kot kaže, proti kitajskemu vpli- vu, do neke mere pa tudi proti levičarsko usmerjenim gibanjem. Gre za dežele, ki sodijo v tako imenovano francosko vplivno področje. Kaže, da je Pariz ohra- nil tod še svoj vpliv tudi po raz- glasitvi neodvisnosti, četudi bi protikitajske usmeritve ne mogli ravno pripisati francoskim zalite- vam, saj bi bile v nasprotju s francosko uradno politiko do Ki- tajske. Posebna sovjetska delegacija pod vodstvom sekretarja KP SZ Selepina je te dni obiskala sever- novietnamsko prestolnico. Ni dvoma, da pri tem ne gre samo za moralno podporo žrtvi ameri- ške agresije, temveč tudi za gmotno pomoč. Ce bodo Ameri- čani zares ustavili za daljše ob- dobje letalske napade (»premir- je« te vrste traja že več kot dvaj- set dni), je zelo verjetno da bo sovjetska vlada podprla vsakrš- ne mirovne predloge in morebit- ae nove pobude. Jutri občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ormož Jutri, 15. januarja 1966, ob 8. uri se bo pričel v Ormožu IX. občni zbor občinskega sindikal- nega sveta, ki se ga bo udeležilo 75 delegatov, povabljeni so tudi predstavniki sindikatov sosed- nih občin. Pričakujejo, da se bodo občnega zbora udeležili predstavniki sindikata nasled- njih občin: Ptuj, Varaždin, Ca- kovec, Ljutomer in predstavni- ki republLškega sindikalnega sveta SRS. Osrednji problemi, ki jih bo- do obravnavali na občnem zbo- ru, bodo: delovni odnosi, pro- duktivnost dela, disciplina na delovnem mestu, higiensko teh- nična zaščita, izkoriščanje no- tranjih rezerv, govorili pa bo- do tudi o kadrovskih vprašanjih, ocenili bodo dosedanje delo sindikalnih podružnic in spre- jeli napotke za bodoče, grajali bodo pomanjkljivosti in slabo- sti, opozorili na težave in pro- bleme, s katerimi se kolektivi y občini srečujejo. Vsem delegatom in povablje- nim je občinski sindikalni svet poslal vabila za občni zbor in priložil poročilo o delu občin- skega sindikalnega sveta, ki vsebuje nad 50 strani in obrav- nava najaktualnejše probleme sedanjega dela sindikatov. Po- ročilo zajema dosedanje delo ter uspehe in težave v zadnjih dveh letih. Predlog dnevnega reda obč- nega zbora ima 17 točk. Po iz- volitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev in sprejemu poslovnika bodo izvoljene štiri komisije: verifi- kacijska, kandidacijska, volilna in komisija za izdelavo sklepov. Referat o bodočih nalogah občinskega sindikalnega sveta je pripravil predsednik Alojz Balažič. Razrešili bodo plenum občin- skega sindikalnega sveta in nadzorni odbor ter izvolili no- vega. stran 5 »TEDNIKc — pelek, 14. januarja 1966 Stran 2 Tovarna avtoopreme Ptuj v pogojih gospodarske reforme Po diskusiji o '1'ovarni avto- opreme v Ptuju na zasedanju <>l)eh zborov ke skupščine 25. (k-cembru 1903 v zvezi z ugo- tovitvami komisije za družbene službe o težavah podjetja in s pojasnili delavske^ja sveta to- varne je obravnavala o vplivu gospodarske refontie na seda- nje stanje v tovarni tudi orga- nizacija /RS na redni letni kon- ferenci v TAl' dne 6. januar- ja 1966. Tovarniški prostori brez nove opreme Udeleženci konference, člani ZKS, zaposleni v podjetju in predstavnika občinskega komi- teja ZKS Branko Bračko, poli- tični sekretar, in Franc Tetičko- vič, sekretar za notranjo izgrad- njo, so [)onovno prediskutirali vzroke sedanjih težav tovarne po uveljavljanju nove gospo- darske reforme in ugotovili, da Tovarna avtoopreme Ptuj ni med najslabšimi podjetji te vr- ste v naši domovini, niti med najboljšimi, ker ob možnostih, ki so ji bile na razpolago, ni mogla storiti več za večje kay)acitete podjetja. Najprej je morala zgraditi primerne prostore, ni pa mogla nabaviti opreme, ker za to ni imela na razfiolago sredstev niti občinska skupnost, niti repulilika ali zveza, niti ko- operanti ali oidjemalci izdelkov. Imela je kader, čigar sposobno- sti so rastle skupno s kapacite- tami tovarne, za njo pa je zna- no, da je nastala iz obrtne de- javnosti, z voljo kolektiva, da bi imela ptujska občina večje mož- nosti za zaposlitev ljudi in tudi večji do-ho'dek. Ob stari opremi ne more nI) novih gospodarskih pogojih naenkrat preusmeriti proizvodnje, zmanjšati števila izdelkov, se specializirati na ne- kaj izdelkov večjih serij, ko na fe zanteA'a1 trg pred reformo iz- delavo vseh tistih izdelkov, ki jih ni bilo mogoče dobiti na do- ni ačem trgu in iz uvoza. Ravno to je krivo sedanjih težav v naj- večji meri, nekaj pa tudi nepo- ravnani računi, ki jih niso odje- malci v redu- poravnavali, d^i so morali nekatere celo tožiti, in neredne do.bave potrebnetra re- produkcijskega materiala in dru- go. Cim bo uspelo kolektivu razprodati izdelke, ki jih ima vskladiščene v večmilijonski vrednosti, se lK>do težave zmanj- šale. Računajo, da bo s koncem marca 1966 boljše, dotlej pa sc bodo tudi potrudili izboljšati or- ganizacijo poslovanja, ki je tu- di [)okazala več pomanjkljivosti in jih v bodoče ne bo več mogo- če trpeti. Vsi smo odgovorni, ne snmo skupščina Na zasedanju občinske skup- ščine 25. decembra 1965 je po- udarila predsednica občinske skuj)ščine Lojzka Stropnikova, da se ne more čutiti občinska skupščina ob težavah vsake de- lovne sku[)nosti odgovorna za njihove težave, ko |)a naši zako- ni dovolj jasno določajo odgo- vornosti in pristojnosti vseh or- ganov u[)ravljanja in direktor- ja. Po teh predpisih je mogoče ugotoviti, kdo je opravil svoje dolžnosti iii obveznosti do svo- jega kolektiva in do skupno^sti in kdo ni. Ob težavah, in te so v ']'AP po gf)sf)odarski reformi, je skupščina storila vse za po- kolektivu, da bi se iz težav izkopal, vendar ugotavlja, da v I>(Mljetju niso v polletju vsega storili, kar se jim je priporoča- lo, kar zahtevajo od njih stari in niH-i predpisi. Občinska skup- ščina se nima namena niti po- trebe vmešavati v samoupravlja- nje podjetja, je pa dolžna pred celotno skupnostjo opozarjati kolektiv in vodilni kader na dolžnosti, če jih ne izpolnjujejo. Kolektiv