PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. St. 45 (6938) TRST, četrtek, 22. februarja 1968 PO DOLGEM POGOVORU Z V TANTOM V BELI HIŠI Johnson govori o U Tantovih «vlisih» in ponovno odklanja mirovna pogajanja Sestanek švedskega zunanjega ministra s hanojskim poslanikom v Moskvi V Sajgonu se še dalje pripravljajo na morebitno novo ofenzivo osvobodilnih sil - V Hue se srdita bitka nadaljuje - Westmoreland zahteva popolno porušen je severnovietnamskih mest WASHINGTON, 21. — Glavni tajnik OZN U Tant se je danes pogovarjal v Beli hiši s predsednikom Johnsonom. Iz «ew Yorka v Washington je prispel s posebnim letalom, ki §a je dala na razpolago ameriška vlada. Po sestanku je Bela hiša objavila izjavo, v kateri je reče-n°> da sta si predsednik in U Tant prijateljsko izmenjala misli ?.. nekaterih vprašanjih in tudi o Vietnamu. «U Tant jo sporočil pred-sedniku svoje vtise glede možnosti nuru v Vietnamu v zvezi z nedav-nimi razgovori, ki jih je imel v raz-n'h prestolnicah.» Poročilo pravi, da 1® predsednik Johnson «ponovil že-ijo ZDA, da bi se našla mirna re-. ev in da je formula iz Teksasa se vedno veljavna». izjava dodaja, da je U Tant nadaljeval svoje posvetovanje v raz-Eovoru z državnim tajnikom Dea-n°m Ruskom na delovnem kosilu, katerega sta se udeležila tudi podočnik glavnega tajnika OZN Ralph “Unche in ameriški stalni predstav-mk v OZN Goldberg. Johnson in U Tant sta se sama Pogovarjala več kakor eno uro, po-leje pa so bili navzoči tudi Gold-.6fg. Bunche in druga dva ameri-funkcionarja. Johnson je sklical takoj po razgovoru z U Tantom sejo državnega sveta za varnost, j, y Tant je po delovnem kosilu z oskom izjaivil, da je imel z John-tv;orn in z Deanom Ruskom «zelo Tv11 razgovor«. p i,ak°j po razgovoru z Ruskom je \t "MVrvrTr 7.J7P- d.rant odpotoval v New York. Zve-v ? * je, da bo v soboto podal j.^aruženih narodih podrobno iz-stvu 0 s70-)6111 mirovnem poslan- . formula, ki jo je izbrala Bela sa v zvezi s sestankom predsed-.ka Johnsona z U Tantom, zelo Slx> potrjuje, da U Tantovi napo-. niso menjali ameriškega stali-st» ^java no omenja nobenih dej-Tev> temveč govori samo o «U antovih vtisih«. Dejstvo, da Bela i s? .Ponavlja svojo formulo o «iz-k Teksasa«, kaže, da Johnson tiu se(lnj nobenega namena zače-. kakršna koli pogajanja in vztra-Javpri svojih ultimativnih pogojih. 5 ^..Stockholmu se je švedski zu-minister Torsten Nilsson po-^arjal več kot 3 ure s severno-To «arnskim poslanikom v Moskvi i Sanom. Po pogovoru je Nilsson jufvil, da nista govorila o šved-*Do P°sre membna za nadaljnji napredek gospodarskih odnosov med obema državama. Delovne skupine so posebno proučevale vprašanja specializacije, sodelovanja gospodarskih organizacij in možnosti skupnega financiranja m eventualne ustanovitve konzorcija jugoslovanskih in češkoslovaških bank in druga vprašanja. (lll■lllllllllllltlllUlllllll■llllllllllllllllllllIlllllllIlIlllllIlll^lllllllllllllllllllllllMlllllllllllllll1flllll||lllllllllllllullllllllllllllmll■l■MllllllllllllllllllIlllllll^lllllllllllllll DANES IZJEMOMA V RIMU Skupno zasedanje parlamenta za volitve vrhovnega sodnega sveta V senatu ne kaže nič dobrega glede zakonskega predloga o skrajšanju volilne kampanje ■ Zaključen obisk bolgarskega zunanjega ministra Prisilen pristanek ameriškega letala na Kubi RIM, 21. — Jutri bo skupno zasedanje poslanske zbornice in senata, na katerem bodo volili 7 članov vrhovnega sodnega sveta, ki jih po ustavi izvoli parlament. Do sedaj o tem vprašanju še ni prišlo do sporazuma med poslanskimi skupinami, čeprav je bilo več sestankov. Volilo bo 945 parlamentarcev (630 poslancev in 315 senatorjev), poleg tega pa tudi 5 dosmrtnih senatorjev. Spor je nastal okrog tretjega imena, ki naj bi ga imenovala PRI, in za katerega je KD pripravljena popustiti. Seveda je stvar zapletena glede podpredsednika vrhovnega sveta sodne oblasti, za katerega socialisti zahtevalo svojo kandidaturo. Glede opozicije pa je dokaj jasno, da imajo komunisti pravico do dveh mest, pri čemer so se tudi že izjasnili, da so pripravljeni eno mesto prepustiti za kandidata PSIUP. Celotna desnica nima možnosti za kandidaturo niti enega samega kandidata. V senatu se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu Nen-ni - Fenoaltea, ki se nanaša na skrajšanje volilne kampanje od 70 na 50 dni. Razprava se zelo počasi odvija, kar priča o določeni nejevolji opozicijskih skupin, ki niso preveč pripravljene dopustiti vladi, da bi imela še 20 dni zakonodajne dobe sedanjega parlamenta na razpolago. Zaradi tega tudi ni bil sprejet predlog demokristjana De Luče, da bi ta zakonski predlog obravnavali s posebnim postopkom. Proti zakonskem predlogu so se izrekli predstavniki treh različnih skupin: PSIUP, KPI in MSI. Minister za kmetijstvo Restivo je na medministrskem sestanku, kateremu je predsedoval Moro, izjavil, da so rešili nekatera vprašanja za razvoj Sicilije. Dejal pa je tudi, da gre za posvetovalni razgovor in da niso prišli do končnih zaključkov. Te meglene izjave pričajo, da vlada še vedno glede Sicilije ni prišla do končnih zaključkov in da so notranja raz-protja, ki odražajo kritike javnega mnenja, ker je bila pomoč prepozna, neurejena in neučinkovita. V Farnesini so danes podpisali konzularno pogodbo med Italijo in Bolgarijo, s čimer je bil zaključen obisk bolgarskega zunanjega ministra Baševa v Italiji. 0 razgovorih de Gaulle-Kiesingcr PARIZ, 21. — Po današnji seji francoske vlade je predstavnik vlade Georges Gorše izjavil, da so francosko-nemški razgovori popolnoma zodovoljili obe strani bodisi glede dvostranskih odnosov, kakor tudi glede izmenjave mnenj o drugih vprašanjih. Zatem je Gorše izjavil, da je francosko-nemška izjava zelo jasna in da je postavila v ospredje tri glavne točke: 1. Bistveno je nadaljevati skupno tržišče brez sprememb in ga razvijati. 2. Ni ugovorov proti novim kandidaturam; nasprotno Francija bo prav tako kakor Nemčija z naklonjenostjo gledala morebitni sprejem drugih držav, ko bodo te sposobne vstopiti v skupnost in si prevzeti zadevne obveznosti. 3. V pričakovanju tega ni ugovorov proti tistim ((ureditvam«, o katerih je Francija vedno govorila in ki težijo k omogočen ju izmenjave in torej k zbližanju gospodarstev. Gorše je poročal tudi, da je zunanji minister de Murville poročal o U Tantovem obisku v Parizu, m je dodal, da so U Tantova posvetovanja v Novem Delhiju, Moskvi, Londonu in Parizu ter njegovi stiki s sevemovietnamskimi predstavniki v zvezi s poslabšanjem stanja v Vietnamu. Pripomnil je, da je U Tant našel v Parizu «zelo ugoden sprejem za poglede, ki jih je obrazložil«. MIAMI, 21. — Oborožen moški je nocoj prisilil pilota nekega ameriškega letala, ki je letelo iz Chicaga v Miami, da je menjal smer in je moral pristati na Kubi. Ameriška vlada je zaprosila švicarsko poslaništvo, ki zastopa ameriške interese na Kubi, naj zahteva čimprejšnjo vrnitev letala in potnikov. V letalu je bilo skupno 109 potnikov. Luns v Bonnu BONN, 21. — Nizozemski zunanji minister Luns je prišel danes v Bonn, kjer se je pogovarjal z zunanjim ministrom Brandtom o sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče, še posebno v zvezi z nedavnimi francosko-nemškimi posvetovanji in s poudarkom Nizozemske in Velike Britanije, da ostaneta zvesti predlogom držav Beneluxa. Luns je zvečer odpotoval v Haag. Brandt je izjavil, da sta si z Lun-som izmenjala misli o francosko-nemških posvetovanjih v Parizu in o Lunsovih posvetovanjih v Londonu. Dejal je, da sta se sporazumela glede ugotovitve, da so potrebni napori v dveh smereh; na eni strani sodelovanje med skupnim tržiščem in državami, ki se želijo vključiti, na dfugi strani pa sodelovanje na sektorjih, ki jih še ne vključuje rimska pogodba in o katerih govori načrt Beneluxa. V Londonu je danes državni tajnik v bonskem zunanjem ministrstvu Duckvvitz obrazložil britanski vladi izjavo, ki so jo objavili v Parizu ob zaključku razgovorov med de Gaullom in kanclerjem Kiesin-gerjem. BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji dal privolitev na odlok guvernerja Narodne banke, da se s 1 aprilom spuste v obtok bankovci po 100 novih dinarjev in da se v času od 1. aprila do 30. maja umaknejo iz obtoka kovanci od 5, 1 in po! starih dinarjev, ki bodo s 1 junijem tega leta prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. BEOGRAD, 21. — Na vabilo CK KP češkoslovaške je danes odpotovala v Prago delegacija CK ZK Jugoslavije pod vodstvom člana predsedstva CK ZKJ Veljka Vlahoviča, ki se bo udeležila proslave 20. obletnice zmage češkoslovaškega delovnega ljudstva. KAIRO, 21. — Delavci štirih najvažnejših industrijskih objekotv na področju Helouana, ki je oddaljen 40 km od Kaira, so davi prekinili delo in demonstrirali proti «premili obsodbi« glavnih krivcev egiptovskega vojaškega poraza lanskega junija. Po demonstraciji so se delavci vrnili na delo. Kajuhove nagrade LJUBLJANA, 21 — V Ljubljani so danes podelili Kajuhove nagrade. ki jih vsako leto na dan smrti Karla Destovnika - Kajuha podelijo za najboljša literarna in spominska dela na temo narodnoosvobodilne borbe. Za literarno in znanstveno delo so bile dodeljene tudi tri druge nagrade. Nagrade so prejeli vseučiliščni profesor dr. Metod Mikuž, Marcel Zorga, Franc Križnar in akademski slikar Mili-goj Dominko. ZEMLJA SE TRESE OD GRČIJE DO JAPONSKE Potres 5. stopnje je prizadel otok Kiušu Na srečo na Japonskem ni bilo človeških žrtev Strašno razdejanje na otoku Hagios Evstratios TOKIO, 21. — Davi sta dva huda potresna sunka prizadela japonski otok Kiušu. Prvič se je zemlja začela tresti, ko so ljudje odhajali na delo, drugič pa dve uri pozneje. Fa srečo ni oilo človeških žrtev, če se izvzame neko 80-letno žensko, ki je umrla zaradi strahu. Potres je porušil 8 hiš, okoli 850 pa je bilo poškodovanih. Poškodo- si v Makedoniji, potem na severnem delu Jadranskega morja in končno na Siciliji. Včeraj je italijansko ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, da je tajski poslanik v Italiji izročil italijanski vladi 2 milijona lir kot pomoč prebivalstvu na Siciliji, ki ga je prizadel potres Iz Palerma pa sporočajo, da so vane so bile tudi ceste, železniške policijske oblasti izsledile 15-meseč-proge, telefonske in brzojavne zve- 1 nega 1' rancesca Santangela, katere- ze. Potres je najhuje prizadel prefekture Kumamoto, Miyazaki in Ka-gošima. Žal pa so vesti, ki prihajajo iz Grčije, mnogo bolj žalostne. Po zadnjih podatkih je zaradi potresa izgubilo življenje 20 oseb. Reševalnim skupinam, ki so prve stopile na otok Hagios Evstratios, se je nudil strahovit prizor: povsod ruševino in strašno opustošenje. V vasi Pedinos je potres porušil 45 hiš od petdesetih, kolikor jih je naselje štelo. Nevarnost pa še ni mimo, ker se z°mlja še vedno trese. S tem seveda narašča tudi škoda, ker se začenjajo podirati tudi tiste hiše, ki so bile spočetka le malo prizadete. Grška vojska je poslala na prizadete otoke tri vojne ladje. Ranjence so že odpeljal: s helikopterji in ladjami v prestolnico in v Solun. Potres je precej hudo poškodoval tudi samostan Iviros na gori Athos v severni Grčiji. Kot je znano, je na malem polotoku 20 pravoslavnih samostanov, kamor ne sme stopiti ženska noga. Samostan Iviros je bil ustanovljen v 10. stoletju ter je posvečen sv. Janezu Krstniku Državni strokovnjaki bodo v kratkem opravili pregled samostanske knužnice, ki jo je potres poškodoval. V knjižnici so shranjeni dragoceni rokopisi. V geofizičnem observatoriju Ben-dandi menijo, na podlagi opazovanj, da je bilo potresno središče globoko pod zemeljsko skorjo. Na srečo se je nahajalo pod morsko gladino, sicer bi bile posledice še hujše. Kljub temu je potres dosegel 10. stopnjo. Menijo nadalje, da je sedanje potresno delovanje v Grčiji tesno povezano s prejšnjimi potre- ga je takoj po potresu sprejel neki zakonski par. Otroka je rešila njegova babica, ki je bila ranjena ter se je morala dali časa zdraviti v bolnišnici. Ko je okrevala, je začela iskati vnuka, ki je pri katastrofi zgubil vse svojce. Don Backy in Celentano pred milanskim sodnikom MILAN, 21 — Danes se je pred sodnikom prve civilne sekcije milanskega sodišča začela razprava v zvezi s tožbo, ki jo je 4. januarja letos vložil Adriano Celentano proti Don Backyju (Aldo Capponi). Obravnavi sta prisostvovala samo pravni zastopniki obeh pevcev, in sicer Nicola D’EIia za Don Backy-ja in Fausto De Tulilo za Adriana Celentana, ki sta seznanila sodnika z nekaterimi okoliščinami v zvezi s procesom. Prihodnja obravnava bo 13. maja. Tožbo je vložil Celentano, potem ko ga je Don Backy obtožil, da si je nezakonito prilastil vsoto denarja, ki mu ni pritikala. Celentano zahteva od Don Backyja 200 milijonov lir, a ta od Celentana 300 milijonov lir. berško sodišče obsodilo na tiu leta zapora. Tedaj je nacistični zločinec zbežal v Sirijo. Pred šestimi leti se je vrnil v domovino, k.ier so ga ponovno aretirali. Javni tožilec je zahteval ponovno obravnavo, ker meni, da je bila prva kazen preveč mila. Poslal je v smrt 1300 srbskih Judov BONN, 21. — Pred porotnim sodiščem v Bambergu se je ponovno začel proces proti 62-letnemu Franzu Raedermacherju, ki je obtožen, da je poslal v smrt 1300 srbskih Judov. Raedermacher je bdi Bichmannov sodelavec. Leta 1952 ga je nuem- iiuimiiiiiiiiiiiimiimiiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiuiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiitiiii PREISKAVA 0 D,A€QUARQNEJEVI SMRTI Negotovost in zmeda po sodnikovi ostavki Guverner Abarca je izjavil, da nista izginila niti sodnik in niti pištola Dvajset talcev v blazneževih rokah TOKIO. 