mm mora nojveč storiti Na konferenci je poudaril tn- ■ di politični sekretar Bračko Branko, da je imela občinska skupščina skupno s političnimi forumi občine namen kolektivu le pomagati, ker smatrajo vsi skupaj, da se mora tovarna iz- kopati iz težav, da pa mora sa- ma za to tudi največ storiti, ker morajo organi upravljanja prvi najti najboljše rešitve za izbolj- šanje noložaja. Refo^rma je pri- nesla TA P vsa i t(>. da se inorajrt . globoko zamisliti v nove gospo- darske pogoje, ob katerih si bo- do morali najti svoje novo me- sto v naši skupnosti, ki spreje- ma z reformo pogoje mednarod- ne delitve dela. V podjetju bodo morali dobro premisliti, kaj vse bodo v bodoče proizvajali, ko- ; mu prodajali, od koga kupovali in kako plačevali, komu bodo dali priznanje za us{>ešno delo in koga bodo morali na delov- nem mestu izpopolniti, da bo iz- polnjeval pogoje delovnega me- sta. Ni dovolj priznavati, da se kolektiv ni otresel obrtniške pro- izvodne miselnosti in takšnega načina dela, temveč morajo storiti vse, da bodo dali vse mož- nosti ljudem, ki si prizadevajo I izboljšati poslovanje, skrajšati j potek proizvodnje, izboljšati ! kvaliteto izdelkov in zadovolje- ; vati trg z izdelki brez napak, na i drugi strani pa se bodo morali j zamisliti nad delom ljudi, ki I jim je vseeno, kaj in kako dela- I jo in kaj bodo rekli kupci iz- delkov. Občins'ki politični apa- rat lahko pomaga kolektivu, da bo pravilno seznanjen s stanjem v podjetju in da se bodo dosled- no izvajali vsi sklepi, zakoni in , predpisi. To si je tudi doslej pri- zadeval. Potrebno tudi izboljšanje poslovanja Tudi člani organizacije ZKS so dali nekaj koristnih spod- ' bud, kako bi se kolektiv v bodo- I če izkopal iz težav, so pa posta- ! vili za to predpogoj tudi izbolj- šanje notranjega poslovanja, od- pravo raznih nepravilnosti in nejasnosti, zlasti pa prepuščanje iniciative za informiranje kolek- tiva tistim posameznikom in skupinam, ki ne morejo vpliva- ti na situacijo, niti ne morejo kolektivu pomagati iz težav, temveč mu lahko povzročijo še večje težave. V glavnem je dala konferen- ca stanju podjetja pravilno oce- no, saj je ločila slabo od do- brega in zagotovila kolektivu v bodoče tu(^i aktivnejše politično delo. Ta naj bo tudi v pogostej- šem obveščanju kolektiva, kako se situacija v podjetju iz dneva v dan izboljšuje in popravlja. Le tako bo celotni kolektiv za- vestno podpiral organe uprav- ljanja in politične ' organizacije v prizadevanju, da bi ha pod- jetje TAP zopet z jasnega sija- lo sonce. V. J. PrevidiiiJ do večjih turistienili kaoacitet Pri dodatni gradnji turistič- nih kapacitet na območju ptuj- ske občine in pri planiranju te gradnje za obdobje do 1970. leta se opira Ptuj na ugotovitve in izkušnje iz preteklih let. Te namreč zahtevajo od vplivnih faktorjev, da morajo misliti na rekreacijo svojih občanov in na delež v mednarodnem turistič- nem prometu s skrbjo za do- mače in za inozemske turiste. Na posvetovanju desetih go- spodarsko turističnih predstav- nikov v Ptuju 10. januarja 1966 na iniciativo občinske skupščine Ptuj v zvezi s planirarijenn za gradnjo turističnih kapacitet za obdobje do 1970. leta so imeli navzoči dvojne predloge. Za re- kreacijo domačega prebivalstva in za mali turizem so upoštevali predlog o graditvi primernega letnega kopališča severno ali južno od Ptuja in nadalje uredi- tev tistih predelov Ptuja, ki so za domače in tuje turiste zani- mivi in privlačni glede na zgo- dovinsko vrednost, po svoji ne- urejenosti pa odbijajo, ker kaže- jo na določeno brezbrižnost do urejenosti obstoječih lepot me- sta in okolice. Za dvig medna- rodnega turističnega prometa pa je obveljalo prepričanje, da ne zahteva tranzitni turizem gra- ditve posebnih novih objektov, temveč le izboljšanje cest v smeri Celja in Ljubljane, Za- greba in Murske Sobote ter po- večanje sposobnosti za sprejem turistov na potovanju na morje, v zdravilišča in večja letovišča, ki se na poti zadržujejo le kra- tek čas in večina med njimi niti ne računa na nočnine. Hotel »Petovio« Ptuj in letovišče grad Bori za sedaj zadoščata s svo- jimi kapacitetami. Ko se bo po- kazala potreba po dodatnih noč- ninah, bo moral Ptuj koristno uporabiti večje objekte v Slo- venskih goricah in Halozah, primernih za prenočevanje in za preurejanje za prenočišča (Mestni vrh, Bori; Gorca, Zavrč). Vse to pa ne pomeni, da Ptuj ne bi znal izdelati obširnega plana za povečanje turističnih in gostinskih kapacitet in da bi se še nadalje zadovoljil z ne- znatnimi investicijami za to področje. Sedaj se mora ozirati na nove vplive na razvoj turizma z zgra- ditvijo nove ceste Zagreb — Maribor in asfaltirane ceste Murska Sobota — Ptuj — Celje — Ljubljana. Glede na prvo novo cesto dobijo večjo veljavo Haloze, na drugo pa tudi Slo- venske gorice. Potrebno bo mi- sliti, kakšni asfaltirani priključ- ki bodo potrebni z novih cest, kje naj bodo zgrajeni »Petro- lovi« bencinski servisi in blizu njih restavracije za okrepčanje potnikov, katere izletniške točke naj izbere Ptuj za tranzitne pot- nike na morje, v letovišča in zdravilišča in kdo naj jih spo- toma sprejme — ali zasebne go- stilne ali družbena gostinska podjetja. Gre predvsem tudi za vpra- šanje, ali je 60 gostišč v občini premalo ali preveč (tri podjetja in 57 zasebnikov), ali dela v njih dovolj ljudi (245), ali je v njih dovolj sedežev (8400) in ali bo še dalje tako velika raz- lika med investicijami v druga področja in med bruto dohod- kom iz turizma in gostinstva in drugih dejavnosti ali pa bo ta neskladnost odpravljena. Tokratni predlogi za izboljša- nje pogojev za rekreacijo in za turizem so nekoliko bolj smeli, kot so bili enaki predlogi pred leti. Večina med njimi je izpol- njena in bo ugodno za Ptuj, če bo mogoče v letih do leta 1960 uresničiti tudi vse že prej na- kazane objekte — od kopališča za rekreacijo do ureditve več- jih zgradb v Halozah za spre- jemanje turistov. Tokratni se- znam potreb je nekoliko obšir- nejši, kot je bil pred leti, je pa vprašanje, če bo imela občinska skupnost toliko možnosti in po- moči iz republiških in zveznih sredstev, da bo lahko uresničila sedanje predloge za prihodnja štiri leta. VJ. NAJBOLJŠE MERILO ZA NAGRAJEVANJE JE UCiNEK DELA Na delovnem mestu se zaposleni usposabljajo za dobre proiz- vajalce in upravljalce. Pridobivajo delovne izkušnje, se strokovno in družbeno politično izpopolnjujejo in vsak po svoji sposobnosti doprinašajo k hitrejšemu razvoju tovarne »Jože Kerenčič«. Stroj za izdelovanje plastičnih izdelkov je plod njihovega dela in pri- zadevanj, ki bogato vrača vložene investicije. 