21. — Okoli 250 policijskih agentov je danes obkolilo neki hotel v mestecu šizuoka, kamor se je zatekel 40-letni Kim Hee Ro, Korejec po poreklu, potem, ko je v prepiru ubil v nekem nočnem lokalu dva svoja prijatelja. Najhuje pa je, da je Korejec odgnal v drugo nadstropje hotela okoli dvajset oseb: lastnikovo družino, postrežno osebje in nekaj gostov. Policiji je sporočil, da bo ubil vse talce, če bodo agenti skušali vdreti v hotel. Moški je oborožen s puško, razpolaga s stotinami nabojev ter večjo količino dinamita. Talcem ne bom storil nič hudega — je dejal, toda če bodo policisti prišli v hotel, bom pognal poslopje v zrak. Nekemu operaterju japonske televizije se je posrečilo intervjuvati blazneža. Kim je izjavil, da je vsega kriva policija. Rekel Je tudi, da je Japonska kriva, da je Koreja razdeljena na dva dela. Televizijski operater je posnel notranjost sobe. kjer so talci. Med drugim je videti tudi tri lastnikove otroke Mlada Parižanka • se je izgubila v Milanu MILANO, 21. — Catherine Fer-raud, 23-letna Parižanka, se je javila na policijski postaji na Trgu Piazzale Loreto ter izjavila agentom, da se je izgubila v Milanu. Takoj so jo odpeljali na kvesturo, kjer je mladenka povedala, da je pred nekaj dnevi odpotovala iz Pariza v Italijo v družbi nekega šoferja, 'ki je upravljal težak kamion. V Milanu pa je moški imel nekaj opravkov. Catherine Ferraud pa je začela hoditi po mestnih ulicah in se tako izgubila. Povedala je še, da Je bila namenjena s šoferjem (čigar imena ne pozna) v Rim. Virna Lisi in George Segal v filmu «Tenderly», ki ga snemajo v Rimu iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiii Zdravje in bogastvo Nova knjiga Sodobne ilustrirane enciklopedije NOVA SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA je postala že tako znam med našimi ljudmi, da te zbirke osmih knjig, enciklopedično zasnovanih knjig o zgodovini, znanost., geografiji, medicini, umetnosti, jeziku, nara-vi in tehniki, niti ni treba več posebej predstavljati Ko smo po ročali o prvih treh knjigah te zbirke, ki jo izdaja MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, — izšle so knjige z naslovi Narava, Zmnost, Umetnost —, smo poudarili, da predstavlja izdaja prve tovrstne enciklopedije pri nas pomemben založniški dogodek. Predvsem zaradi tega, ker smo s tem Slovenci dobili prvo, po modernih principih urejeno enciklopedično izdajo v slovenščini. Drugič pa tudi zato, ker pomeni izdaja take knjige izraz mednarodnega sodelovanja saj je tovrstm izdaja v slovenščini posneta po svetovnih izdajah in prirejem za naše potrebe. V nemajhni meri pa je ta enciklopedična izdaja skupaj z nekaterimi drugimi knjižnimi zbir- ACAPULCO, 21. — Preiskava, ki I za turnejo po Italiji, ki bi se morala Jo vodijo mehiške oblasti glede j zaključiti v juliju lani. Pet dni smrti grofa Cesare ITAccjuarane, je pred iztekom pogodbe pa so člani 1 ansambla nenadoma odpotovali v London. Wachter se je sicer protdvil zašla v slepo ulico. Javno mnenje v Mehiki sledi z največjo pozornostjo dogodkom, ki se baje odigravajo za kulisami. Najbolj Je prizadelo javno mnenje dejstvo, da Je preiskovalni sodnik Arteimlo Arella-no podal včeraj ostavko. Zvedelo se je tudi, da so pištolo, s katero je Sofia Bassd Decelario ubila svojega zeta, poslali v mehiško prestolnico, kjer jo bodo ponovno pregledali zvezni strokovnjaki. čosopis «Excelsior» meni, da sodnik Arellano ni podal ostavke, temveč je bil odstavljen ter celo aretiran. List trdi, da se je to zgodilo na ukaz guvernerja države Guer-rero Rajmunda Abarce, ki baje skuša preprečiti, da bi Sofio Bassi izpustili iz zapora. časopis «Ei Universal» pa trdi nasprotno, da je guverner odstavil sodnika, ker ta ni Izpustil na svobodo ženske po sobotnih preizkusih. Kot je znano, je mehiški prvak v streljanju Larranaga pred številnimi pričami dokazal, da s pištolo «walther 32» lahko strelja na rafal, če bi Mio tako, potem bd držala teza Bassijeve. Na drugi strani pa je sodnik Arellano (katerega je zamenjaj Rafael Correa) demantiral vse te vesti. To je storil tudi guverner Abarca. Sodnik Arellano je izjavil, da ga niso odstavili, temveč, da je sam podal ostavko, in sicer takoj potem, ko ga je Abarca poklical v glavno mesto države. Guverner pa je demantiral novinarske vesti ter polemiziral z branilci Obtoženke. Ti so izjavili, da sta izginila pištola in sodnik in da obstaja nevarnost, da izgine tudi Bassijeva Guverner Abarca je izjavil: »Nimam nobenega interesa, da se Bas-sijevo izpusti ali ne iz zapora, želim samo, da M zmagala resnica. Sodnika nismo ne odstavili in niti aretirali, pa tudi pištola ni izginila.)) Sleparski ansambel MILAN, 21. — Milanski okrajni sodnik dr. Chiel je prijavil sodišču člane angleškega glasbenega ansambla «New Vaudevllle Band» zaradi namernega zadolževanja in nezakonitega prisvajanja tuje lastnine. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati: 28-letni Alan Charles Kerin, 27-letni Robert W. Kerr, 27-letni Hugh Wats, 22-letni Michael Harris, 27-letni Stanley Haiwood, 27-letni Lewls Colton in 25-letni Christopher Fedy. Tožbo proti članom ansambla Je vložil gledališki imprezarij Leo Wachter v juliju lani. On je namreč sklenil pogodbo z ansamblom njihovemu odhodu, toda mladeniči so izjavili, da se bodo vrnili čez dva dni, kar se pa ni zgodilo. Tako je bil imprezarij prisiljen, da je plačal razne njihove dolgove po hotelih. V marcu izstrelitev rakete «Saturna V» VVASHINGTON, 21. — Voditelji ameriške vesoljske ustanove NASA so včeraj uradno izjavili, da ne bo prišlo do izstrelitve orjaške vesoljske rakete ((Saturna V» pred 21. marcem. Kot Je znano, so Američani zgradili to raketo z namenom, da bo ponesla njihove kozmonavte na Luno. Raketo so prvič preizkusili 9. novembra lani. S prihodnjim poskusom bodo a-meriškd znanstveniki preizkusili raketo v celoti in tudi vesoljsko ka-Mno «Apo!on», ki bo ponesla kozmonavte na Luno. Vsi ti poskusi so nujni, ker predvidevajo, da bo vesoljska ladja dosegla na poti do Lune in nazaj hitrost do 40.000 km na uro, se pravi hitrost, ki je še niso zabeležili pri nobenem vesoljskem poletu. Z novim poskusom bodo izstrelili celotno raketo v višino 22.000 km, nakar se bodo prižgali motorji tretje stopnje, ki bodo pognali kabino 446.000 km proč od Zemlje. Nato se bo kabina vrnila na Zemljo. FerraudovOo bodenj utri odpeljali na- Jtami,- ki jih izdaja ista taloiba '• no razlago teh oblik, razpravljali0 ” 0 lzr 1 francoski P°lj- Umrl organizator boga z otoka Upari PARMA, 21. — v starosti 64 let je umrl v Parmi Mario Botturi, ki j je bil eden izmed organizatorjev pobega iz otokov Liipari, kjer so Mii konfinlranl Emilio Lussu. Fausto Nittl in Carlo Rosselli. Botturi se je rodil v Rimu. Leta 1927, ko je bil reporter pn časopisu «Voce repubblicana«. je bil obsojen na pet let konfinacije. Odpeljali so ga na otok Lipari, kjer je spoznal najznamenitejše predstavnike antifašizma. Ko so ga leta 1929 izpustili na svobodo, so mu tovariši poverili nalogo, da organizira pobeg Lussija, Nittija in Rossellija iz otoka. Naklep se je posrečil, toda od tedaj je fašizem Botturija stalno preganjal. Zapletene naprave za preizkušanje na zemeljski površini trdnosti zlitin, ki jih uporabljajo pri gradnji vesoljskih ladij MILAN, 21. — Rita Pavone in njen oče sta se skregala na smrt. Mlada pevka je povedala, da jo je oče tožil na sodišču v Velietriju ter da zahteva od nje 250 milijonov lir. Moj oče — je dejala Rita — nima pravice, da bi zahteval od mene niti beliča, ker Je za moje finančne zadeve skrbel le Teddy Reno. (na primer enciklopedija o živalih, zbirka Ars Sloveniae) dokaz velike tehnične dovršenosti in tiskarske zmogljivosti novih tiskarskih obratov te poa.etne slovenske založniške hiše Ni zato odveč poudariti, da so izdaje te zbirke naletele pri slovenskih bralcih m takšen sprejem, da se tega ni nadejala niti založba in da so te knjige, čeprav niso ravno poceni, (glede na vsebinsko bogaL stvo pa dejansko poceni), v nakladi 10.000 izvodov mšle pot do širokega kroga slovenskih ljudi. Vse mročnike zbirke in vse tiste, ki se zanimajo za te knjige je zdaj razveselila četrta knjiga z naslovom ZDRAVJE IN BOGASTVO Tudi ta knjiga je nastala v angleškem originalu in so njeni avtorji številni znanstveniki. V uredniškem odboru tudi te knjige srečamo že znana imena Juliana Huxleya, Bronoivskega, Geralda Barrgja in Jamesa Fisherja. Pri slovenski izdaji pa najdemo poleg prevajalcev dr Mihe Likarja in prof. Bojana Molla še celo vrsto sodelavcev. Poleg strokovnega sodelavca dr ing Orthaberja, lektorja Jožeta Šmita, svetovalca Božidarja Debenjaku, avtorja o-preme ing. Branka Simčiča, urednika Marjana Krušiča tudi še druge. Naslov knjige Zdravje in bogastvo je pravzaprav presenetljiv. Deloma ga pojasnjuje podnaslov: Človekov boj proti boleznim in pomanjkanju. Res je . tudi, da je zdravje naj več je človekovo bogastvo. Toda medicine in ekonomike vsaj pri nas nismo navajeni obravnavati skupaj. Zato je v uvodu poudarjeno, da sicer težko govorimo o kaki skupnosti ekonomije in medicine. Toda gospodarski razvoj kake dežele in zdravje njenih prebivalcev pa sta vendarle tesno povezam. Zato v prvi polovici knjige avtorji govore o okoliščinah, ki naj bi vplivale na zdravje, bolezni, telesno sposobnost in zdrav duševni razvoj. V drugem delv pa st ukvarjajo z vsemi poglavitnimi pojavi narodnega bogastva Medtem ko v prvem delu prikazujejo zgodovino iz zornega kota njenega tisočletnega razvoja in ugotavljajo, do katere razvojne stopnje je prispela danes, podajajo v ekonomskem delu knjige razne razvojne oblike narodnega gospodarstva, teoretič- V OKOLICI MANTOVE Roparska napada na dve zlatarni Zlikovci to se polastili ur in draguljev za okoli 700.000 lir MILAN, 21. — Davi v zgodnjih Jutranjih urah so neznani roparji napadli dve zlatarni v dveh krajih v okolici Mantove. Pri tem so tudi ranili oba lastnika, ki sta se Jim upirala. Prvi rop se Je odigral okoli 2.30 v kraju SaMoneta, kamor sta se dva neznanca pripeljala z avtom znamke »mercedes«. Takoj sta se spravila na jekleni zastor trgovine zlatarja Gianfranca Chduasija, vlomila vrata ter stopila v prodajalno. Ko sta grabila ure in dragulje, Je začel zvoniti alarmni zvonec. Chiussl, ki stanuje v bližini, Je takoj pritekel s pištolo v roki. Moški je začel streljati na zlikovca, toda tudi ta dva sta odgovorila s strelnim orožjem, ga ranila v levo stegno in nato zbežala. Ohlussiju se Je še posrečilo, da je, ležeč na tleh, prestrelil zadnje okno na avtu. Zlatarja so nato karabinjerji prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. Vrednost ukradenih draguljev znaša okoli 400.000 lir. Drugi rop pa se je odigral v kraju Bozzolo, med Mantovo in Cre-mono. Tudi v tem primeru sta se dva roparja pripeljala z majhnim avtom ter vlomila v zlatarno Erneste Galafassijeve, kjer sta skušala s krampom odpreti blagajno. Udarci jekla ob Jeklo so priklicani lastnico, ki stanuje nad trgovino, ženska je vstala s postelje ter šla v prodajalnico. Zlikovca pa sta Jo udarila po glavi s krampovlm ročajem. Galafassijeva je padla na tla, a moška sta zbežala, noseč s seboj dragulje v vrednosti okoli 300 tisoč lir. žensko so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Ker se Je že včeraj ponoči odigral podoben dogodek v nekem drugem kraju, preiskovalni organi menijo, da so vsi ti ropi, ali poskusi ropov, delo ene same roparske skupine. Visoko odlikovanj« dvema učenjakoma MOSKVA. 21. - Agencija Tass sporoča, da Je Sovjetska akademija znanosti odlikovala z Lomonosovo zlato medaljo za leto 1967 nobelo-vega nagrajenca sovjetskega učenjaka Igorja Tama in Angleža prof. Cecila Powella, Odlikovanca Imata velike zasluge pri proučevanju Jedrskih pojavov. jo o mjvažnejših problemih in se ukvarjajo tudi z načini, kako jih rešujejo različni ekonomski sistemi. Podrobnejši prikaz vsebine nam kaže naslednje naslove poglavij: Zdravje in življenje ljudi, Nadzorni sistem telesa, Nevarnosti za telesno zdravje, Pomočki za telesno zdravje, Kako deluje duševnost, Duševne motnje, Zdravstveno varstvo družbe. Svetovno zdravje. Bralec tore' ne bo našel odgovora m vprašanje, kakšne so posamezne bolezni kako se pojavljajo, kako jih zdravimo, pač pa bo našel odgovore na širša vprašanja sodobne medicine. Tako na primer, kako okolje, prehrana, način življenja vplivajo na sodobnega človeka, na njega bolezni in zdravje. Posebej bo našel odgovor na mnoga aktualna vprašanja v zvezi z rakom, duševnimi boleznimi, boleznimi ožilja. 0 krvi, dednih boleznih, mikrobih, antibiotikih, kirurgiji, rehabilitaciji, o sodobnih bolnišnicah bo našel samostojna poglavja. O sodobnem zdravstvenem varstvu družbe govori obširno poglavje, na koncu pa se bo seznani s svetovno zdravstveno organizacijo, saj zdravje danes ni več problem vsakega posameznika, temveč problem družbe, v kateri živimo. Vsa snov je izredno bogato ilu-stirana, dopolnjena z diagrami, grafikoni in najrazličnejšimi podatki. Podoben sistem je pri drugem delu knjige, kjer je govor o narodnem gospodarstvu. Ekonomika in družba, Bogastvo, Dohodek, Proizvodnja, Od proizvajalca do potrošnika, Delitev bogastva in dohodka, Gospodarska stabilnost. Mednarodni ekonomslci odnosi, Gospodarska rast. to so naslovi poglavij, v katerih okvir so zajeta tolmačenja o vseh problemih sodobnega gospodarstva. Strokovni sodelavec, univerzitetni profesor dr. ing. Orthaber je slovenski izdaji napisal kritičen uvod, v katerem pojasnjuje, da so knjigo napisali zahodni avtorji in da zato knjiga sloni na drugačnih ekonomskih teoretičnih pojmovanjih. Vendar pa poudarja, da gre za knjigo, v kateri so mnogi zapleteni problemi sodobne ekonomike razloženi jasno, urejeno in razumljivo in tesno povezano s stvarnostjo. Res da ima knjiga tudi nekaj pomanjkljivosti, vendar je delo zelo dober pripomoček za spoznavanje ekonomike ter ekonomsko političnih nazorov. Zato bo delo prispevalo k širjenju ekonomske omike med našimi ljudmi. Seveda je tudi ta del bogato ilustriran, z večbarvnimi slikami, grafikoni in črteži Dopolnjuje ga kratek opis najpomembnejših gospodarskih dogajan od začetka zgodovine do danes. O lepi in koristni knjigi se bo lahko prepričal vsak bralec, ki jo bo z zadovoljstvom jema' v roke in prebiral, zlasti, ker gre za jasne, kratke in koncizno napisane sestavke o posameznih vprašanjih. SL Ru. Na Jadranu obsežna nahajališča nafte? Domneva, da se pod Jadranskim morjem najbrž skrivajo velike količine petroleja In zemeljskega plina, se v strokovnih krogih čedalje bolj utrjuje. Ressel je torej imel prav, ko je trdil, da se globoko pod vdrtino Jadranskega morja in bližnjim krasom nahajajo ležišča surove nafte? Prvi poskusi, ki so jih izvedli ob zahodni obali Jadrana kažejo, da bo najbrž res tako. Kar se tiče pasu, ki ss razprostira vzdolž Apeninskega polotoka, bomo verjetno že čez dve, tri leta lahko zvedeli kaj bolj zanesljivega v tem pogledu. Dva dogodka sta v zadnjem času privabila v ospredje vprašanje «petrolejske» valorizacije Jadranskega morja: zakon štev. 613 z dne 21. julija 1967, s katerim je italijanska vlada na novo uredila vprašanje iskanja nafte in izkoriščanja morebitnih vrelcev, ter nedavni sporazum z Jugoslavijo o medsebojni razdelitvi pricelinskih (epikontinentalnih) voda. Pravzaprav bi morali k tema dvema dogodkoma dodati še tretjega, s finančnega in tehničnega vidika celo najvažnejšega za razvoj raziskovanj: namreč dokončen mir, ki so ga po dolgih letih očitne in podtalne vojne sklenile na eni strani italijanska državna družba za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI in na drugi mednarodne petrolejske družbe Shell, Mobil Oil, BP in ostale «sestre». Ta mir bo omogočil, da se bo raziskovanje Jadranskega morja lahko pričelo brez odlašanja, saj je Shell že privlekla sem iz Mehiškega zaliva svojo veliko plovno vrtalno napravo «Per-ro Negrov>, British Petroleum in Gulf Corporation pa sta tudi pripravljeni na to, da vskočita, kakor hitro bo ENI zaključila predhodno raziskovanje, ki ga mora opraviti v smislu omenjenega zakona. Ta zakon namreč določa, da mora ENI najprej grobo raziskati ves pricelinski pas ob italijanskem polotoku, šele nato se bodo začela deliti dovoljenja za vrtanje. Pricelinski pas so zato razdelili na pet con: A, B, C, D, E. Od vsake cone ima ENI pravico, da obdrži zase četrtino skupne površine, na ostali površini pa smejo vrtati za nafto tudi druga, javna ali zasebna podjetja, vendar z omejitvijo, da posameznemu podjetju ne bodo podeljevali več kakor po milijon ha površine. Najbolj zanimiva je nam najbližja cona A: strokovnjaki naglašajo, da se na tem področju nadaljuje pod morjem geološka sestava tal, ki je značilna za Padsko nižino, tako da se po vsej verjetnosti tudi tu nahaja pod zemljo petrolej kakor v Padski nižini. Kakor hitro bo ENI zaključila raziskavo cone B, kjer so njeni strokovnjaki že dalj časa na delu s posebno ladjo, bodo «Perro Negro« privlekli na področje cone A in pričeli z njim vrtati za nafto v velike globine. Pozneje se bo pridružil podoben plovni objekt »Scarabeo 11», ki je zdaj v gradnji v tržaški ladjedelnici Sv. Marka. V coni «A» naj bi zanesljivo naleteli na petrolej na več mestih, ki jih je ENI že označila na svojih kartah, In to na podlagi manjših poskusnih vrtin, ki jih že od leta 1953 dalje opravlja na področju severno od 44. vzporednika. To je tudi razlog, da je kmalu po objavi zakona v Uradnem vestniku 3. avgusta lani brez oklevanja rezervirala zase 220 tisoč ha površine v coni «A» in kakor rečeno povabila k sodelovanju mednarodno družbo Shell. Te rezervacije v prid ENI, najprej začetno raziskovanje vseh področij, nato 25 od sto vseh petih con v ekskluzivi, pa še prednost pri odkupovanju zemeljskega plina, kolikor bi kdo drug naletel nanj v teh conah, so zbudile precej negodovanja pri zasebnih in-dustrijcih, ki vidijo v tem poslu možnost za daljnosežen gospodarski uspeh. Italijanska potrošnja petroleja In derivatov se namreč že danes suče na višini 45—50 milijonov ton na leto. Ta količina pa narašča v razmerju 9 od sto na leto Samo 3 od sto vsega petroleja, ki ga potrebuje domači trg, prihaja iz domačih ležišč, vse ostalo se uvaža iz čezmorskih držav, zlasti s Srednjega vzhoda. Da Je ENI povabila k sodelovanju mednarodne petrolejske družbe, je mnogo pripomoglo pomanjkanje domačega kapitala. Vrtanje za nafto na morju je namreč dvakrat do trikrat dražje kakor na kopnem, verjetnost najdbe pa je mnogo manjša kakor na kopnem. Vzdrževanje vsake vrtine na mor- imiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiii obema državama, ki sta ga ? nedavnim obiskom M. Špiljp . Rimu podpisala M. Nikezič m ' v veljavo P? atdikacijsk* ju stane 10 do 12 milijonov lir na italijanski strani. Sporazum dan in same začetne priprave sta- ih «.ta ga m nejo nad milijardo lir. Mednarodne petrolejske družbe zdaj ponujajo svoje sodelovanje tudi jugoslovanski naftni industriji, ki že vrta za nafto ob dalmatinski obali. Razmejitvena črta med italijanskim in jugoslovanskim e-pikontinentalnim pasom se na severu pričenja na mestu, ki je enako oddaljeno od Rta Savudrija v Istri in Punta Tagliamento na italijanski strani, končuje pa ravno tako na mestu ------- na višini ju- goslovansko-albanske meje — ki je enako oddaljeno od Rta Palit na jugoslovanski in Punta Penne na Fanfani, bo stopil izmenjavi ustreznih listin. Obratovanje naftovodov in crP nje nafte iz morebitnih skih ležišč utegneta po vsem v razmeroma kratkem času moc* spremeniti običajno lice JadransB ga morja, in to zlasti na njegov® severnem koncu. S Lem pa se P“_ stavlja tudi veliko vprašanje pn snaženja vode in obstoja tunzn na obalah našega sinjega Jadran*' ELIO FORNAZARIČ um**11* iiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii11111 Z DELAVSKIM REFERENDUMOM Šest jug. ladjedelnic odslej eno samo podjetje Zagotovljenih naročil za 2,000.000 hrt noveg® ladjevja - Proizvodnja skoraj v celoti za izV°z Skupna zmogljivost bo narasla na 700.000 ščemcev; na referendumu se J®J5 Za Japonsko, Švedsko, Zahodno Nemčijo in nekaterimi drugima državami, je zdaj tudi Jugoslavija stopila na pot ladjedelske integracije: 14. t.m. se je delavstvo v šestih ladjedelnicah sosedne republike s posebnim referendumom izreklo za zdruzit .*'/ v enoten lad-jedelski koncern. Gre za ladjedelnice «Spllt» v Splitu, «J. Lozovina-Mosor« v Trogiru, »Titovo brodo-gradiUlšte« v Kraljeviči, ((Viktor Lenac« in «3. maj« na Reki ter «Uljanik» v Pulju. Ti obrati bodo zdaj skupno nabavljali potrebne surovine, tehnične m navigacijske naprave za gradnjo iadij, skupno najemali posojila, skupno proizvajali ladje po principu specializacije, in končno skupno ladje tudi prodajali. S tem se bo skupna konkurenčna sposobnost močno povečala, združitev pa bo omogočala občutno reševanje na številnih področjih, uvajanje sodobnih tehnoloških procesov ln serijsko proizvodnjo plovil. V šestih ladjedelnicah Je danes zaposlenih 17.400 delavcev tn name- , IlcL itfi CIU1UU111U DC . .g 13.967 izreklo za združitev. Posk , združitev ni povsem nov: že Pv meseci se je zanjo Izreklo pet "Ti jedelnic, «Uljanik» pa je okl«**; ker je v tistem času preživlja1 jF redno konjunkturo in imel zag" tovljenih več naročil za vzhodi*" evropske države. Na drugem r®*®. rendumu pa se je tudi njegovo “ lavstvo Izreklo za združitev, ta* da Je 80,27 odst. vseh zaposlen” glasovalo «da». Jugoslaviji pripada 2,2 odst. tovne ladjedelske zmogljivosti D tisoč bruto registrskih ton nove« ladjevja na leto); njen delež **■ proizvodnji dieslovih motorjih v --------- višji: 2,6 odst. Obrat9 I SEJMI IN RAZSTA VE illliliiiliiiiiiiiši! :::::::: I Pred jubilejnim kmetijskim sejmom v Veroni V času od 10. do 19 marca 1968 bo v Veroni 70. mednarodni velesejem kmetijstva In živinoreje, s sočasnim 21. salonom kmetijskega stroja. Za posamezna področja živinoreje so organizatorji pripravili naslednji koledar: mednarodna razstava konj bo od 10. do 12. marca, mednarodna razstava goveje živine od 16. do 19. marca, semenj perutnine in kuncev pa ves čas sejma. Veronska prireditev obsega kmetijske pridelke in proizvode, tehnične naprave za živinorejo, kemične proizvode, ki pridejo v poštev za kmetijstvo, prevozna sredstva, trak. torje, kmetijske stroje, najrazličnejše orodje in tehnične novosti. Vsako leto ga obišče več sto tisoč ljudi, med temi tudi številni strokovnjaki in kmetje z našega področja. Tako bo Kmetijska zadruga tudi letos popeljala z avtobusom na veronski sejem svoje člane ln simpatizerje. 5. SAM0TER uspešno zaključen Po enem tednu intenzivnega poslovnega življenja se Je te dni v Veroni zaključil 5. mednarodni salon strojev za gradbeništvo in zemeljska dela SAMOTER. Na njem Je nastopilo 682 razstavljavcev iz 16 držav. Računajo, da je skupna vrednost razstavljenih strojev presegla 40 milijard lir. Kupčije so bile ves čas prireditve precej živahne. Letošnji SAMOTER si je ogledalo okoli 100.000 poslovnih ljudi lz Italije ln tujine. Sesti salon bo v februarju prihodnjega leta. ICE v Zagrebu tudi spomladi Italijanski zavod za zunanjo trgovino iCE bo letos prvič pripravilo kolektivno razstavo italijanskih podjetij na spomladanskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Na prireditvi, ki bo od 13. do 21. aprila, bo nastopila z lastno kolektivno razstavo tudi skupina kakih 20 podjetij iz videmske pokrajine. Med raznimi specializiranimi prireditvami na tem velesejmu vlada med poslovnim svetom veliko zanimanje zlasti za IV. sejem gradbeništva, ki mu bodo posvetili 40.000 kv. m površine. Nanj se je prijavilo 20 držav, med njimi tudi Italija. 4. sejem veleblagovnic v Parmi V Parmi bo v času od 3. do 7. aprila 4. mednarodni sejem naprav za veleblagovnice. Na 15.000 kv. m razstavne površine bodo industrljcl prikazali najnovejše strojne, embalažne ln registrske naprave za sodobne prodajalne v velikih mestih. Ob okrogli mizi se bodo strokovnjaki lotili vprašanj, povezanih z razpečavanjem globoko zmrznjenih proizvodov za prehrano V sodelovanju z milanskim zavodom za embalažo (Istituto Itahano rmbal-laggio) in lokalne trgovinske zbornice bodo v okviru prireditve podelili najboljšemu primerku kon- je nekoliko ........ ™„. - zdaj pravkar šinjo in modern® rajo, tako da računajo na <*v*7 zmogljivosti do 700.000 brt, kar n** b) dosegli okoli leta 1970 ali 19'r Naročil Imajo Jugoslovanske la<‘ jedelnice precej: okoli 90 ladij. » skupnih 2.000.000 brt. V prihodnji letih bo vseh šest ladjedelnic obr* tovalo s polno paro, vrednost brujr proizvodnje pa bo samo v le*"9 njem letu presegla 2 milijardi h<* vih dinarjev. V zadnjem se 80i " 90 odst. ladjedelske proizvodni redno Izvaža; od trenutka, ko so obratu «3. maj« pred 12 leti »P18 vili prvo ladjo za nekega švicarsK® ga naročnika, je Jugoslavija nep!®. trgoma gradila ladje za tujino. p" slej je naročilo vsaj po eno ladjo jugoslovanskih ladjedelnicah 28 ar žav. Istočasno se seveda veča tu jugoslovansko trgovinsko ladjevJ9' vendar pa se to v veliki večini P® gaja s prilivom novih ladij, ki j11’ Jugoslovanska pomorska podjeri" naročajo v tujini. Trenutno ima P" primer Jugoslavija v gradnji v zu nanjem svetu 35 večjih ln man šlh ladij. Cene. ki jih zahtev81" jugoslovanski obrati za nove ladJ9' so konkurenčne, čas gradnje za®*, voljiv. in Izdelava plovil v redu-' primanjkujejo pa finančna sredstv za kreditiranje novih gradenj. so Jugoslovanska pomorska podJf;. Ja primorana kupovati ladje od tu jih graditeljev, ki jim morejo z« gotoviti dolgoročno odplačevanj0 kupljenih enot. Na svetovnem tržišču veljaj, namreč danes na splošno nasledi11 pogoji: naročnik izolača ladjedemL ci ob naročilu 30 odst. vredno®" nove lad‘e, nato pa odplačuje r8;« llko 10 let proti obrestni meri SJ odst. na preostali dolg JugosD, vanske ladjedelnice nimajo dovr bančne pomoči fnnnelrale gr®",i nio ladij domača podjetja pa 1 nima'o dovol j denaria. da bi mo«1" plačati ladle brez dolga. Tega osnovneu« imroao.ntfl združitev vseh ladjedelnic pod e(1 Vstal sem in se oprl na lopato. 'Kopljem.* 'Ali ni prenaporno?* 'Že gre. Zemlja je mehka in thob ie še svež.* Nisem jih slišal priti, a zdaj sem v mesečini točno razpoznal njihove postave: dva policaja in n°ž v civilu, verjetno pokopališki Paznik. Eden od policajev je imel na-tedniške našivke na rokavu. 'Ali smem vprašati, kaj iščete? Morda gobe?» 'Seveaa ne, narednik,* sem nd-Oovoril kar najbolj vljudno. Pogledal sem na nagrobnik, nato pa vzdihnil: «Povedati vam moram po Pravici: hotel sem izkopati svoj sonet.* 'Glejte, narednik * sem pojasnil, 'ko je Marta umrla sem bil popolnoma potrt. Zato je razumljivo, da sem napisal sonet, v kate-rem sem ovekovečil svojo bolečino in hudo izgubo. To je bila naj-lePša pesem, vi sem jo kdaj na-P*sal. To naj bi bil moj spomenik za Marto. Vtihotapil sem rokopis v krsto, ko je ležala na mrtvaškem odru.* 'Tako! A zdai bi ga radi izkopali,?* 'pa, narednik. Ni mi dalo miru. bi bilo zelo nesebično, če bi 2a Martine čednosti vedel samo l°z, za njeno plemenito dobroto tn lepoto. Zakaj naj bi v zemlji strohnele moje nesmrtne besede?* Narednik se je pomenljivo spogledal s svojim tovarišem. Nato Se je obrnil fc meni-'Zakaj pa ste hoteli izkopati rokopis? Ali ne pomnite več, kaj ste napisali?* . Zmajal sem z glavo. «Na žalost 'nam slab spomin — celo za lastne pesmi.* Narednik je jezno zaškrtal z zob-«Saj bi bili morali že takoj misliti na to in napisati sonet v avojniku. Tako bi si bili prihranki mnogo trdega dela in nepristnosti.