80 let gasilskega društva Ormož GASILSKO DRUŠTVO OR.MOZ PKAZNUJE I.EIOS 80- LETNICO SVOJEGA OBSIOJA. NA ShAV.NOST SK 'lE.ME- LIITO PRIPRAVLJA IN PRICAKUJK, DA iJO NA NJEJ SODELOVALO NEKAJ STO GASll.CEV. ORMOŠKI (;ASli:(^i SO PREJELI OB 100-LETNICI GASILSTVA ODIdKOVANJK, S KATERIM JIH JE ODLIKOVAL PREDSEDNIK TI lO Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBKNO ZVEZDO. OD USTANOVITVE DO DANES SO GASII.CI PHEPHECILl VEC STO POŽAROV IN NEKAJ El.EMENTARMH NESREČ. S TEM SO MNOGO KORISIILI OBČANOM IN OSTALIM PRI- ZADETIMI Gasilsko društvo Ormož je bi- lo ustanovljeno 1886. leta. Le- tos bo praznovalo 80-Ietnico svo- jega obstoja. Velike slavnosti se bo udeležilo več sto gasilcev iz občine Ormož in iz občin Ljutomer, Ptuj, Varaždin in Ca- kovec. Od kdaj obstaja v Ormožu organizirano gasilsko društvo, ni moč točno ugotoviti. Iz arhi- va je razvidno, da je takratna občina kupila prvo ročno briz- galno leta 1834. Iniciativo za ustanovitev gasilskega društva v Ormožu je dal takratni župan FERDINAND KADA, mestna hranilnica pa je akcijo finančno podprla. Gasilski dom je bil zgrajen leta 1901 s pomočjo zavednih slovenskih gasilcev in v. Leta 1936 je bila v Ormožu slav- nost, ki so jo pripravili ormoški gasilci ob 50. obletnici obstoja društva. Tri leta pozneje je dru- štvo dobilo prvi gasilski avto, ki je dolga leta služil namenu. Gasilsko društvo Ormož se- stavlja 239 članov, od tega aktiv- nih 74, podpornih 91, 25 inladin-: cev in 45 pionirjev. Članstvo je v glavnem iz delavskih vrst. \ Društvo je dobro organizirano in s svojim prizadevnim in po- žrtvovalnim delom dosega hva- le vredne uspehe. Na drugi stra- ni pa se ukvarja s težavami kot marsikatero društvo v Sloveniji, ki nima sodobne opreme in ne- katerih pogojev za delo. Dru- štvo ima gasilski avtomobil, dve motorni brizgalni in temu ustrezno opremo ter orodje. Orodje in gasilska oprema del- no zastarela. Gasilsko društvo Ormož je matično društvo v občini, zato ga je potrebno finančno pod- preti in mn omogočiti, da si bo ureddo gasilski dom in nabavilo manjkajočo sodobno opremo in orodje. Društvo bi bilo tako sposobno preprečevati elemen- tarne nesreče. Lani so povzro- čile poplave na ormoškem ob- močju nad 1 milijardo dinarjev škode. V občini ni nikogar, ki bi v takšnih primerih nastopil ter bil za takšne potrebe primer- no opremljen. Ali ne bi kazalo opremiti gasilskega društva v te namene? Opremljeno bi naj bil o z motornim čolnom in z ostalo potrebno opremo in orod- jem. Za uspešno delo in razvoj ga- silskega društva Ormož imata posebne zasluge dolgoletni po- veljnik IVAN VAVPOTIC in njegov namestnik EDI STROP- NIK, ki si vneto in požrtvoval- no prizadevata za dobro organi- zacijo in razvoj društva. Letošnji program dela se bi- stveno razlikuje od prejšnjih let, saj bo društvo proslavilo letos BO-letnico obstoja in program bo- do sestavljale razne poučne in kulturne točRfe. Na področju gasilstva je leta 1939 gasilsko društvo Ormož prejelo srebrni pokal za prvo mesto v tekmovanju »trodelni napad« in 27 let pozneje pa zve- zno gasilsko odlikovanje, letos pa red zaslug za narod s srebr- no zvezdo. IVAN VAVPOTIC je član gasilskega društva v Ormožu od leta 1927 in je eden izmed ga- silcev, ki je društvu mnogo do- prinesel. Po štirih letih trdega riela v gasilskih vrstah je postal :lesetar, čez nekaj let pa pod- poveljnik, od leta 1952 pa po- veljnik društva. To častno dolž- nost opravlja danes kot za- dužen častnik gasilstva. Ivan Vavpotič FOTO ZAPISEK z dograditvijo poslovno stanovanjskega objekta nasproti ho- tela »Petovio« Ptuj bo dograjen otok poslovno-stanovanjskih zgradb med Ulico heroja Lacka, Trstenjakovo ulico in trgom pri »Belem križu«. 1. februarja 1966 bo III. plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj Predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj .je na svoji prvi redni seji dne 11. .ianuarja 1966 sklenilo sklicati III. ple- num občinskega sindikalnega sveta Ptuj v torek, dne 1. fe- bruarja 1966, ob 16. uri v de- lavskem klubu Franc Kramber- ger v Ptuju. Na plenumu bo v razpravi program dela sindikatov občine Ptuj v letu 1966 in dosledno uresničevanje zaključkov, ki jih je sprejel IX. občni zbor Zveze sindikatov občine Ptuj. Plenum bo tudi sklepal o skli- canju delovnih konferenc sin- dikalnih podružnic in^ sindikal- nih odborov, ki bodo verjetno v februarju in marcu tega leta. Na plenumu bo sprejet prora- čun za leto 1966 in razdeljeno delo v plenumu, da bodo člani plenuma konkretno zadolženi za delo v sindikalnih podružnicah. FB Kdaj bo zgrajena javna razsvetljava v Ormožu? Komunalno podjetje Ormož je pričelo graditi lani javno razsvet- ljavo v Ormožu. Položili so kab- le proti Tomažu in po Mestnem trgu. Postavili so kandelabre na Mestnem trgu in vse do mosta na Lenti. Javna razsvetljava bi že lani služila namenu, toda za njeno dokončno ureditev občina ni imela sredstev. Letos bo treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva za dokončno rešitev te- ga vprašanja. Po predračunu, ki je bil izdelan lani, bo veljala na- peljava nad 25 milijonov dinar- jev. Komunalno podjetje upravlja tudi mestni vodovod. Lani je na- meravalo podjetje zgraditi tlač- ni kotel v črpalnici vodohrama n3 Otoku, zgraditi ograjo okrog vodnjakov in zasaditi iglavce na površini 300 kvadratnih metrov Tudi za vse to ni bilo denarja. Kapaciteta ormoškega vodovoda je izkoriščena le 30 do 40<'/o za- radi male potrošnje vode. Lani je kolektiv priključil 32 gospodinj- stev na mestni vodovod. Novo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Na drugi redni seji plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj dne 29. decembra 1965 so bili v novo predsedstvo občin- skega sindikalnega sveta Ptuj izvoljeni za mandatno dobo 1966-1967: Simon PEŠEC in Feliks BAGAR, predsednik in tajnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj; .Janko KOSI iz Elek- trokovinarja Ptuj; Janko BO- HAK iz tovarne volnenih izdel- kov Majšperk; Ivan VAUDA iz pekarne Vinko Reš Ptuj; Da- nilo MASTEN iz strojnih delav- nic; Jože KRIŽANČiC iz kme- tijskega kombinata Ptuj; Franc STIPLOVŠEK z občinskega so- dišča Ptuj in Jožica HRAS0-_ VEC z osnovne šole Toneta Znidariča Ptuj. Predsedstvo ob- činskega sindikalnega sveta se je sestalo na svojo prvo redno sejo dne 11. januarja 1966. Nova zgradba mizarskega obrata lesnoindustrijskega in tr- govskega podjetja »LES« v Apačah, ki je bila pred nedavnim izročena namenu. stran 5 »TEDNIKc — pelek, 14. januarja 1966 Stran 3 CIRKULANE Svet krajevne skupnosti v Cir- kulanah je porabil na nedavni seji (30. 12. 1965) največ čas« za prošnje prebivalcev z njenega območja za socialne podpore. S sedanjimi možnostmi za preživ- ljanje, in nekateri z odobreni- mi podporami, ne morejo shaja- ti. Večina med njimi je boleh- nih in jih mnogo stanejo zdra- vila. tako da jim za preživlja- nje nič ali pa malo ostane. Več je tudi takih, ki nimajo svojcev, da bi jih podpirali sedaj v sta- rosti in onemoglosti. Edina možnost je še krajeivna skup- nost, zato se tudi na njo obrne- jo. Svoje prošnje za socialne podpore ulemeljujerjo z različni- mi osebnimi in družinskimi te- žavami, izmed katerih svet vseh ne more upoštevati. Nekaj pro- šenj je rešil, nekaj pa zavm^U. ali pa zahteval dodatna pojasni- la. V ostalem so obravnavali vprašanje odložitve poslovanja zobne ambulante v Zdravstve- ni postaji v Cirkulanah. Kra- jevna skupnost je obveščena, da še začasno ni možnosti, da bi dobila ta skupnost svojega den- tista, čeprav že imajo za to na razpolago potreben prostor. Po- temtakem ostane prebivalstvu z območja krajevne s.kiapnosti Cirkulane na razpolago ambu- lanta v Gorisnioi, kjer že ima- jo ■ urejeno zobozdravstveno službo, ptujska ambulanta ali pa ambulanta v Lovrenčanu v sosedni Hrvatski. S posebno vlogo se bodo obrnili na upravo zdravstvenega doma v Ptuju, da bi prebivalstvu iz okolice Cir- kulan vsaj delno ugodili z or- dinacijami 1 do 2 dni v tednu do časa, ko bo tudi za Cirkula- ne določen dentist za redno or- dijnacijo. Člani sveta tudi niso zadovolj- ni z neugodno rešitvijo njihove vloge v zvezi z avtobusno zvezo Maribor — ZavrČ. Zelja prebi- valstva je bila, da bi vozU av- tobus Maribor-Zavrč vsaj enkrat dnevno iz Zavrča čez Cirkulane, oziroma da bi zju- traj peljal do Medribnika oziro- ma iz Medribnika v Maribor in v popoldanskih urah iz Maribo- ra do Medribniilka. To bi omo- gočilo zlasti dijakom iz ptujskih šol, da bi se pravočasno vrnili domov in da bi imeli namesto za čakanje na avtobuse več ča- sa za učenje. Ostala vprašanja, ki jih je svet tokra/t obravnaval, so bila bolj lokalnega pornena in tudi manj- še vrednosti, večinoma na spod- budo prebivalcev te skupnosti. V. J. Sindikati sredi dogajanja NA OBMOČJU OBCINE ORMOZ JE 35 SINDIKALNIH PO- DRUŽNIC, KI USPEŠNO URESNIČUJEJO SMOTER IN CILJE GO- SPODARSKE REFORME. Družbene vloge sindikata ne moremo ocenjevati samo s sta- lišča števila članov, temveč gre predvsem za sposobnost sindi- kalnih podružnic, da idejno in politično vplivajo na pospešen tok družbenih dogajanj v samo- upravljanju. Delo sindikata je nenehno ugotavljanje in usmer- janje delavskega sloja, zavzema- nje za njegove pravice, za bolj- še življenjske in delovne pogoje zaposlenih, skrb za izobraževa- nje in tehnično zaščito delavcev na delovnem mestu, usposablja- nje delavcev v dobre proizva- jalce in upravljalce, zanimanje in reševanje proizvodnih in dru- gih problemov. Sindikat skuša odgovoriti na vprašanje, kako daleč se je raz- vilo delavsko in družbeno samo- upravljanje in kje so bile ovire, da se delavsko samoupravljanje ni hitreje razvijalo. Ali so se de- lovni kolektivi dovolj angažirali pri odločanju v podjetju, ali so odpravili pomanjkljivosti, slabo- sti in napake in če proizvodne probleme pravočasno rešujejo? Sindikat Je poklican, da v delov- nih organizacijah odpravlja sa- movoljo in blrokratizem vodilnih ljudi. Realno planiranje, sestav- ljanje proizvodnih programov, povečanje produktivnosti dela, uvajanje novih strojev v proiz- vodnjo in boljših tehnoloških postopkov so med pomembnimi nalogami sindikatov. V socialističnih družbenih od- nosih in v pogojih družbenega samoupravljanja se delovni lju- dje prostovoljno združujejo v sindikate, da bi čim bolj nepo- sredno sodelovali pri uresniče- vanju in razvijanju socialističnih družbenih odnosov in družbene- ga samoupravljanja. Sindikati usklajujejo posamezne in skupne interese s splošnimi interesi pri uresničevanju načela delitve po delu, usklajujejo mnenja in medsebojne odnose, razvijajo solidarnost in medsebojno hu- manost in rešujejo druga vpra- šanja kolektivnega pomena. Sindikat ima družbeno vlogo, ki jo poleg ustave natančno obravnava statut ZSJ. Ta zahte- va cd sindikalnih podružnic, da se nenehno usposabljajo, saj bodo le na ta način lahko spo- znale vzroke in posledice druž- benih gibanj. V procesu gospodarske refor- me si morajo sindikalne podruž- nice še bolj prizadevati za ures- ničitev smotrov in sklepov re- forme. S tem, da se je naše go- spodarstvo vključilo v medna- rodno delitev dela, Je prišlo do številnih sprememb in novosti. Moramo doseči evropsko raven produktivnosti dela