* Z žepno svetilko je posvetil po nagrobniku «Ste vi njen soprog?* '■Ne, njen daljni oboževalec.* Narednik se je popraskal po gla-*\.«V mnogih letih službe sem ooživel dosti prismojenih stvari, ‘oda vaša zgodba je krona vseh. »avio ne mislite, da ste me prevarali, vi čisto navadni in nesram-M skrunilec grobov!* Zgrabil me Iv za rokav. «Pojdimo, gospod. Vidah bomo, kaj poreče poročnik k Vaši zgodbi.* Na postaji je poročnik Wilson *aWizeno strmel v svoje spise, na-kar je pričel: tPreden vas bom Poslal k psihiatru, bom sam poskusil svojo srečo.* Resno me je °Pazoval. »Ste že kdaj slišali o nekrofiliji?* .'Seveda,* sem dejal. «Toda to 11 zbijte iz glave. Cenil sem sa-7,10 Martino dušo. In ta je tam Sori.* 'A vaša pesem — ta je tam doli, v njeni krsti?* 'Da, na žalost.* 'Koliko ste stari?* 'Enaintrideset.* 'Tista Marta Carson, katere grob . e razkopali, jih je imela šest-'nštirideset.* Zopet se je poglobi. v svoje spi-Se- «Njen mož je monter. Pred smrtjo je ležala dva meseca v bolnišnici. Ledvična bolezen. Bila je gospodinja.* . «Morda za ves drugi svet, zame le bila ideal žene.* »Nihče ni vedel zame,* sem odvrnil ponosno. ■■........uku......................»»■»«»"»■"... OB GROŽNJAH IN DEMANTIJIH BELE HIŠE IN PENTAGONA Kaj je taktično atomsko orožje in kam njegova uporaba pripelje Razlika med merili ZDA in SZ - Vedno večja miniaturizacija atomskih izstrelkov - Kje se bo ustavil tisti, ki bo prvi sprožil? Kam bi privedlo, če bi ZDA uporabile atomsko taktično orožje proti vietnamski osvobodilni vojski? Ko se je v Južnem Vietnamu razvnela predzadnja ofenziva juž-novietnamskih osvobodilnih si), so se v Washingtonu slišali glasovi, da bi znale ZDA v Vietnamu uporabili tudi taktično atomsko orožje. Bela hiša in Pentagon sta takoj pohitela z zanikanji, da bi se svetovno javno mnenje preveč ne prestrašilo, da bi ZDA še bolj ne izgubile na svojem glasu. Toda z druge strani priha- 'Ali ste bi i prijatelj družine?* "'"'mu...umu.........................................................................................1,111... Za pust, kakor pravijo je vse dovoljeno: poskusite 1 zri I | | Z razmeroma majhnimi stroški si moremo privoščiti tudi to, česar si sicer ne moremo, ali si ne upamo , ^ pustnem času je vsaka šala ^oljena. Zakaj bi to pravilo ne Ue!jalo tudi za ženska in moška oblačila? Tako so razmišljali mo-ustvarjalci in zato ni prav nič ^dnega, če je postalo nekakšno Pfariio, da so za pustne prireditve dovoljene in zaželene ne samo pust-ne maske, temveč tudi drugačna Večerna oblačila, ki se ne držijo frogih načel elegance in mode, ‘enveč dopuščajo vrsto frivolnosti !*} ekstravaganc, ki bi sicer ne °He dovoljene ter bi jih s smehom odklonili. No, ker smo pred pustom ter So Pustne prireditve na dnevnem redu, se nam je zdelo prav, pobriti to načelo in to še posebno Zab>, ker vemo, da je marsikatera v dvomu, če bi si lahko kaj privoščila, ali pa je bolje, da se drži Marih tradicij elegance in mode. Stran s takšnimi pomisleki, pra-v}io modni ustvarjalci. Vsaj za se-doj je treba pozabiti na okus, fjOled, eleganco in estetiko — vsako naj si privošči obleko, ki si jo le vedno želela, pa si je drugače [>e bi upala nositi. Vsaj enkrat v Soljenju se bo lahko tako pojavila tia plesu ali zabavi z obleko, ji bi si je sicer ne upala nositi, a b° tokrat povsem na mestu ter ne ,0 mogel nihče ničesar zlobnega ^‘Pomniti. Torej, kakšna naj bodo ta ob-'očila? Predvsem izredno živih in Pestrih barv ter vzurcev. Če ste si vedno želele rdečo večerno obleko, pa si je iz enega ali drugega vzroka niste privoščile, je za tak podvig sedaj prav primeren tre- mo primeren okrasek, da podaljšamo ali skrajšamo rob krila, da dodamo že stari obleki kak naborek ali čipke, ki jo napravijo ta- dostuje tudi nova pričeska, ki ste jo občudovale v modnih revijah, pa si je niste upale privoščiti. Zadostuje tudi nov barvni preliv za lase, ki ga je mogoče z enim samim pranjem glave odstraniti. Zadostuje na primer originalen nakit, bolj poudarjeno šminkanje oči in ustnic, zlate ali srebrne nogavice, Idej in zamisr ne manjka. Manjka mogoče vsem nekoliko poguma, a enkrat je vendarle treba poskusiti. nutek, posebno če vam rdeča bar- ] fcoj bolj frivolno in lahkotno. Za- va pristaja. Ista svoboda velja tu- --------w •*“ di pri izbiri blaga, kroja ter okraskov, ki so z večerno obleko za pustne prireditve povezani. Za vse velja čim večja svoboda ter čim večja možnost izbire kar najbolj originalnih idej in zamisli. Pust bo tako že čez nekaj dni pri kraju in potem se oo spet vse vrnilo v svoj stari tir. Zakaj torej ne bi izkoristile te priložnosti? Ni naš namen, da bi vam do potankosti opisale, kakšna naj bo vaša obleka za pustno prireditev. Izbiro prepuščamo vam. Naglasimo naj samo to, da vam je dovoljeno vse (mislimo pač vse, kar je v skladu z vašim značajem in s tem, kar si od pustnega plesa obetate). Vse torej, ki nosijo skrito željo v sebi za tako ali drugačno obleko, ki bi o njej vse življenje sanjale, a si je niso upale nikoli privoščiti, imajo sedaj priložnost, da te svoje sanje uresničijo. Tu ni na poti niti starost, niti ne pridejo v poštev druge ovire. Kar odločite se in uberite. V tem pri meru ne igra nobene vloge niti vprašanje denarja, vsaj v glavnem ne, ker lahko tudi z majhnimi stroški dosežemo zaželen učinek. Dovolj je na primer da si izbere- jajo vesti, da imajo Američani v svojem oporišču Ke San, ki ga osvobodilne sile oblegajo, zalogo atomskega taktičnega orožja in ameriški senator Fulbright je pred dnevi izjavil, da bi kljub ameriškim uradnim zanikanjem moglo priti atomsko orožje vendarle v poštev za rešitev ameriških vojakov, ki so obkoljeni v Ke Sinu. že velikokrat se je omenjalo taktično atomsko orožje, bolj malo pa se Je govorilo o tem, kaj ((taktično atomsko orožje« dejansko je. Ko človek to bere, se dejansko niti ne zaveda, za kaj gre In ne razmišlja, kakšno bi to taktično orožje moglo sploh biti In se nekako zanaša na pridevnik ((taktično«, misleč, da to vendarle ni neka huda atomska bomba, kakršno so Američani vrgli na Hirošimo oziroma na Nagasaki. Ustavimo se torej pri tem »taktičnem« orožju, toda še vedno atomskem orožju, da bi pogledali, za kaj pravzaprav gre. Predvsem je treba poudariti, da Je taktično atomsko orožje zelo, zelo širok pojem in da ne pomeni nekaj povsem določenega. To o-rožje torej nima neke »fiksne vrednosti« in ne pomeni vedno eno ta isto. Zato zasluži širšo razlago: Rušilna moč prvih dveh atomskih bomb, ki so ju v avgustu 1945 Američani vrgli na Hirošimo in Nagasaki, je znašala 20 kiloton (kt). Posledice teh dveh atomskih bomb so bile tako strahotne, da se Je vse človeštvo u-strašilo atomske bombe. Ti dve bombi sta bili tedaj pri svojih 20 kt strateško orožje. Danes pa bombe z enako rušilno silo predstavljajo le — taktično, celo šibko taktično orožje. Pa ne le to. Kaj je taktično in kaj strateško orožje, določa vsak sam zase. Američani klasificirajo taktično orožje po svoje, Sovjeti po svoje. Splošno je znano, da Sovjetska zveza razpolaga z mnogo močnejšimi jedrskimi izstrelki kot ZDA. In vendar je ameriška «gomja taktična meja« višja od sovjetske. Mnoge ameriške kategorije taktičnega orožja spadajo, po sovjetskih merilih, med orožja operativne ali celo strateške kategorije. Deloma to izhaja iz tega, da se v ZDA in SZ delitev vojne znanosti ali veščine, kot ji tudi pravijo, razlikuje. V prvem primeru, torej v ZDA, se vojaška veščina deli na taktiko in strategijo, v ovjetski zvezi pa na taktiko, operativo in strategijo. Ameriška delitev vojaške veščine na samo dve veji — taktiko in strategijo — logično privede do tega, da se merila spremenijo in da obsega taktični del orožja širše področje kot v primeru sovjetske razdelitve, kjer imamo med taktiko in strategijo še operativo. že pomembnejši element v tej delitvi pa Je nekje drugje. V ameriški vojaški doktrini pripada vidno mesto tezi o omejeni atomski vojni, to se pravi, da ZDA računajo tudi z možnostjo atomske vojne, v kateri bd uporabljali le taktično atomsko orožje. Tudi zato Je v njihovi klasifikaciji atomskega orožja gornja taktična meja potisnjena veliko višje kot bi se na prvi pogled zdelo in obsega že apokaliptična merila. V tem primeru se govori o gornji meji, ki seže že do 500 kt. če bi hoteli to podrobneje obrazložiti, bi mogli reči, da spadajo po ameriška klasifikaciji atomskega orožja, med taktično atomsko o-rožje tudi atomski Izstrelki, ki imajo 25-krat močnejšo rušilno moč kot jo je imela bomba, ki so jo odvrgli na Hirošimo in ki je povzročila 80.000 človeških žrtev. še več, po nekaterih zahodnih glediščih, bi bilo treba gornjo mejo taktičnega atomskega orožja pomakniti še višje, vse do jedrskih izstrelkov z megatonsko rušilno močjo in ki bi eksplodirali na večjih višinah in delovali le s svojim toplotnim žar-čenjem. Mimogrede bomo tudi povedali, da na toplotno žarčenje odpade okoli 25 odst. energije, ki se sprosti pri eksplozij, ena megatona pa je kar 1000 ton. Toda vsa nevarnost še ni v gornji meji tega taktičnega orožja, kajti jasno je, da niti atomsko orožje najnižjih taktičnih mer ni veliko manj nevarno. Atomski izstrelek na primer z rušilno močjo ((komaj« 10 kt umori vse, kar je živega im «na površini« na prostoru s premerom 1,1 km, hudo poškoduje pa vse, kar je živega na področju s premerom od 3 do 3,5 km od središča eksplozije. Bri tem pa ne moremo mimo še neke druge resne nevarnosti, ki prihaja od takšnega ((miniaturnega« atomskega orožja. Gre za nevarnost tako imenovanega stopnjevanja, ki pri atomskem orožju ni manjša kot pri klasičnem orožju. Zdi se, da so v ((miniaturizaciji« atomskega orožja Drišli (Nadaljevanje na 6. strani) našnji režim?! Kakšni so bili razlogi, da jih današnja oblast na Kitajskem ne samo ni •-.ničila, marveč jim je celo omogočila, da žive udobno in bogato življenje? Odgovor je preprost: potem ko so maocetungovci svojevoljno pretrgali gospodarske odnose s socialističnimi deželami, so si morali nekje poiskati druge trgovinske partnerje, pa so spričo tega svoj pogled usmerili proti kapitalističnim deželam. Da bi v tem svojem namenu uspeli, namreč, da bi izmenjavo z omenjenimi deželam oživili, so se predvsem morali opreti na ustrezne trgovinske strokovnjake, ki so dobro poznali trgovinsko izmenjavo z deželami zahodne Evrope in so imeli obenem tudi najboljše zveze tako med poslovnimi ljudmi Evrope kot Azije, skratka, ki so tudi uživale zaupanje raznih bank. Taki strokovnjaki so bili kitajski kapitalisti. Zahodno časopisje je imelo popolnoma prav, ko je zatrjevalo, da spoštljiv odnos, ki ga pekinške oblasti kažejo do predstavnikov kitajske buržoazije, napoveduje Ma-ocetungov poizkus navezati širše gospodarske stike z zahodnimi deželami. Znano je, da na Kitajskem niso takoj pristopili k razlastitvi dobrin nacionalne buržoazije, marveč so ji le proti odškodnini odvzeli proizvajalna sredstva. V začetku 1. 1956 se je pristopilo k preureditvi raznih področij industrije in privatne trgovine. Najprej so bile vse dobrine kapitalistov ocenjene, nakar so bivši lastniki ■tovarn in trgovin, na račun odškodnine, začeli letno prejemati 5 odstotkov od celotne odškodninske vsote. Ti sodijo zdaj med one, ki jih zahodni tisk imenuje ((kitajske rdeče kapitaliste«. Konec januarja 1. 1967, torej v polnem razmahu tako imenovane kulturne revolucije, se je na straneh ameriške revije «Time» pojavila fotografija takele premožne ■kitajske družine. Gre za družino velikega industrialca iz Šanghaja, čigar ime je Wu Tsung-yi. Njegovi posli se odlično razvijajo, navzlic »kulturni revoluciji«, morda pa celo zahvaljujoč prav njej. časopis «The Eastem Trade Ga-zette« objavlja še presenetijivejše podatke. Kot poroča, ima neki kapitalist iz Šanghaja letno nad milijon dolarjev dohodkov, vrhu tega je podžupan Šanghaja in poslanec kitajske skupščine. Kot se zdi, je v tem primeru časopis namignil na enega najbogatejših ((ljudskih kapitalistov« Kitajske, imenuje se Jung Yi-jen. Zgoraj omenjeni' dnevnik, ki Izhaja v Hong Kongu, je omenil, da znaša tekoči račun tega bogataša okrog 50 milijonov Juanov. Jung Yi-jen prebiva v veliki hiši, ima vrsto služabnikov in je lastnik dveh avtomobilov. V trenutku, ko so pristaši »kulturne revolucije«, pod pretvezo borbe proti kapitalistom, izlagali najbolj nezaslišanemu preganjanju delavce, kmete in komuniste, ki se niso strinjali z Maocetun-govo politiko, pa so se kapitalisti — kot poroča Richman — ki so bili ostali v Ljudski republiki Kitajski, še naprej mirno razvijali. Le-ti so povsem neovirano deležni svojih dobičkov, vtem ko je sleherni poizkus delavcev, da bi si izboljšali svoje življenjske pogoje, Izločen preganjanju pod obtožbo ((sebičnosti«. Dogaja se, da skupine pripadnikov »kulturne revolucije« napadajo sedeže Komunistične partije, vtem ko tako 'meno-vana Demokratična stranka, ki predstavlja interese kitajskih kapitalistov, povsem neovirano de- luje, kot da bi se je vse skupaj nič ne tikalo. Pojasnjujoč razloge, spričo katerih je kapitalistom omogočeno, da sredi največjega razmaha »Kulturne revolucije« žive v največjem blagostanju, omenjeni časopis predvsem poudarja njihove ?iveze s tujimi trgovci in industrialci, ki pekinški vladi pomagajo, da pride do tuje valute. Tasšen je danes v resnici položaj kitajskih delavcev in pa kapitalistov, ki jih ščiti Maocotung, Takšna je v stvarnosti ((razredna borba proti restavraciji kapitalizma na Kitajskem«. (Iz «Novosti>.| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mednarodna grafika v nemškem inštitutu V nemškem inštitutu je razstava mednarodne grafike, ujedank in kamnotiskov, ki so jih izvršili njih ustvaritelji na gradu mesta Wolfs-burg. Grad so nedavno namreč spremenili v umetniško središče s tiskarno, delavnicami in brezplačnimi stanovanji za domače slikarje in razne goste, ki so v zameno odstopali mestni zbirki po dva odtisa tam nastalih del. Je to, žal, za sedaj v Evropi edina ustanova, kjer se pod isto streho zbirajo in ustvarjajo umetniki različnih narodnosti. Med 23 tu razstavljajočimi slikarji srečamo tako Rusa Bašlako-va, kot Kitajca iz Hongkonga Yu-Kun-Yanga, ki v delih ohranja privdih svoje domovine; pa še Italijana Luciana Lattonzija, znana Avstrijca Becka in Mikla, Ameri-kanca Munforda, ki domiselno uporablja v svojih listin filmski trak, ter Nizozemca Kortlanga, ki poživlja smernice znamenite skupine «Cobra». Je tu sicer tudi Litvanec Schilin-sky, ki pa se že prišteva k nemškim grafikom. Od teh razstavljajo med drugimi znani Schreib reliefne shematično zasnovane uje-danke, z nagrado Wolfsburga in Saške nagsajena Helga Pape, ki posnema tajinstvenost ostroloških zapisov, medtem ko nadrealist Siems uporablja stvarnejše oble p-ke dragocenih cigar pri kameno-tisku *Park za Pepelko*. V splošnem so ti, zastopani vsi tiskarsko-grafični postopki in umetniško napredne izraznosti, od klasične do nadvižno iztiskane uje-danke in raznih vrst kamenotiskov v črnem in v barvah. Vsi pa so zelo dobre kakovosti v vsakem pogledu, saj tu razstavljajo taki mojstri, kot na mednarodnem ljubljanskem bienalu grafike odlikovani Bartzsch, Juerger Claus, Eng-lert, Schreiter in v Franciji dobro znani Winkler. So po tu še drugi, tako Emil Cimiotti ki je sicer kipar, nadalje znani risar Knoke m Berlinčan Baselitz, kt se tu edini približuje oblikovnosti človeka, do-čim jo Stetzer skušo povsem razkrojiti v učinkovitosti zapleta črt listov «Žrtev* in «Družina G.*, ter, končno, po krepkosti tiskov izstopajoči Gerd Winner. čigar stvarna in barvna nadvižnost impresivne ujedanke tvori dovršeno naslovno stran okusno in bogato opremljenega kataloga te obiska vredne razstave. MILKO BAMBIČ iiriiiiiiiiminiiiiiimiimiiuuiniimMotOMiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiMiiMiiiiiiiMiHimoiMiiHmiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiimMimniiiiMiiMiiMiiuiiiiiMMimiomiimiiniHi« Okoliščine vas bodo privedle do spopada z nekdanjim sodelavcem. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posvetite nekaj več pozornosti razvoju svoje trgovinske mreže. Veselo snidenje s starim prijateljem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Otresite se vseh drugih obveznosti, da bi izpolnili važno nalogo,_ ki vam je bila poverjena. Zadoščenje z najmlajšimi. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Izredna priložnost za vse, ki se u-kvarjajo z umetnostjo. Izvrstno medsebojno razumevanje z ljubljeno osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne obso; dite nekega sodelavca, preden ni dokazana njegova krivda. Nehote storjena vam krivica bo popravljena. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne iačr- HOROSKOP pajte svojih moči v pretiranem delu. Preveč si domišljate, da vam od vseh strani groze nevarnosti. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Tako telesno kot duhovno ste dobro pripravljeni za nove delovne naloge. Večer boste prebili ob čitanju izredno zanimive knjige. TEHTNIC \ (od 23.9. do 22.10.) Ne ukvarjajte se več z načrtom, ki ste ga že izločili iz svojega programa. Rešili boste važno družinsko vprašanje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odlično vzdušje v družini. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Nikdar ne odločajte v imenu drugih. Neka izjava ljubljene osebe vas bo povsem pomirila. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Imeli boste dokajšnje sitnosti z nekim predstavnikom oblasti. Vaša prisotnost na nekem sestanku bo zelo važna. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nadvse koristno bi bilo, če bi uskladili svoje privatno in javno delovanje. Ljubeznivost ni nikoli odveč. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko srečanje na višji ravni bo od vas zahtevalo dokajšnjo pripravo. Od zelo daleč boste prejeli veselo vest. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 «The Jets» - 17.20 Zgodovina ital. slovstva - 17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Polifon-ski zbor - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 G. Viozzi: Koncert za trio 18.55 Ray Martin in njegov orkester - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli - 20.00 Šport - 20.35 »Veter«, radijska igra - 21.50 Motivi iz filmov - 22.30 Skladbe davnih dob 22.45 Romantične melodije. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Simf. koncert 14.45 Med zgodovino /n legendo: Timava. ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 1968 14.40 in 15.13 Pesmi Sanrema -16.00 Program za mladino - 18.10 Veliki variete - 19.12 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Operetna glasba - 21.00 Koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz - 10.40 Ca-terina Valente - 11.44 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Al-bertazzi - 14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Toti Dal Mon-te in Giuseppe De Luca - 16.00 Z mikrofonom v Grenoblu - 16.35 Pesmi Sanrema - 17.00 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Zbori z vsega sveta - 20.10 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Nove angleške plošče ///. program Koper 6.30, 7.30, '2.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.00 Nove plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah 15.30 Koncert lahke glasbe - 16.30 Radijski oder - 17.06 Pevci in ansambli - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Ansambel Mottola - 22.10 Jazz -22.35 Nočni motivi Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 in 11.00 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Preizkušajo se diletanti - 10.55 Banchierijeve skladbe -12.20 Schubertove variacije, opus 160, Čajkovskega variacije, opus 33 - 13.00 Antologija interpretov -14.30 Brahmsova komorna glasba - 15.30 Plošče resne glasbe - 16.15 Pipkov in Villa Lobos - 17.20 Francoščina 17.45 Ravelove skladbe 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 19.55 Gershvvin, Porgy and Bess. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Infor mativna oddaja 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola 9.25 Slov. narodne 9.40 K. Pahor: Pedenj — Ped 10.15 Pri vas do ma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Zabavna glasba - 12.00 Na današnji dan 12. lo Iz Foerster-jevega »Gorenjskega slavčka* 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pi halni orkestri 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Izbrali smo vam 14.45 Lirika za otroke 15.40 Bach: Sonata za violino - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! - 1915 Poje Majda Sepe - 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Sodobna glasba 23.05 Gruzinske narodne pesmi. Ital. televhija 10.30 Šola - 12 30 Človek in družba - 13.00 V deželi ledu in ognja - 13.30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Poljudna znanost: človeško telo - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Čehov-Schuebel: «Una notte di terrore« 22 00 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli n. prepozno - 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbena priredite 22.15 Filmske in gledališke kronike. Jug. televizija 17.10, 20.00, 22.20 Poročila - 9.40 in 14.50 TV šoli 10.35 in 15.45 Nemščina - 11.00 Angleščina - 17.15 Tiktak 17.3'' Oddaia zo otroke 18.00 Obzornik 18.20 Komorni zbor 18.45 Kalejdoskop 19.05 Pravdarji — humor oddaja 20.35 L. Pirandebo: Sa' n- zares. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,4, najnižja 6,8, ob 19. uri 8,2 stopinje; vlaga 95 odst., zračni tlak 1011,9 stanoviten, veter 5 km severni, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje; dežja je padlo 11 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. februarju MARJETA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40. — Dolžina dneva 10.43. — Lu-'na vzide ob 2.57 in zatone ob 11.02. Jutri, PETEK, 23. februarja MARTA VČERAJ V KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE ZA INDUSTRIJO Odobren zakon o razširitvi področja tržaškega industrijskega pristanišča Priporočila komisije glede razlastitev • Skupno bodo zasegli v dolinski, miljski in tržaški občini 3 milijone 140.000 kv. m površine ■ Včeraj seja vodilnega odbora EPIT Včeraj je zbornice za industrijo na zakonodajni stopnji pid predsedstvom poslanca Giolittija odobrila zakon o razširitvi tržaškega industrijskega pristanišča tako. kot je to predlagala Ustanova za tržaško industrijsko pristanišče in kar so podprle tudi stranke leve sredine. Za za- 12. komisija poslanske svoj razvoj. Poleg tega je Coloni ponovno poudaril jamstva, ki jih je KD že dala kmetom dolinske občine glede razširitve industrijskega pristanišča, ter dejal, da z zasego novih področij ne bodo neposredno prizadeta naselja in da bodo tovarno Grandi Motori zgradili čim dlje od Boljunca. Kot smo že svoj čas poročali, se bo industrijsko pristanišče z omenjenim zakonom, ki ga mora še odobriti zadevna senatna komisija, razširilo za nadaljnjih 1.650.000 kv. m v dolinski občini, 680.000 kv. m v osapski dolini (dolinska in miljska občina), 480.000 kv. m na Dolgi kroni, ki je delno v dolinski delno v miljski občini, in 330.000 kv. m na hribu Sv. Pantaleona v tržaški občini, se pravi za skupno 3,140.000 kv. metrov površine. NOVINARSKI PLES IZBERITE SI MIZO! Od danes popoldne med 17. in 19. uro je v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) možna izbira miz za sobotni novinarski ples Primorskega dnevnika. kon je dal pobudo minister za industrijo Andreotti. Zakon bo morala sedaj odobriti komisija senata za industrijo. V razpravi pred glasovanjem zakona sta komunistična poslanca Berneti-čeva in Franco predlagala nekatere spremembe o novih področjih, ki jih zakon vključuje v industrijsko pristanišče, ter spremembe pravil o razlastitvah. Demokristjanska poslanca Belci in Bologna sta glede predlogov komunističnih poslancev poudarila, da se ne strinjata s spremembami meja novih področij industrijskega pristanišča, ker bi to škodovalo razvoju industrijskega pristanišča samega, kakor tudi gradnji nove tovarne Grandi Motori. Pri tem je Belci predlagal zavrnitev popravkov komunističnih poslancev glede novih področij industrijskega pristanišča ker bi ti škodovali funkcionalnosti industrijskega področja. Glede pravil o razlastitvah pa je poslanec Belci soglašal z nekaterimi pripombami komunističnih predstavnikov in je predlagal, naj se ta vprašanja vključijo v razpravo, ki bo spomladi leta 1969, ko bo na dnevnem redu zakon o podaljšanju delovanja Ustanove za industrijsko pristanišče. Poročevalec poslanec Girardini je sprejel razne pripombe članov komisije in predlagal resolucijo, ki naj bi bila sprejemljiva za vse in ki naj bi upoštevala zaskrbljenost, ki so jo izrazili poslanci. V tej zvezi resolucija obvezuje vlado, naj posreduje pri Ustanovi za industrijsko pristanišče v Trstu, naj ta ravna tako, da se bo, pri odkupu zemljišč najprej neposredno pogovarjala s prizadetimi, preden poseže po zakonu o razlastitvah. Hkrati pa naj v največji meri in kolikor je to možno, upošteva, da ne bo prizadeto naselje Boljunec. Resolucija poslanca Girardinija je bila soglasno sprejeta. Sinoči nam je Krščanska demokracija v Trstu sporočila, da je pokrajinski tajnik KD Coloni, takoj ko je zvedel za odobritev zakona o razširitvi industrijskega pristanišča, to sporočil na sestanku pokrajinskega izvršnega odbora. Coloni je izrazil zadovoljstvo njegove stranke nad odobritvijo tega zakona in poudaril, da je bil s tem dosežen važen cilj, ki nagrajuje napore strank leve sredine in še posebno tržaške Krščanske demokracije, ki je s svojimi parlamentarci, s popolnim odobravanjem vlade in vsedržavnih organov stranke, vodila politično in zakonodajno akcijo, da dobi tržaško gospodarstvo potrebne pogoje za Včeraj dopoldne se je na trgovinski zbornici ponovno sešel vodilni svet zavoda za industrijsko pristanišče EPIT. Predsednik prof. Sa-eerdotti je po umestitvi njegovih članov in po krajšem pozdravnem nagovoru orisal zanimanje in odločujoče poseganje vladnega komisarja in tržaškega župana Spaccini- ja v prid industrijskemu pristani-i ce, da bi naredili prostor za grad-šču na sploh in zlasti, kar zadeva 1 njo predvidenih poslopij in za spe-tovarno Grandi Motori Trieste. Dr. Sacerdoti je nato prikazal prizadevanja dosedanjih upravljalcev pristaniške ustanove in zlasti njenega dosedanjega predsednika dr. M. Franzila, ki se je tudi živo zavzel za to, da bi Grandi Motori postavila svoj obrat na Tržaškem. Predsednik je nato poročal o delu, ki se pravkar izvaja na področju, kjer bodo postavili obrat GMT, in o načrtu za pripravo tistih področij, ki jih bo pristanišče kmalu zajelo v skladu z zakonom o razširitvi industrijskega področja. Med pripravljalnimi deli zavzema posebno vidno mesto zravnava dveh gričev (Čelo in Kormačnik), od koder bodo s skupne površine 600.000 k v. metrov odpeljali okoli 3.800.000 kub. metrov zemlje. Grič Sv. Roka bodo pozneje zravnali tudi na tistem delu, ki bo ostal zdaj nedotaknjen: to bo potrebno takrat, ko bodo poleg glavnega obrata Grandi Motori Trieste postavili še livarno. Strokovnjaki so izračunali, da bo treba tedaj odkopati nadaljnjih 5.000.000 kub. metrov zemlje. Poleg tega bodo morali na nekaterih mestih preložiti strugo Glinšči- ljavo cestnih in železniških povezav. Na južni strani prizadetega področja bodo prav tako preložili borštanski potok Področje, kjer bo zrastla tovarna Grandi Motori, bodo povezali s 3 km dolgo progo z