in prav tako boljšo kakovost Izdelkov in kmetijskih pridelkov. Vrednost izdelkov in pridelkov ter dru- gega blaga določa zunanje trži- šče, po katerem se ravna domači trg. Uspehi gospodarske reforme so vidni in zunanje trgovinska bilanca se hitro izravnava. Izvoz je postal poglavitna naloga po- membnejših delovnih organizacij in izkoriščanje notranjih rezerv vsakdanja praksa. Zniževanje števila administrativnega kadra je postalo nujnost hitrejšega go- spodarskega razvoja, povečanje produktivnosti dela pa osnovna skrb kolektivov. Varčevanje na vseh področjih Je postalo osnov- na naloga kolektivov In celotne družbene skupnosti. Na območju občine Ormož je 35 sindikalnih podružnic, v ka- terih je včlanjenih 1920 članov. Od tega je 16 sindikalnih po- družnic v kmetijski zadrugi. Sin- dikalne podružnice v občini se srečujejo z različnimi problemi in težavami, kar je povsem ra- zumljivo, ker so odraz dejavno- sti, števila zaposlenih, razvoja delovne organizacije, njene teh- nične opremljenosti in kadrov- ske zasedbe ter drugega. V obdobju zadnjih dveh let so imele sindikalne podružnice dva občna zbora. Na njih so člani sindikata ugotovili, da pravilno pojmujejo svojo vlogo, da rea- girajo sindikalne podružnice pravočasno na pomanjkljivosti, slabosti in napake, da rešujejo probleme. Diskutanti so kritič- no ocenili gospodarjenje in iz- popolnjevanje delitvenega siste- ma in razvoj samoupravljanja. Ponekod so ugotovili, da merila za nagrajevanje niso dovolj sti- mulativna, da imajo nagrajeva- nje še po starem režijskem si- stemu, da je ponekod slaba or- ganizacija dela in so druge po- manjkljivosti. Kritično so ocenili nekatere vodilne delavce in njihov slab odnos do sindikalnih podružnic. Na občnih zborih so člani sin- dikata zahtevali, da bi naj v bo- doče bilo več sestankov ali zbo- rov delovnih kolektivov. Na občnih zborih sindikalnih po- družnic so navzoči govorili tudi o letnih dopustih, o izobraževa- nju zaposlenih, o razširitvi pro- izvodnje, o nesrečah pri delu, o higiensko tehnični zaščiti delav- cev na delovnem mestu, o pri- hajanju na delo in drugo. Te- meljito in vsestransko so sindi- kalne podružnice delovnih orga- nizacij obravnavale produktiv- nost dela in iskale možnosti ter način, kako produktivnost pove- čati, in se zavzele za hitrejši go- spodarski in družbeno politični razvoj delovne organizacije in celotne družbene skupnosti. Alofz Holc - zasluženo upokojen Alojz Holc iz Ormoža se je rodil v Radomerščaku pred 58 leti. Njegova rojstna hiša je blizu domačije pesnika Stanka Vraza. V zgodnji mladosti je kot sin malega kmeta spoznal te- žave takratnega kmečkega in delavskega sloja. Kot peti otrok v družini je s štirinajstim letom odšel z doma. Izučil se je tr- govskega poklica, nato pa se je zaposlil v Dugi Resi, kjer je uspešno končal dveletno tekstil- no šolo. Po odslužitvi kadrov- skega roka se je zaposlil v Dugi Resi, kjer je delal v naprednih organizacijah. Bil je delaven, skromen in takšen je ostal vse do danes. Med sodelavci je bil priljubljen in vedno pripravljen pomagati človeku v stiski. Leta 1941 so ga takratne oblasti v Dugi Resi obsodile na smrt, ker je bil vodja sokolov in ker jih je od 27 odšlo 23 v partizane. Leta 1941, prve dni maja, se je vrnil v svoj rojstni kraj. S svojim bratom Karlom sta v njuni rojstni hiši zbrala precej orožja, kjer sta ga tudi hranila. Čeprav še nista vedela, za kaj bosta orožje potrebovala, sta ga skrbno zbirala in skri- vala. Dne 10. maja 1941. leta so ga Nemci aretirali in poslali , na prisilno delo v Nemčijo. Tudi j tam se je povezal z naprednim gibanjem, v rojstni vasi pa je bil povezan s partizani prek brata. V njegovi hiši so imeli partizani prvi bunker v Žero- vincih, v katerem se je zadrže- valo 5 do 6 partizanov. Vsi par- tizani razen enega so pozneje herojsko padli v Veličanah. Leta 1944 je pobegnil s prisilnega dela in se je zaposlil v Žerovincih na občini. To je omogočilo partiza- nom, da so dobivali redne in popolne podatke o stanju in pohodih nemških patrulj, dajal jim je razna pojasnila in ostale potrebne podatke. Partizanom je dajal pisarniški papir, zanje or- ganiziral pisalni stroj, šapiro- graf in drUgo. Njegova rojstna hiša je bila v času narodnoosvobodilnega gi- banja pomembna partizanska postojanka, kjer se je zadrže- valo tudi do 20 partizanov. Alojz Holc in takratni nemški župan sta se dobro razumela. Zato ga je prepričal, da je so- deloval s partizani, nemški žan- darji pa so več tednov pred osvoboditvijo zapustili postajo in s partizani odšli v gozdove. Tam so skupno pričakali osvo- boditev in se svobodno vrnili nazaj v Nemčijo. Po osvoboditvi je opravljal razne pplitične in gospodarske funkcije. Najprej je postal taj- nik mestne občine Ljutomer. Ko so se pričele ustanavljati nabavno prodajne zadruge, je postal upravnik njihove zveze za območje okraja Ljutomer. Opravljal pa je tudi delo okraj- nega referenta za zadružništvo. Nato je bil direktor »Ljutogra- da«, v katerega so bile vklju- čene trgovine in še nekatere dejavnosti. Leta 1948 je bil predsednik okrajne poslovne zveze, nato pa dve leti poverjenik za trgovino in preskrbo pri okrajnem od- boru v Ljutomeru. Bil je tudi direktor združenih trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug, direktor vinarske zadruge in tri leta direktor konfekcije v Ljutomeru. Leta 1956 se je preselil v Ptuj, kjer je postal tajnik okrajne zadružne zveze in po- zneje dve leti njen upravnik. 