žaveljsko postajo. Proga bo nekaj časa sledila cesti ob Glinščici, nato se bo dvignila nad njo in jo prekoračila na viaduktu. Tudi cesto bodo razširili na odseku od križišča z Ul. Flavia do Grandi Motori. Posebno pristajali-šče, povezano po železnici s postajo v Žavljah, bo služilo za odvažanje motorjev, ki jih bodo izdelali v tovarni. Na včerajšnji seji so tudi izvolili podpredsednika EPIT, izvršni odbor ter člane posvetovalnih komisij. Za podpredsednika je bil izvoljen E. Antonini, za člane izvršnega odbora pa poleg podpredsednika še dr. C. Pino, dr. M. Fran-zil ter inž. P. Stuparich; odboru bo predsedoval dr. Sacerdoti. Vodilni odbor EPIT se bo znova sestal 11. marca; na dnevnem redu bo med drugim tudi odobritev obračuna ustanove za poslovno leto 1967. VPRAŠANJA SLOVENSKEGA SOLSTVA Osnutek Belci-Bressani v poslanski komisiji Kdaj bodo ustanovljena mesta v staležu za slovenske srednje šole? Predsedstvo poslanske zbornice je izročilo poslanski komisiji za šolstvo zakonski osnutek, ki sta ga bila predložila demokristjanska poslanca Belci in Bressani, o ustanovitvi mesta šolskega nadzornika in šest mest didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem. Komisija bo omenjeni zakonski osnutek obravnavala na zakonodajni stopnji. * * * Komunistična svetovalka Jelka Gerbec je svoj čas poslala odbornici za šolstvo tržaške občine prof. Faraguni vprašanje, v katerem ji je predočila vprašanje ustanovitve stolic na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom in nujnost, da se razpiše natečaj za mesta v staležu za šolnike na slovenskih srednjih šolah. Svetovalka je vprašala, ali namerava občinski odbor posredovati pri pristojnih organih, da ukrenejo vse potrebno, da se bodo lahko prizadeti šolniki čimprej udeležili natečaja, ter da se prepreči, da tri se uveljavitev zadevnega odloka odložila na nedogleden čas, kot se je to pripetilo za slovenske osnovne šole. Prof. Faraguna ji je sporočila, da je uveljavitev predpisov, ki jih vsebuje odlok predsednika republike štev. 1375 od 11. julija 1967 glede ustanovitve stolic na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, Izključno v pristojnosti šolskih oblasti. Občinska uprava, pravi odbor- nica, se bo zanimala pri omenjenih oblasteh glede razpisa natečajev za kritje mest v staležu šolnikov na omenjenih šolah. V torek, 20. t.m. je diplomirala iz leposlovnih ved gospodična GRACJELA STOKA Novi doktorici in svoji dolgoletni pevki prisrčno čestita pevski zbor Jakobus Gallus. Gledaljšča Verdi Petek ob 20.30: Arrigo Boito: Meli-stofeles. Predstava je za abonma red C za parter in lože ter za red A za galerije in balkon. Zasedba je ista kot na premieri. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Stalno gledališče V okviru pobude «Predlogi za predstave« pri Stalnem gledališču bodo pod vodstvom režiserja Francesca Macedonia pripravili za soboto v Avditoriju branje iz Slataperjevega «11 mio Carso« v priredbi Furia Bordona za gledališče. (Gledalcem bo Bordon poznan iz prejšnje sezone, ko je pripravil «Canto e Con-tracanto«.) Pri prireditvi sodelujejo igralci Giulio Bosetti, Paola Bac-ci, Claudio Cassinelli, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. ODBOR ZA PUSTNE PRIREDITVE — OPČINE vabi na veliko pustno slavje na Opčinah v soboto, 24. februarja 1968 ob 15. uri 1. Povorka s 30 vozovi iz vasi Gročana, Bazovica, Gropada, Padriče, Trebče, Opčine, Repen, Prosek - Kontovel, Križ. 2. Kronanje kralja na Brdini. 3. Maškaradni ples ob 21. uri. PRIDITE VSI! Slovensko gledališče vTrstu KULTURNI DOM Danes, 22, februarja ob 20.30 v Kutumem domu v Trstu Luigi PirandeUo SAJ NI ZARES (komedija v treh dejanjih) SVEČANA PREDSTAVA POSVEČENA LETOŠNJEMU PREŠERNOVEMU NAGRAJENCU JOŽKU LUKEŠU Za predstave v Kulturnem domu prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma v Trstu; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. niiiii8it««iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiai,,a,iII,il,I,i,,l,,|ll,ll,|l,lllllnil|lli,li,,,,l,,l,l,l,,,i,lal,,i,,,il,,ie,,ll,,,,l,,it,aal,a,,i,l,,,ai,iiiaiii>iiiA&iiiiiiiiiiaaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiieiiiaiieiiiiiiiaiiiviiiiiiiiiiAiiii»ifia ,V Bazovici razgovor o gospodarskih problemih V Slomškovem domu v Bazovici je bil sinoči zanimiv in poučen razgovor o gospodarskih problemih, ki ga je organiziralo Slovensko gospodarsko združenje in katerega se je udeležilo lepo število domačinov. Razgovor se je nanašal zlasti na gradnjo avtoceste Trst — Ljubljana, obmejne prehode pri Lipici, Repentabru in Komnu ter razne pobude za razvoj trgovine in gostinstva. Razgovora so se udeležili predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole ter člana odbora dr. Marc in arh. Race. Predsednik Bole je najprej pozdravil in se zahvalil župniku msgr. Živcu, ki je dal na razpolago dvorano, ter člane združenja in domačine, ki so se udeležili razgovora. Nato je govoril o splošnih gospodarskih problemih in prizadevanjih držav za dvig gospodarstva Med ta prizadevanja spada tudi načrt o izgradnji avtoceste, ki bi povezovala Trst, Slovenijo in Avstrijo ter avtoceste, ki bi povezovala Benetke in Videm z Avstrijo. Posebno je pozdravil akcijo za izgradnjo avtomobilske ceste, ki bi povezovala naše mesto s Slovenijo in Avstrijo. Pri tem pa je pripomnil, da bi morale tukajšnje oblasti pokazati več zanimanja za uresničitev te zamisli. Slovensko gospo darsko združenje je že pred leti, ko so bile drugačne razmere, nakazovalo perspektive in rešitve za probleme, ki so sedaj rešeni. V sedanjih razmerah, ki so se precej izboljšale, pa nakazuje druge, širše perspektive trr rešitve v splošno korist in še posebej za gospodarski razvoj ne samo našega mesta, ampak tudi naše dežele. Avtomobilska cesta Trst - Ljubljana bi prav gotovo našemu mestu bolj koristilu kot avtomobilska cesta Benetke-Videm-Trbiž. Nato se je dotaknil vprašanja obmejnega bloka med Bazovico in Lipico, kd bi ga morali spremeniti v mednarodni blok za turistični m blagovni promet. Na ta način bi znatno razbremenili blok pri Fernetičih, bi pospešili blagovni promet med Jugoslavijo in zaledjem ter tržaškim industrijskim pristaniščem, kakor tudi turistični promet, saj bi se ta cesta spoli la s predvideno hitro cesto Trst-Reka. Prav tako bi morali odpreti za mednarodni turistični promet mejni blok pri Repentabru, ki bi tudi razbremenil promet skozi blok pri Fernetičih ter mejni blok pri Komnu. Ta prizadevanja Slovenskega gospodarskega združenja spadajo v okvir prizadevanj, da se na široko odprejo vrata za mednarodni turistični in blagovni promet. Nato se je Stanislav Bole dotaknil vprašanja obnove slovenskega gospodarstva v naši deželi in je omenil nekatere ukrepe dežele za razvoj obrtništva, industrije in gostinstva. Dejal je, da se razni ukrepi ne izvajajo v zadostni meri v korist Slovencev in da niso zastopani slovenski podjetniki in obrtniki v raznih ustanovah. Omenil je vprašanje kmetijstva, ki ga je treba podpreti, da se bo lahko ohranilo ih napredovalo, ter industrijo, ki se vedno bolj razvija in zahteva strokovno delovno silo. Pri tem pa je poudaril, da smo Slovenci zelo prizadeti, ker nimamo še primernega industrijskega strokovnega zavoda. Ob koncu je še omenil nekatera vprašanja malih trgovcev, obrtnikov in gostincev ter pripomnil, da je treba izkoristiti vse možnosti in prispevke, ki jih nudita država in dežela. Sledila je diskusija, o kateri pa bomo še posebej poročali. 20. t. m. je diplomirala za doktorico leposlovja GRACJELA STOKA Sorodniki in prijatelji ji iskreno čestitajo k uspehu. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo «Pri-morskega dnevnika». • Včeraj ob 11.30 se je vladni komisar prefekt Cappellini sestal z dr. Vattovanijem, predsednikom Italijanske gospodarske zbornice, ki sta ga spremljala podpredsednik Alberti in bivši predsednik Sa-mer. V prijaznem razgovoru so pretresli dejavnost ustanove. ...............................................................................................................................................11 ■ I ■ III11 ■ lil ■■ II.111111 ■ 11 ■ I ■ 1111111 ■ I ■ ■ I ■ 11111 • 111.lili PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH Za državne nameščence in upokojence s 1. marcem večje plače in pokojnine Na Tržaškem se to neposredno tiče 12.000 ljudi . Pristojni organi morajo v enem letu predelati sistem poklicnih kvalifikacij S 1. marcem bodo državni na-meščneci in upokojenci pričeli prejemati višje mesečne plače oziroma pokojnine. Po enem letu intenzivnih pogajanj se Je kakor znano te dni zaključil spor med sindikalnimi predstavniki državnih nameščencev in vlado: ministrski svet je sprejel zakonski načrt o reformi javne uprave ter o preureditvi poklicnih kvalifikacij in plač državnim nameščencem. Na Tržaškem se to neposredno tiče okoli i2.000, v vsej Italiji pa približno 2.500.000 ljudi. Sprejeti zakonski načrt pravzaprav ne vnaša v javno upravo nobene globlje reforme, temveč le tu pa tam popravlja obstoječe pravilnike. Vprašanja odtegljajev za stavkovna gibanja, ki je bilo tudi ves čas pogajanj na dnevnem redu, se na primer sploh ne dotika Zato bo še v naprej veljalo, da bodo državnim nameščencem odtegovali e-nodnevni prejemek tudi v primeru, ko bodo stavkali eno samo uro. V ostalem pa ocenjujejo važnejše sindikalne organizacije (CGIL, CISL in UIL) nov sklep vlade kot nekaj bistveno pozitivnega in razmeroma zadovoljivega v tem trenutku S I. marcem bo torej 2.500.000 državnih nameščencev v Italiji pre- Osebje Vodilno osebje Višji uradniki Nižji uradniki Pomožno osebje Delavci Osebje izven staleža jelo po pravkar sprejetem načrtu prvi povišek na plači. Priznana jim bo mesečna doklada — predujem v višini 3 odst. sedanje plače. Doklado bodo izplačali tudi s trinajsto plačo, sukala pa se bo med 3.000 (minimum) in 8.000 lir (maksimum). Upokojencem se bodo dohodki povečali v razmerju z višjo plačo, ki bo služila kot osnova za njeno kalkulacijo. Zakonski osnutek nalaga pristojnim državnim organom nalogo, da morajo v roku enega leta predelati sistem poklicnih kvalifikacij in plač ter določa zato vrsto koeficientov za računanje plačilne osnove. 1. januarja prihodnjega leta bodo državnim nameščencem priznali nov, začasni povišek na plači, pred koncem marca 1970 pa morajo stopiti v veljavo celotne nove plače, tako da bo mesečni povišek za posameznega nameščenca dosegel vsaj 10.000 lir. Končno bodo 1. januarja 1971 vdrugič dvignili tudi pokojnine (na podlagi novih plač iz leta 1970). Razlika med sedanjimi letnimi plačami in plačami za državne nameščence, ki bodo stopile v veljavo v začetku 1970, naj bi bila na podlagi koeficientov, ki jih določa zakon sledeča: Začetna plača Končna plača Danes Od 1970 Danes Od 1970 1.145 000 1.425.000 5.149.300 6.052.500 1.032.600 1.200.000 2.478.700 2.775.000 800 200 900 000 1.397.500 1.837.500 715.800 750.000 890.400 1.237.500 751.800 862.500 994.800 1.575.000 683.900 750.000 951.800 1.200.000 Urnik za izlet Kmetijske zadruge naj fe- Kmetijska zadruga sporoča, se njeni izletniki v soboto, 24 bruarja, drže naslednjega umika: Odhod avtobusa s Trga Oberdan (openski tramvaj) ob 5.30. V Boljuncu na trgu bo ob 5.35, na Ključu ob 5.40, v Bazovici pred cerkvijo ob 5.45, na Padričah ob 5 48, v Trebčah ob 5.50. Za Prosek pri križišču na avto cesti ob 5.55, pri Briščlkih ob 6. za Križ na avtocesti ob 6.05, za Nabrežino pri avtocesti ob 6.10, v Sesljanu pri avtocesti pred črpalko Shell ob 6.15. Se priporoča točnost, ker za-mudniki ne bodo upoštevani. SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek splošne razprave programu gospodarskega razvoja V splošni razpravi je spregovoril le liberalec Bertoli, ker je dolgo trajala razprava o ugovorih v zvezi s postopkom - K razpravi so se priglasili vsi svetovalci Včeraj je začel deželni svet razpravljati o deželnem programu gospodarskega razvoja, a večina razprave je bila posvečena vprašanju, ali naj se sploh začne razpravljati o programu, ali ne. To se nekam čudno sliši, a razni svetovalci so takoj v začetku predložili ugovore glede postopka. Prvi je predložil tak ugovor komunist Calabria, ki je zahteval, da se- o ■ programu najprej - razpravlja v pristojni komisiji, kar pomeni, naj se razprava v deželnem svetu odloži. Calabria je dejal, da program sploh ne upošteva mnenja, ki ga je izrekel posvetovalni deželni odbor za načrtovanje. Ravno nasprotno, med osnovnimi točkami programa in mnenji, ki jih je izrekel ta odbor, je odkrito protislovje. Resnična demokracija in sam duh zakona o postopku pri načrtovanju, ki ga je odobrila večina, ne dopuščata, da se deželni odbor tako odkrito požvižga na mnenje posvetovalnega odbora. Tega odbora niso namreč ustanovili za to, da bi sklicevali sestanke določenega števila zastopnikov raznih strok in panog, nato pa vrgli v koš sad njegovega dela. Pravilnik deželnega sveta določa, da spregovorita v prid ugovoru dva svetovalca, s predlagateljem vred, in proti dva svetovalca. V prid ugovoru je spregovoril liberalec Bertoli, ki je najprej dejal, da ni moč govoriti o programu gospodarskega razvoja, če se hkrati ne razpravlja tudi o urbanističnem načrtu, kot delajo tudi na vsedržavni ravni. Sploh je vse to ravnanje neresno, saj zahtevata že sedaj socialist Moro in demokristjan Mizzau s svojo resolucijo ustanovitev industrijskega področja tudi v Čedadu, čeprav predvideva program takšno področje v Vidmu, ki je komaj 16 km oddaljen od Čedada. Zato diši to sumljivo po volilni potezi. Tudi Bertoli je poudaril, da se sploh niso zmenili za pripombe posvetovalnega odbora, tako da niso prvotnega programa sploh spremenili. Proti ugovoru Calabrie je spregovoril socialist Moro, ki