1959. leta se je zaposlil v Or- možu kot direktor trgovskega podjetja Zarja. Na tem delov- nem mestu je bil pred kratkim zasluženo upokojen. Med svojo 38-letno zaposlit- vijo je Alojz Holc opravljal številne važne politične funk- cije v ZK, SZDL in sindikatu. V Ormožu je bil nekaj let predsednik občinskega sindikal- nega sveta, predsednik raznih komisij, deset let pa je bil tudi odbornik okrajnega ljudskega odbora Ljutomer. Je član ZK, ZB. SZDL in drugih množičnih organizacij ter društev, (Nadaljevanje na 4. strani) Alojz Holc VITOMARCI Od 25. decembra 1965 dalje imajo Vitomarčani in prebivalci s te avtobusne proge redno avtobusno zvezo s Ptujem, kar je bilo za ta predel Slovenskih goric najlepše novoletno darild avtobusnega podjetja Maribor in ptujskih funkcionarjev, ki so se zavzeli pri tem podjetju za ponovno vzpostavitev proge v Slovenske gorice, > Tudi po tem se vidi, da je gospodarskemu in političnemu središču — Ptuju vedno več za zadovoljitev najvažnejših po- treb slovenj egoriškega podeže- lja, ki si sicer samo ne bi moglo pomagati. Sneg je tudi za ormoško komunalo velika nadlega Vesti iz Kidričevega Te dmi so deJavcd delovne eno- te glinioa dobili navodila za var- no delo v obratih, ki so bila iz- delali a na osnovi analiz dose- danjili nesreč pri delu. Navo- dila so bila izdana z namenom, da bi vsi delavci v tovarni gli- nice spoznali, kje so glavni iz- vori nesreč in kako se jim lah- ko izognejo. Zelo važno je nam- reč, da sleherni član kolektiva ta navodila skrbno in dobro pre- uči in se po njih tudi ravna, saj bo na tak način preprečena mar- sikatera neipotreSbna nesreča na delovnem mestu. VaiTstvu pri de- lu je v tem delovnem kolektivu sicer posvečena vsa skrb in po- zornost, vendar vse to nič ne po- maga, če se sleherni delavec ne drži navodil, ki pravzaprav predvsem najbolj koristijo nje- mu samemu. Marsikatero nesre- čo bi lahko preprečili, če ne bi mnogi člani kolektiva bili ta- ko samozavestni, da se jim ne more kaj zgoditi, če so že to- liko in toliko let zaposleni v tovarni. Pravkar izdana navo- dila za varno delo bodo ne- dvomno mnogo koristila, saj bo vodstvo delovne enote glinice občasno tudi preverjalo, kako so se posamezniki s temi navo- dili seznanili in kako se jih držijo. Delavski svet podjetja TGA je na svoji zadnji seji med dru- gim razpravljal tudi o odpisu in nabavi osno^-nih sredstev. Tako je zaradi neuporabnosti odpisal nekatere stvari v skupni seda- nji vrednosti ca. 2,5 milijona di- narjev. Istočasno je odobril tu- di odpis sredstev skupne pora- be v skupni sedanji vrednosti 22.000 dinarjev. Za potrebe de- lovne -enote »promet« je bila odobrena nabava viličarja za ca. 7.250.000 dinarjev, ker ga za- htevajo proizvodne potrebe pod- .jetja. in pa enesra osebneea av- tomobila »CITEOEN* TD-19 v ■^rednosti ra. fi.000.000 rJinarjpv. Na kur) osebnega avtomobila je potreben, ker je delavski svet | že na svojih prejšnjih sejah oH- j piffal 2 osebna a-vfomobila in iih ! sklenil pro^^afi. Med nabavo osn. I Rredstev sorli tudi nabava poseb- , ne^a nne^Tna+skesra VIniča tir^^ ! ^PFIEM.\Gr WS P^N "2 M; v -^Tednosti okrosr 1.750,000 Hi- j narjev. ki Ta za redno o-oravlja- i nie tekočih v?drže-ralTiih del v ; obratib po+r^biiip deloA-na eno- ta vzdrže^-alnih obra+^v. saj tc delo s takim tipom kliura zelo | hi+ro iri pkonoTnirrio ter ?e prav ; ■^sled fPETa tuHi 7flo hitro obre- . shiie vloženi denar. I Pred dobrima dvema mesece- ma se je sestala na svojem red- nem občnem zboru DPD >SVO- BODA« Kidričevo, katerega pa bi lahko mirno imenovali usta- novni občni zbor, saj to nekdaj zelo agilno DPD že nekaj let ni več delovalo. Udeležba na tem občnem zboru je bila zelo sla- bel, da o razpravi sploh ne bi govorili, ker je skoraj ni bilo. Kdor se je pred leti količkaj za- nimal za delo tega društva, bo lahko pritrdil, da je nekdaj bilo družabno življenje v naselju iz- redno živahno. Preveč bi bilo, da bi naštevali razne že pozna- ne vzroke takega propada DPD >SVOBODA< v Kidričevem, ker so ti vsem dobro znani, ampak bi si raje na kratko ogledali tre- nutiio stanje. Novi odbor si ze- lo prizadeva ponovno oživiti delovanje društva, ki bi naj sča- soma postalo tako, kot je bilo nekdaj. Morda bo v tem uspel, saj je uspel v zelo kratkem času ustanoviti pevsko, dramsko in folklomo sekcijo, ki že delujejo. Čeprav se mučijo še s raznimi začetniškimi težavami, še kar dobro napredujejo. Vendar pa to ni dovolj, kajti odbor ne bo mogel storiti mnogo, če ne bo imel pri svojem delu več pomoči prebivalcev naselja, predvsem pa mladine, ki se še vedno iz ne- razumljivih vzrokov otresa so- delovanja v društvu oz. se pre- več rada izolira in si išče dru- gih oblik družabnega življenja. Ce bo torej res razumevanje in pa dobra volja prebivalcev na- selja in če bo tudi vsaj nekaj materialne pomoči, potem ni več dvoma, da novemu odboru ne bi uspelo postaviti DPD iSVOBO- DA< Kidričevo na stari tir in mu pridobiti nazaj sloves, ki ga je nekoč to agilno društvo uži- valo. Pred meseci smo v Tedniku poročaU o anketi, ki jo je izve- del med člani delovnega kolek- tiva, TGA tovarniški odbor sin- dikata glede spremembe poslo- vanja sklada tovariške samopo- moči. Komisija, ki je pregledala vse anketne listke, je ugotovila, da je bilo od 1^86 anketnih li- stov oddanih 1366. kar pomeni, da 520 članov kolektiva sploh ni oddalo ankete, s čimer so so- glašali s poslovanjem sklada na dosedanji način. Pri pregledu ankete komisija ni nikjer zasle- dila kakšnih smernic za izdela- vo pravilnika sklada tovariške samopomoči. Ker se je za me- sečni delež 200 din i/iai-ilo 966 članov kolektiva ali 73.5 ®/(>. za 100 din pa le 400 članov al 26,5 ®/o, je bil osvojen prvotn predlog za 200 din, ki jih b< vsak mesec vplačal sleherni člar delovnega kolektiva TGA in j( zato bil temu tudi prilagojer novi osnutek pravilnika sklade tovariške samopomoči, o kate^ rem bi naj do 15. januarja 196f razpravljali še vsi člani delov- nega kolektiva in predlagal: morebitne spremembe oz. do- polnitve posameznih členov, na- kar bi ga sprejeli. -sir Preteklo leto je bilo leto mnc gih težav in problemov za TGA, kar se tiče proizvodnje glinice in aluminija, saj so se na eni stra- ni^kopičile zaloge glinice v skla- dišču, na drugi strani pa je pri- šlo do redukcije električne ener- gije. Po finančnem pianu je namreč planirana proizvodnja glinice v višini 100.500 ton, kar bi nedvomno bilo tudi izvrše- no, če bi teklo vse v redu. Tako pa je bilo skupaj skalcinirane glinice točno 85,941.754 kg ali 85,51 o/o planirane količine. Če- prav je sicer ta proizvodnja v primerjavi z lanskim letom več- ja skoraj za 10.000 ton, pa se de- lovni kolektiv s to številko ni- kakor ne zadovoljuje in se zave- da, da je poleg prej omenjenih težav, ki se jim ni oilo mogoče izogniti, tudi sam premalo storil, da bi z vestnejšim delom izpad v proizvodnji vsaj nekoliko ublažili. Zato so proizvajalci sklenili, da bodo že takoj sedaj v začetku leta storili vse, da bi presegli proizvodni načrt v le- tu 1966. Res bo treba vložiti maksimum truda in volje, da bo delo teklo po planu in da bo sle- herni član delovne skupnosti do- prinesel svoj delež. Številka 100.000 ton ni nedosegljiva, kar je bilo povsem jasno dokazano v minulem letu, ko je bilo to številko mogoče doseči. Ko so organi samoupravlja- nja v TGA razpravljali o pri- pombah in predlogih na osnutek pravilnika o delovnih razmer- jih, so med drugim naleteli na predloge, da bi naj po novem pra^^lniku o delovnih razmerjih v TGA imele pravico odločanja o izključitvi delavca iz delov- ne organizacije delovne enote in ne več delavski svet. Vseka- kor bi to bilo tudi najbolj pra- vilno, saj proizvajalci v delo\'ni enoti najbolj poznajo svojega sodelavca in tako tudi najlažje odločijo, ali je za izključitev ali ne. To je bilo dokazano tudi na ?eu delavskega sveta, ko je raz- pravljal o izključitvi delavca iz delovne organizacije, kot je to predlagala delovna enota, in ga ni izključil, ker je večina glasovala proti, neupoštevajoč pri tem težave, ki jih ima s ta- kim delavcem dotična DE. Vendar pa o tem predlogu čla- nov kolektiva delavski svet ni mogel odločiti, in je sklenil pro- siti zvezni sekretariat za delo za tolmačenje zakonskih določil, ki se nanašajo na izključitev de- lavca iz podjetja ter bo ponov- no razpravljal o teh določilih. Delavski svet je tudi sklenil da- ti potem, ko bo rešeno vpraša- nje kompetenc izključevanja iz podjetja, pravilnik o delovnih razmerjih slehernemu članu ko- lektiva. Tako bo potem vsak de- lavec temeljito seznanjen z vse- mi dolžnostmi in pravicami, s čimer bo odpadlo marsikatero nepotrebno spraševan je po obrat- nih pisarnah in drugod, ko si prizadeti iščejo svoje pravica, odpadlo pa bo tudi vsako izgo- varjanje. češ da delavci niso poznali določb. ko.- Požar v Doliču Pred nedavnim je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje Alojza Krajnca, ki je utrpel veliko materialno škodo. Na pomoč so mu prihiteli do- mači gasilci iz Desenc in ga- silsko društvo Ptuj. Kljub po- manjkanju vode je bil ogenj razmeroma hitro pogašen, ne bi pa bil, če bi bilo gašenje od- visno od ljudi, ki so stali ob strani in gledali, kako uničuje požar Krajnčevo premoženje, ter so natolcevali gasilcem in jim hoteli komandirati, kot da oni sami ne bi znali brez njih izvršiti naloge. Tudi ob tej priložnosti se je izkazalo, da je gasilsko moštvo pripravljeno pomagati prizade- tim, ne glede na oddaljenost, dnevni čas in nevarnost, le da marsikdo to upošteva in ceni šele, ko je sam potreben po- moči in ko se znajde v stiski. Ob tem požaru se je ponovno izkazalo, da bi morale imeti tudi krajevne skupnosti za svoje društvo gasilcev sireno. Taka sirena bi morala biti v Dester- niku, ker bi tako najlaže opo- zorili ljudi na nesrečo in ne- varnost in gasilci bi se takoj zbrali. Potrebne bi bile tudi globlje mlake za vodo za ga- šenje, ker ni mogoče gasiti, kjer ni vode in kamor je ne morejo ptujski gasilci pripeljati. Podeželska gasilska društva se dobro zavedajo, da mora biti centralno gasilsko društvo, v naši občini ptujsko, najbolje opremljeno, ker mora pomagati povsod v občini, kjer je to le mogoče, krajevne skupnosti in centralno durštvo v njih pa bi moralo imeti vsaj sireno, sicer ni mogoče naznaniti nesreče ali požara, ko so ljudje potrebni pomoči. Gasilsko društvo Desternik upa, da bo ta njegova želja upoštevana in da bo sirena na Desterniku pomenila za svojo širšo okolico najboljše opozorilo na nevarnosti. Gasilsko društvo Desternik Humor »Povej mi, ljubica, kdaj si prav- zaprav opazila, da me ljubiš?* »Veš kdaj, dragi, ko sem se pri- čela jeziti, kadar sem slišala, da govorijo o tebi, da si tepec, idiot in baraba.* S cigareto v u^tih jo maha pet- letni Johnny po obljudeni ulici New Yorka. Pa ga sreča policaj: »Neverjetno, niti v šolo še ne hodiš, pa že kadiš!* »Saj zato,* ga zavrne mali in globoko potegne, »ko bom začel hoditf v šolo, ne bom smel več kaditi.* Sa ji je le omahnila glava, iz ka- iere so prilezle na dan resnica in solze. »Nikjer nisem mogla dobiti lobenega učenca,« je priznala, ►in se niisean mogla sprijazniti , s tem, da se odpoveš šolanju pr j Mojstru. Našla sem službo likal , ke srajc v veliki pralnici v uli- i ci 24. Domnevam, da sem si ti- I stega generala Pinkneya in nje- i govo hčerko precej dobro izmi- j slila, kaj. Joe? In ko mi je dekh danes popoldne v pralnici po- stavilo likalnik na roko, sem s: j morala vso to nerodnost, obe- j nem s tistim kuncem, po pot: j Izmisliti. Nisi hud name, kaj, Joe? Ce pa ne bi bila dobila te službe, ne bi mogel prodatS svo- jih slik tistemu možu iz Peori- i je-« I »Saj ni bil iz Peorije,« je re- i kel Joe počasi. I »No, to ni važno, odkod je bil. j Kako si razumen, Joe, — in po- ljubi me, Joe — pa kako si I pravzaprav prišel na to, da si me i sumil, da ne poučujem Klemen- tine klavir?« »Sploh te nisem sumil,« je re- kel Joe, »šele danes mi je to pri- šlo na misel. Pa tudi ne bi pri- šel na to, če ne bi poslali iz strojnice te pukanice in olje ne- kemu dekletu, ki si je z likal- ni kom opeklo roko. Zadnjih šti- rinajst dni sem v tisti pralnici kuril pod kotlom.« »Ti torej nisi...« »Moj kupec iz Peorije,« je vzdihnil Joe, »in general Pink- ney sta plodova iste umetnosti — ki ju pa ne morem imeno- vati niti slikarstvo niti muzi- ka.« Nato sta se oba zasmejala in Joe je začel: »Ce ljubimo svojo Umetnost, se nam ne zdi nobena nalo- ga...« Todr, Delie mu je pritisnila na usta roko, da je obmolknil. »Ne,« ja rekla. »le. če hočemo.« Prevedel M. Ldpužič Naj ostane med nami: EDEN lZt'.ED 7 MLADIH RAZGRAJAČEV IZ r:::RADA: »Ljudje so res čudni; neka- tere stare navade obujajo, da jih ne bi pozabili, drugih pa se tako strahovita otepajo. Namesto da bi nas priznali za vaške kome- dijante, nas imajo za razgraja- če in izzivače. Vse kaže, da nam bo sodnik za prekrške vzel ves smisel za humor,« STANKO Z DESTERNIKA IN FRANČEK IZ TRNOV- SKE VASI: »Marsikaj sva že pogruntala, tega pa le ne, zakaj vsak pijanec tako rad kriči nad trezninai ljudmi in rabi imena, ki se jih v šoli niti pri prirodopisu ni mo- gel spomniti!' Pogoste nesreče, ker že- lezniške zapornice pri Veliki Nedelji niso svetlobno opremljene Lani se je pripetilo na že- lezniškem prelazu pri Veliki Nedelji pet težjih in lažjih prometnih nezgod. Zapornici na železniškem prelazu nista opremljeni s svetlobnimi zna- ki. Zaradi goste megle, dežja in sneženja je ponoči težko opaziti zaprti zapornici. Zato ni čudno, da prihaja do čestih prometnih nezgod, ki so jih delno krivi vozniki, največ pa železniško transportno podjet- je, ki ne poskrbi za pravilno opremljenost zapornic. Ce pri- merjamo škodo, ki je nastala pri prometnih nezgodah pri Veliki Nedelji, ugotovimo, da je nekajkrat večja od stroškov za ureditev ustreznih svetlob- nih znakov. Letošnja inventura promet- nih nezgod za preteklo leto nam pove, da sta bili dve težji telesni poškodbi in tri lažje, skupna škoda pa znaša nad milijon dinarjev. Kaj meni o nepravilno oprem- ljenih zapornicah pri Veliki Nedelji železniško transportno podjetje in kaj vse je ukreni- lo, da bi se v bodoče prepre- čile prometne nezgode? Kaj je odveč ali česa premalo? Turistični delavec iz Ptuja: »Med Lackovo, Trstenjakovo in Miklošičevo ulico v Ptuju bi mo- ral že zdavnaj stati kulturni dom, zdaj pa še ta puščava niti tako ni splanirana, da bi lahko na njej parkirali vsaj osebni avtomobili!« Stanovalec ob Ljutomer- ski cesti: »v spomin na 19 polomljenih in uničenih brez, ki so bile po- sajene ob Ljutomerski cesti, bi morali posaditi letos nove. Mogo- če si je uničevalec vsega ptujske- ga lepotičja že na teh okrasnih brezah ohladil svojo škodoželjnost in bo pustil rasti vsaj novi na- sad!« Po!nik z železnice: »Skoda da vlak zadnje čase ta- ko hitro odpelje s ptujske želez- niške postaje. Če bi še malo po- čakal. se ne bi bilo potrebno za- mudnikom zaletavati v sohe ogra- je in jih podirati ter lomiti. Pri prejšnjem daljšem čakanju vla- kov so se zamudniki zaletavali le v planke!« Izletnik v ozki ulici čez stopnišče na grad: »Ta ulica pa res ni primerna za hojo v dvoje. Na to vas takoj opozorijo svojevrstni robni zna- ki, ki se prej pokvarijo kot oni ob širših prometnejših cestah!« Domačin ob pogledu na izletnike iz sosednje Avstrije: »z odpravo vizumov je zdaj le najbolj olajšano obiskovanje Ptu- ja tistim Avstrijcem in Avstrij- kam, ki so bili vedno za dobre sosedske odnose s Slovenci. Oni drugi, ki so bili proti njim, si menda le ne upajo trditi, da po- magajo s svojimi obiski te sedaj utrjevati!« Ljubiteljica cvetja na oknih: »v Ptuju in v okolici bodo ob cestah šele takrat cvetice na vseh oknih, ko bodo imele naše gospo- dinje in dekleta vsaj toliko Časa, da bodo lahko z okna čez cvetice opazovale ptujski promet!« Član odbora za proslavo 1900-letnfce Ptuja: »Vsaj za proslavo 1900-letnice Ptuja, ki bo 1969. leta, bi mo- rali Ptuj tako urediti, da ga ne bi bilo sram svoje spoštljive starosti!« Humor »Spela, zakaj pa daje^ pismo- noši tako bogato napitnino?* Pa se Spela potrka po čelu: »Glavica, glav'cat Da večkrat pride, ne!* ^ V neki družbi se pogovarjajo o zdravnikih. Govorijo tudi o nekem slavnem kirurgu, ki si je baje sam operiral slepič. Pa vpraša eden izmed brihtnih: »Z narkozo ali brez nje?€ stran 6 »TEDNIK« — petek, 14. januarja 1966 Strnn 6 ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Anica Kelemina, Grabe 11 — Sonjo; Hilda Zaje, Jiršovci 10 — deklico; Alojzija Pernat, Mihovce 7 — Antona; Matilda Petrovič, Bukovci 145 — Ireno; Elizabeta Butala, De- sternik 53 — deklico; Branka Karbaš, Aškerčeva 4 — dekli- co; Olga Božičko, Dravinjski vrh 12 — deklico; Angela Vin- kovič, Gajevci 17 — dečka; Ma- rija Pivko, Placarovci 5 — Konrada; Katarina Marčič, Nji- verce 33 Marijo; Marija Vo- glar, Dornava 77 — Stanislav©; Marija Kirbiš, Cankarjeva 5 — Suzano; Marija Petrovič, 2ab- jak 38 — Ivico; Terezija Koto- lenko, Dubrava 38 — Danico; Silva Osenjak, Pobrežje 4 — dečka; Marija Trafela, Rogaška 11 — Dušana; Marija Stuhec, Koračice 20 a — Bernardo; Ber- narda Emeršič, Gerečja vas 26 — Martina; Marija Dobnik, Slo- venja vas 54 — Darka; Marija Veselič, Dornava 132 — Marja- na; Marija Murkovič, Mala vas 38 — Slavčka; Marija Smej, De- sternik 33 — Milana; Terezija Rajh, Strezetlna 14 a — Danico; Slava Meško, Gajevci 15 — dečka; Anica Caf — Trnovski vrh 55 — Tatjano. Poroke: Emil Učakar, Spod- nja Hajdina 139, in Ljubica Se- gula. Ljutomerska 7; Jožef Skr- lovnik, Gregorčičev drevored, in Ana Irgl, Hrvatski trg 1; Konrad Štumberger, Gosposvet- ska 22, Maribor, in Vlasta Emeršič, Budina 45; Ivan To- polnjak, Naselje bratov Reš 4, in Terezija Zarič, Gregorčičev drevored 7; Janez Kaisersber- ger, Gerečja vas 11, in Franči- ška Jerenko, Slovenja vas 26; Hasan Kajtazovič, Prešernova 9, in Ivana Ris, Prešernova 9; Peter Krajnc, Vumpah 22, in Marija Tili, Kicar 70; Kari Ma- tjašič, Placar 69, in Marija Ku- mer. Mestni vrh 31; Vili Kanc- ler, Rogoza 85, in Darinka Gom- boc. Spodnja Hajdina 97. Umrli so: Ana Kukovec, Ja- dranska 3, roj. 1923, umrla 6.! januarja 1966; Peter Nemec, Lackova 8, roj. 1886, umrl 6. ja- nuarja 1966; Marija Rader; Ciril-Metodov drevored 6 (Zre- njanin), roj. 1900, umrla 6. ja- nuarja 1966.