je dejal, da utegne imeti Calabria s čisto formalnega stališča tudi kaj prav. Toda odločiti se je treba za neke izbire in program bo lahko vedno moč prilagoditi novim potrebam Opozicija bi hotela, naj se program vrne deželnemu odboru. Toda program je Izbrala večina in ona ima zato pravico odločati o njem. Sledilo je glasovanje in večina je zavrnila ugovor. Zanj so glasovali komunisti, Bettoli (PSI UP), liberalci in misovci. Zatem Je predložil ugovor glede postopka komunist Pellegrini in zahteval, da se seja deželnega sveta na podlagi člena 28 pravilnika prekine. Dejal je, da se mora tudi večina ravnati po pravilniku in ne vsiliti svoje volje s tem, da prevaga s svojimi glasovi. Pellc-grini Je dejal, da so večinske stranke okrog dve leti razpravljale o tem, da bi spravile med seboj hudiča in blagoslovljeno vodo«. Po načelu «ti daš toliko meni, jaz toliko tebi«, je večina predložila deželnemu svetu to skrpucalo tako imenovanega «razvojnega načrta«, da bi razpravljali o njem na vrat na nos in ga odobrili samo zato, ker bi se radi demokristjani postavljali z njim pred volivci, ker se bližajo volitve. To Je proti vsa- ki parlamentarni praksi in proti vsem precedensom. O programu ni razpravljala nobena redna komisija, niti niso ustanovili v ta namen nobene posebne komisije, da bi program proučila. Poleg tega je gotovo, da ne bodo upoštevali nobene resolucije, čeprav bi jo sprejeli in vse se bo izcimilo v pravo demagogijo. Zaradi tega naj se seja prekine. • * . Predsednik de Rinaldini je pripomnil, da so se vodje svetovalskih skupin domenili, naj sp postavi program na dnevni red. V tem primeru ni bil možen postopek, kot velja za zakone ali resolucije, marveč se je treba ravnali po isti praksi kot v parlamentu, ko da vlada kakšno sporočilo, o katerem se nato začne razprava. Proti ugovoru Pellegrinija je nato spregovoril demokristjan Mizzau, ki je dejal, da gre pri tem za dejanje odbora, kot je šlo v pri- Pri Sv. Jakobu sta se zaletela filobus in avto Sinoči je pri Sv. Jakobu prišlo do silovitega trčenja med avtomobilom in filobusom, zaradi katerega sta se morali dve osebi za teči na zdravljenje v splošno bolnišnico. Nekaj minut pred 10. uro je 28-letni mehanik Elvio De Pase iz Ul. Molino a Vento 10 vozil svojo giulio po Ul. is. Giacomo in Monte v smeri proti Trgu Vico, zraven njega pa je v avtu sedel 23-letni ribič Gianfranco Renier iz Chioggie. Nenadoma je De Pase iz še nepojasnjenih razlogov (mogoče zaradi spolzke ceste) zavozil popolnoma na levo ter s silo trčil v prednji del filobusa proge št. 10, ki je prihajal v nasprotno smer in ki ga upravljal 41-letni Vincen- ____. zo Ingrao iz Ul. del Bosco 5. Pri meru programske izjave, če bi pro- , trčer^u sta se De Pase in Renier gram deželnega razvoja spremenili, | laže poškodovala po glavi in po bi to pomenilo nezaupnico dežel- nogah. Na nevrokirurškem oddelku nemu odboru. | splošne bolnišnice bosta okrevala Ugovor je zatem zagovarjal Bet-|v ® tali (PSIUP), ki je dejal, da se v PREDPUS1 JE TU... Čas veselja in zabav, plesa in muzike. Seveda, tudi muzike. Saj si zabave brez muzike ne moremo predstavljati In seveda ne kakšne dolgočasne polifonije, ampak vesele, poskočne, živahne muzike. Muzike, ob kateri se lahko pošteno zavrtimo, muzike, ki nam dviga razpoloženje. Skratka take muzike kakor jo ima 'ta zalogi TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ulici sv. Frančiška 20. Tam boste našli bogato izbiro najrazličnejših plošč, ki so jih posneli najboljši slovenski in jugoslovanski zabavni ansambli. Le pohitite z nakupom, dokler je zaloga še velika. tem primeru ne more uveljaviti enak postopek kot pri sporočilih ali izjavah odbora. Program veže celo zakone o proračunih, zato je važen in bi morala razpravljati o njem komisija. Tudi , socialist Moro je spregovoril proti ugovoru. Zatem je spregovoril predsednik Berzanti. Rekel je, da gre v tem primeru za program, to je za politično dejanje odbora, ki je moral predložiti program na podlagi zakona št. 27 o načrtovalnem postopku. Ta program presega posamezno zakonodajno razdobje in vsebuje vrsto norm o metodologiji. Je tudi politična obveznost, ki veže tudi morebitne prihodnje odbore, če bodo v njih zastopane iste struje. V prihodnjem svetu pa bodo lahko odobrili posamezne zakone za uresničevanje tega programa. Sledilo Je glasovanje in večina je zavrnila tudi ta ugovor. Tretji ugovor Je izrekel komunist Bacicchi, ki se je pri tem skliceval na člen 70 pravilnika. V prid tega ugovora je spregovoril liberalec Bertoli, proti pa zopet Mizzau in Dulci (PSU). Tudi ta ugovor je večina zavrnila. Zatem je misovec Boschl zahteval, da se prekine razprava, češ da ni bil program predložen ob pravem času. Tudi ta ugovor je bdi zavrnjen. Končno se je začela splošna razprava. K njej so se priglasili prav vsi svetovalci. Pri tem je prišlo do zanimivega primera, ko je socialni proletarec Bettoli, kot član mešane skupine svetovalcev priglasil k razpravi tudi svetovalca škerka (SS), čeprav je bil odsoten. Včeraj je spregovoril v razpravi samo liberalec Bertoli, čigar govor Je trajal nad eno uro In je bil vseskozi kritičen. Dotaknil se je raznih plati programa s stališča industrijca in se predvsem pritožil, da se niso posvetovali z industrljci, kot delajo na primer v Rimu na tristranskih sestankih med predstavniki vlade, sindikatov in industrijcev. V programu niso upoštevali dovolj že obstoječega industrijskega ustroja. Kar se tiče poslanstva dežele ob meji, je Bertoli dejal, da se strinja z ugotovitvami programa, da pa sploh ni omenjen odnos do EGS, čerprav pride v šestih mesecih do važnih sprememb pri carinah. Program ni dovolj konkreten in vlad v zraku. Bertoli se je tudi ponovno pritožil nad tem, da so pri dokončni sestavi programa ravnali tako, kot da posvetovalni odbor za načrtovanje sploh ne bi obstajal. Dejal Je tudi, da se pri sestavi programa niso opirali na točne statistične podatke o zaposlitvi, številu izseljencev itd. Program tudi ne teži k polni zaposlitvi, marveč le k preustroju industrije in dela sploh. Razprava se bo nadaljevala danes in prvi bo spregovoril demokristjan Chieu. POSVETOVALNI URAD ZA SESTAVO PRIJAVE DOHODKOV (VANONI) Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci sporoča, da sta začela poslovati posvetovalna urada za sestavo prijave dohodkov (Vanoni) za leto 1967. Oba urada sta v stavbi intendante (Largo Panfili 2), in sicer eden v pritličju, drugi pa v tretjem nadstropju. Tu in tam so na razpolago občinstvu finančni izvedenci in svetovalci. Kakor znano, si bo moral vsak davčni zavezanec tudi letos sam poskrbeti formular za prijavo dohodkov. Formularji so na razpolago brezplačno na finančni intendanci in na prodaj v trafikah. Vsak stane 25 lir, dodatne pole (barvne) pa po 10 lir. ZA POSEBNE PRODAJE KONSERVIRANIH RIB Finančna lntendanca sporoča, da so osrednje oblasti sklenile podaljšati rok, po katerem bo definitivno zapadla možnost prirejanja posebnih prodaj konserviramih rib z raznimi nagradami, nepreklicno do 31. julija 1968. Rok so prenesli zato, da bi lahko pošle sedanje velike zaloge konserviranih rib v distribucijskem omrežju. Športno druitvo Kontovel priredi v nedeljo, 3. marca enodnevni izlet na Svete Vlšarje na sneg. Vabljeni. * * • SPDT priredi v nedeljo, 3. marca Izlet z avtobusom na Vojsko, ob priliki smučarskih tekem v slalomu, veleslalomu in teku na 3 km. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 21. februarja 1968 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 80-letna Marcella Bra-daschia, 69-letna Giovanna Morella por. Pamis, 62-letni Michele Depolo, 46-letna Eleonora Tommaso por. Cus-si, 83-letna Caterina Fonda vd. Petro-nlo, 68-letna Anna Degrassl por. Ian-car, 82-letnl Antonio elementi, 78-letnl Carlo Fiegl, 58-letna Maria Gu-stincich por. Lukač, 2 dni stara Carla Pipan, 87-letna Rosa Maria Corte. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.30 do 10.30) Blasoletto, Ul. Roma 16 (tel. 35-218). Davanzo, Ul, Bernlnl 4 (tel. 94-189). Benussl, Ul. Cavana 11 (tel. 35-272). Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan — tel. 29-690). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10.30 do 0.3«) Vlelmettl, Trg Borsa 12 (tel. 35-004). Centauro, Ul. Rossettl 33 (tel. 90-488). Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2 (tel. 24-765). SanCAnria, Erta dl S. Anna 10 (tel. 813-268). Dramski oder p. d. IVAN CANKAR gostuje danes, 22. februarja ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah, Narodna ulica 89 Aleksej Arbuzov MOJ UBOGI MARAT Himna mladosti v treh delih Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot, Alenka Colja Nastopajo: Omela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Poslovenil, odrsko priredil in režiral: SERGEJ VERČ Ker bo to gostovanje edino na podeželju, vabimo na ogled predstave tudi prebivalce okoliških vasi. PROSVETNO DRUŠTVO «Igo Gruden» v Nabrežini PRIREDI V TOREK, 27. t.m. pustni ples od 21. do 4. ure IGRAL BO ORKESTER «PLEIADES> Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva v večernih urah. Razstave BRUNO PONTE, slikar, bo razstavljal v Občinski galeriji od ponedelj, ka 26. tm. do 5. marca. Njegova zadnja razstava v Trstu Je bila pred približno tremi leti. Med tem časom se Je z uspehom udeleževal številnih koletivnih razstav po Italiji ln v tujini. Na sedanji razstavi bo kakih trideset del v raznih tehnikah. Otvoritev razstave v ponedeljek ob 18. uri PREDAVANJE ROLF SCHROERS, znani pisatelj, bo predaval (v italijanščini) v četrtek ob 19. uri v Nemškem Inštitutu (Ul. Coroneo 15). Naslov predavanja je »Dolžnosti Intelektualca v naših dneh«. Nazionale 16.00 »Corne far carrlera senza lavorare«. David Swift, H. Morse. Technicolor Panavision. Ezcelslor 16.00 «Indovina chl viene a cena«. Spencer Tracy, S. Poitler. Technicolor. Fenice 16.00 «L’ora della furia«. J. Stevvart, H. Fonda. Technicolor Pa. navislon. Eden 15.30 *GM occhl della notte«. Senzacionalno! Audrey Hepburn in Alan Arkln. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Važno opozorilo: zadnjih osem minut filma bo vstop v dvorano najstrože prepovedan! Grattacielo 16.00 «11 profeta«. V. Gass-man, Ann Margret, Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «La valle delle bambole«, B. Parktns, P. Duke. Technicolor Panavision. Alabarda 16.30 »Angelica ragazza Jet«. Michele Mercier. Technicolor. Filodrammaiico 16.30 »James Clint sfl-da interpol«. E. Constantine. Moderno 16.00 »La piti bella copla del mondo«. w. Chiarl, A. Celentano, R. Pavone. Technicolor. Crlstallo 15.30 «Cenerentola». Barvna risanka W. Dlsneya. Garibaldi 16.00 »La grande luga«. Ste-ve McQeen, James Gamer. Technicolor. Capltol 16.30 »Milile«, julia Andrevvs. Technicolor. Aurora 16.00 »LMnvestlgatore«. Frank Sinatra. Technicolor. Impero 16.30 »La leldmaresctalla«. R. Pavone. Technicolor. Astra 16.30 »Uno stranlero a Sacra-mento«. Barvni vvestem. Vittorlo Veneto 16.00 »Sl vlve solo due volte«. Sean Connery kot J. Bond. Ideale 16.00 «L’ulttmo del Mohlcanl«. Jack Taylor, B. Look. Technicolor Cinemascope. Abbazia 16.00 »II mostro e le verglnl«, W. Silvester, J. Romain. Prepove dano mladini pod 18. letom. Kvi s vacn ciane m prijatelje na maškarado ki jo priredijo trgovci v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri v barkovljanskem prosvetnem društvu. Zaželene so pustne šeme. V NEDELJO, 25. FEBRUARJA OB 15. URI OTROŠKO PUSTNO RAJANJE PRINC DoBROMIL VSEM OTROKOM NAZNANJA, DA BO V KULTURNEM DOMU ZABAVA IN PLES. VRŠILA SE BO 25. NA DAN PUSTOVANJA! NAJ PRIDE TISTI, KI SE HOČE ZABAVAT ZARES! GROF ŠTRUKELJ Otroško pustno rajanje bo v nedeljo, 25. febr. ob 15. uri Rezervacije miz na tel. 734265 vsak dan od 12. do 14. ure SPDT vabi na TRADICIONALNI PUSTNI PONEDELJEK PLANINCEV ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 Na sporedu je zabavni program ter bogat s r e č o 1 o v :: ZAŽELENE SO MASKE :: ŠD UNION priredi v soboto, 24. februarja pustni ples na stadionu «Prvi maj« Igrala bosta ansambla «5 FANS* in «1 NOI» Za rezervacijo miz telefonirati od ponedeljka naprej na štev. 732-390. Športno združenje BOR priredi PUSTNI PLES v torek, 27. t. m. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU Rezerviranje miz od torka do petka na stadionu 1. maj od 20.30 do 21.30 Igrajo THE LORDS Slovanski ples Slike s plesa se dobijo pri: foto EGON Ulica Oriani 2 (Barriera) Tel. 93295 Ljudska prosveta Prosvetno društvo »I. Cankar« obv šča, da danes odpade otroška tel vadba. V torek, na pust, bo v dri štvenlh prostorih otroško rajanj1 Dne 21. februarja je preminil6 naša draga Marija Žagar vd. Žagar Pogreb bo danes, 22. t. m. ob 15.30 iz splošne bolnišnice naravnost do cerkve v Bazovici. Žalujoči: sinova Franc i° Pepi, snahi Milka in Dors> vnuki Nadja, Boris in Demetrij in vsi sorodniki Bazovica, 22. februarja 1968 ITF, Via Zonta 3, tel. 38006 y APRILU zasedanje o trgovini Gospodarski napredek terja spopolniiev razdeljevalne mreže Za zasedanje je dala pobudo dežela, priredijo ga pa trgovinske zbornice V Vidmu bo 23. in 24. aprila zasedanje o trgovinski razdeljeval-bi mreži. Za zasedanje je dalo I Pobudo deželno odbomlštvo za industrijo in trgovino, priredijo pa I ?a deželna zveza trgovinskih zbornic' jn pokrajinska združenja trgovcev. Glavni namen zasedanja je ta, da se seznani javnost s sedanjim položajem v trgovinski mreži v naši deželi ter da se o njem razpravlja. Na zasedanju bodo tudi nakazali razna vprašanja, ki terjajo rešitev. ■Pri tem bodo prerešetali razne rešitve, ki jih je treba nakazati gospodarskim operaterjem tudi v luči deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj. Na zasedanju bodo tudi proučili razna pota, ki naj bi pripeljala k femu, da bi dosegli v trgovjni Cim-VBč]o funkcionalnost in proizvodnost. ne da bi pri tem zasekali v sedanji trgovinski ustroj pregloboke rane. Končno bodo nakazali tudi razne instrumente, ki jih je pripravila deželna uprava, da bi pod-Prla napore za razvoj sodobne trgovine. Pripomniti je treba, da razpravljajo v vsedržavnem merilu o trgovinski razdelitveni mreži skoraj vsak dan. Pri tem obravnavajo pravna vprašanja o reformi sistema licenc, tehnična in organizacijska vprašanja, ® se tičejo modernizacije razdeljevalne mreže in velikosti trgovinskih obratov, ter urbanistična vprašanja, v bistvu izvirajo trgovinski in raz-deljevalni problemi iz rasti in našle preobrazbe italijanske družbe jo koraka k vedno bolj sodobni ® napredni ureditvi. To pomeni, da Je treba prilagoditi strukture in sisteme, tako da bodo skladni s potrebami, ki jih odkriva v svojem razvoju gospodarska stvarnost. Kot smo dejali, bo trajalo zaseda nje dva dni. Po otvoritveni ceremo- Važno za bivše politične deportirance v nacističnih taboriščih Tržaška sekcija Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih opozarja svoje člane, da bo verjetno v kratkem objavljen v Uradnem listu seznam bivših deportirancev in svojcev umrlih v taboriščih in umrlih zaradi posledic internacije, katerih prošnje za izplačilo odškodnine so bile ugodno sprejete. Po objavi seznamov v Uradnem listu bo en mesec časa za predložitev pritožbe in ugovorov na zakladno ministrstvo. Rok enega meseca ne bo nikakor podaljšan. Zaradi tega toplo priporočamo vsem prizadetim, da se takoj po objavi seznamov zglasijo na sedežu sekcije v Ul. Zonta 4, kjer si bodo lahko ogledali sezname in sestavih pritožbo, če se jim bo zdelo, da imajo upravičene razloge. Tajništvo sekcije jim bo dalo potrebna pojasnila in jim pomagalo pri sestavljanju priziva. Vest o objavi seznamov bo takoj sporočena v časopisih in po radiu. Kakor smo že poročali, je posebna komisija že zaključila svoje delo in je ugodno sprejela približno 13 tisoč prošenj. Ponovno moramo pripomniti, da imajo pravico do od- _j_i__ __ij«_____ “ e ava dni Po otvoritveni ceremo- škodnine le politični deportiranci in ,a .J? uvodnem govoru odbornika svojci umriih v nacističnih koncen- !tračijskih_ taboriščih (KZ Lager), žaju in razdeljevaliii trgovinski mre- ali taboriščih smrti kot npr. Da-v naši deželi. Zatem pride na chau, Mauthausen... in v Rižarni, vrsto še eno poročilo o razvojnih sniereh na tem torišču. Drugi dan zasedanja bodo na unevnem redu tri poročila o značilnostih in vprašanjih trgovine v vseh treh pokrajinah, za katera bo-bo poskrbele trgovinske zbornice iz teh pokrajin. Poleg tega bodo spregovorili razni strokovnjaki. Pričaka-I® se, da bo zasedanje pripomoglo K temu, da bodo imeli vsi udeleženci ? ^menjavo mnenj in izkušenj Veti. *‘o korist, da se bodo lahko na ta bsčin odstranile razne pomanjkljivosti ter se bo doseglo, da bo tudi trgovina pripomogla h gospodarske-mu vzponu v deželi Seja tretje deželne komisije Pod predsedstvom prof. Renata °srtolija se je včeraj popoldne sestala tretja stalna komisija dežel -uega sveta, ki je razpravljala o za-< oetfcoUja (PSIUP) o predinitJh za r.zično in gospodarsko ŽSsčito de-‘avk-mater. Seje se je udeležil tubi odbornik za delo Dal Mas. Poročevalka svetovalka Pittino je rjavila, da se strinja z ukrepom, Padala pa je, da dvomi o tem, ali “ha dežela pristojnost za ta predmet in ali je na razpolago tudi oenar. Po govorih Angelca in Ber-?£?asa Je odbornik D«”' Mas iz-1**e:1 podobne misli kakor poročevalka ter tudi on rekel, da je malo proračunskih možnosti za uveljav-Jbuje tega ukrepa. v splosna razpravi so spregovorili svetovalci Morelli (MSI), Morpur-, (PLI), Ramanl in Romano (KD) ter Volpe (PSU). Moreili in Mor-Pdrgo sta izrekla neke pravne dvome o ukrepu. Morelli je predlagal “Premembo člena 2 in umaknitev ^tonskega predloga. Svetovalec “ergomas Je pristal na predlog in rmaknu ukrep jer dejal, da ga bo Ponovno predložil, potem ko bodo Premenlli njegovo besedilo. Na mokri cesti hiu je zaneslo avto Zaradi spolzke ceste se je vče-“J z avtom ponesrečil 22-letni Ser-®o Urllni iz Ul. S. Nazario 104. O-f.rug 15. ure je Urlini vozil svoj mt 500 po pokrajinski cesti iz uriža, proti Nabrežini, ko ga je l bradi mokrega asfalta zaneslo na „7° stran ceste, da je trčil v ob-estni zid. Pri trčenju se je Urlini anil po obrazu ter se udaril v ko-tako da so ga morali odpeljati v splošno bolnišnico, kjer se na nevrokirurškem oddelim Pravil 10 dni. ne pa vojni ujetniki in interniranci v delavskih taboriščih. Zato bi bilo brez smisla, če bi taki vlagali priziv, čeprav so predložili zadevno prošnjo, ko je bil čas za to. Prav tako bi bilo brez vrednosti in upanja, če bi zdaj vlagali priziv tisti, ki so sicer bili internirani v KZ taboriščih, a niso pravočasno vložili prošnje in potrebnih dokume * tov. Po poteku omenjenega roka (1 mesec) po objavi seznamov v U-radnem listu, bo zakladno ministrstvo v roku 3 mesecev dokončno sklepalo o prizivih S tem bodo seznami dokončno veljavni in v nadaljnjem roku 2 mesecev se bo začelo dodeljevanje odškodnine. Kakšno vsoto približno bo vsak upravičenec dobil, bomo lahko sklepali po objavi seznamov, ker bo treba sešteti skupno število mesecev internacije vseh upravičencev. Pol milijarde lir deželne uprave za pristaniško ustanovo Na svoji zadnji seji v torek je de- j želni odbor med drugim odobril predlog, 'ki ga je predložil odbornik za finance Tripani, o prispevku j 500 milijonov lir v finančnem letu i 1968 tržaški pristaniški ustanovi. I Skupno z lanskim prispevkom je dežela doslej dala za to ustanovo eno milijardo lir. O prispevkih pri- i staniški ustanovi izrecno govori dr- I žavrai zakon, s katerim je bila ustanova ustanovljena. Ta zakon dolo- I ča, da prispevajo za to ustanovo j država, dežela, tržaška pokrajin- j ska uprava in občina ter trgovinske zbornice iz Trsta, Vidma in Gorice. Deželna uprava je dala prvi prispevek lz ostankov iz finančnih let 1964 in 1965. Nekaj mesecev kasneje sledi torej drugi prispevek na podlagi neposrednega prispevka odbora. To je dokaz, da se deželna uprava zaveda važnosti pristaniške ustanove ne le za gospodarski razvoj Trsta, marveč za napredek vse dežele. Pri tem ugotavljajo, da bo pomenila nova ustanova dinamičen inštrument za širokopotezno pristaniško politiko, s katero bo lahko pritegnila mnogo več prometa s Srednjega vzhoda in iz dežel onstran Sueškega prekopa. Deželna uprava pozorno sledi razvoju raznih vprašanj na tem torišču, ki je življenjskega pomena za gospodarski razvoj Furlanije - Julijske Krajine. Pospeševanje pristaniškega prometa ni le v interesu naše dežele marveč vse države. Goriško-beneški dnevnik Prispevek sindikatov k razpravi o deželnem načrtovanju Deželna tajništva CGIL, CISL in UIL sporočajo, da so poglobila proučevanje in razpravo o programu deželnega gospodarskega in socialnega razvoja, o katerem razpravljajo sedaj v deželnem svetu, ter da so sestavila dokument, ki vsebuje opombe teh sindikalnih organizacij k programu. Dokument so že izročili predsedstvu deželnega odbora in vsem svetovalcem, tako da bi med zadnjo razpravo pravilno ocenili samostojni prispevek, ki ga nameravajo sindikalne organizacije delavcev dati glede osnovnih plati deželnega go-spodarsko-socialnega načrtovanja. Sindikalne organizacije poudarjajo, da je specifični in resni prispevek delovnih sil nenadomestljiv element za dejanski razvoj ter za bolj uspešno načrtovanje. Deželna tajništva sporočajo, da bodo z novim poročilom seznanila v tisku javnost s stališči, ki jih vsebuje dokument. NEKAJ ZANIMIVIH POBUD TRGOVINSKE ZBORNICE Gospodarski in sindikalni predstavniki bodo pregledali položaj na Goriškem Prihodnji teden bo odbornik Lupieri govoril o «avtoportu» Povišanje posojil iz krožnega sklada za industrijo in obrt Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice v Gorici dne 19. t.m. je predsednik Bressan poročal o nekaterih zanimivih konferencah, Itd bodo v prihodnjih dneh v sejni dvorani trgovinske zbornice. Jutri, 23. februarja, bo prvo tako zborovanje, na katero so povabili zastopnike raznih gospodarskih sektorjev in predstavnike sindikatov, da bi proučili in pregledali gospodarski položaj na Goriškem. V četrtek 29. t.m. bo občinski odbornik za javna dela v Gorici Lupieri govoril odbornikom trgovinske zbornice in predstavnikom go-riških gospodarskih krogov o idejnem osnutku za izgradnjo avtomobilske tovorne postaje v Gorici. Dne 6. marca pa bo v isti dvorani deželni odbornik dr. Tripani govoril o gospodarski in finančni politiki dežele Furlanija-Jul. krajina v prvih štirih letih deželne uprave. Predsednik je poročal nadalje o ustanovnem občnem zboru Poso-škega konzorcija za industrijski razvoj Gorice, ki je bil dne 12. februarja in o ustanovitvi Konzorcija za vodne poti, ki je bila dne 15. t.m. Končno je predsednik še povedal, da je trgovinska zbornica dobila obvestilo o povišanju deleža odnosno posojila iz krožnega sklada od 50 na 70 od sto potrebne vsote za realizacijo industrijskih ali obrtniških pobud, za katere bo zaprošeno posojilo. Odborniki so potem določili zastopnike trgovinske zbornice v nekatere ustanove, komisije in odbora ter odobrili nove vpise v sezname izvedencev in strokovnjakov. Pravtako so se izrekli glede na prošnje za nekatere nove trgovske obrtnice ter bencinske črpal- pokojnih obrtnikom ter so odobrili izplačilo nekaterih računov in dobavnic za potrebe redne uprave. Odobrili so nadalje proračun za upravo proste cone v letu 1968 ter končno sprejeli še več ukrepov, ki se tičejo osebja trgovinske zbornice. Urnik trgovin za pust Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v torek, 27. februarja vse trgovine v popoldanskih urah zaprte. V ponedeljek, 26. februarja bodo v dopoldanskih urah od 8.30 do 12.30 odprte trgovine z oblačili in pohištvom. Mesnice v Gorici ter v Krminu in Gradiški bodo v torek odprte od 7.30 do 12.30. V sredo pa bodo VESTI IZ SOVODENJ Seznam prejemnikov študijske podpore Skupaj so dijakom in učencem izplačali 1.175.000 lir Že dve leti podeljuje deželna u-prava študijske nagrade in denar za povračilo prevoznih stroškov tistim dijakom srednjih šol, ki obiskujejo šole izven občine, v kateri dijaki prebivajo Prav tako daje deželna uprava preko šolskih patronatov podporo učencem ljudskih šol in učencem nižjin srednjih šol. Pred kratkim je deželna uprava nakazala učencem in dijakom so-vodenjske občine vsoto 1.175.000 lir. Ta vsota se nanaša na šolsko leto 1967/68. Študijsko nagrado v višini 30.000 lir so dobili dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole. Ti dijaki so: Vera češčut in Martin Tomažinčič, o-ba iz Sovodenj, obiskujeta učiteljišče v Gorici' Norberto Furlani iz Sovodenj, obiskuje Zavod za geometre; Metod Čevdek, prav tako iz Sovodenj, obiskuje srednjo trgovsko šolo; Robert Uršič in Jurij Černič iz Sovodenj ter Lucijan Černič ke. Izrekli so se tudi za povišek I ves dan zaprte ............................................ ........................................n............".............................-n............... IZPOPOLNJEN DO KONCA LETA 1967 VESTI IZ DOBERDOBA Seznam revij in časopisov ki so v državni knjižnici V njem so navedene tudi številne in zanimive slovenske publikacije Ravnatelj državne knjižnice v Go- , katov z odborniki deželne uprave, NALEZLJIVE BOLEZNI Občinski oddelek za zdravstvo m higieno sporoča, da so od 12. do 18 t. m. zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni; škr-latinka 9, tifoidna mrzlica 1, ošpice 1, norice 25 (1 izven občine), epidemična priušesna slinavka 5, rdečke 6, infekcijsko vnetje jeter 4, akutni sklepni revmatizem 1, gripa 2. illlllllllllltiiilltlllllMIIMIIItmiIHmHtlllllllimillllinHtmniHUHUlllMUMIIMIIimilMtIMMHIIIMMMmiMIIHI I ODGOVORI ŽUPANA IN SVETOVALCEV> Za upokojence INPS bo občina sama dostavljala dokumente O dodelitvi ljudskih stanovanj . Po preureditvi zadevne službe bodo dostavljali poštne pakete na dom tudi v področjih, kjer jih sedaj ne dostavljajo Nesreča na delu 9,Na delu se je včeraj ponesrečil ‘“-letni Edoardo Gott, ki stanuje v „*• Pier della Francesca 3. V pro-pristanišču je razkladal bale “Ohibaža, ko je zdrsnil in padel tla. Z rešilnim avtom Rdečega Knža so ga odpeljali v splošno ““mišnico, kjer so mu zdravniki .Kotovih možganski pretres ter u-“arce po telu in obrazu. Pridržali J; ga na ortopedskem oddelku, Jer se bo moral zdrav.** .0 dni. Vlom Neznanci so v torek ponoči vlo-v urade tvrdke Faema v Ul. ^»mbini 40 ter ukradli železni za-K°jček, v katerem je bilo 200 ti-^ ‘ir ter ček za 25.610 lir Rav-‘atelj tvrdke, 28-letni Luciano Bor. f?°lo iz Miramarskega drevoreda jj: Je prijavil tatvino agentom ko-msariata na Trgu stare mitnice teku je preiskava. tI.72-letna Margherita Velicogna iz J- Navali 1 je včeraj, ko je hoji1®, po 01- Madonnina, zdrsnila in “sala na pločnik. Pri padcu si Je “Vinila levo koleno, zaradi česar bo morala 8 dni zdraviti na »Jopedskem oddelku splošne bolnišnice. Tržaški anagrafski urad priprav lja i.anagraf upokojencev«, ki bo omogočil občinski upravi, da bo sproti zasledovala in beležila vse spremembe, ki nastajajo pri upokojencih zavoda INPS. To .ie sporočil odbornik za anagraf m matični urad Arturo Vigini komunističnemu svetovalcu Pahorju, ki je predlagal, naj bi občinska uprava poskrbela, da bi upokojenci INPS dobivali na dom dokumente, ki jih morajo vsako leto obnoviti, in sicer potrdilo o vdovstvu in potrdilo, da so prizadeti pri življenju. Poleg tega odbornik Vigini pojasnjuje svetovalcu Pahorju, da je to zadnje leto, da si morajo upokojenci sami poskrbeti razna potrdila, ker bodo v prihodnosti vse spremembe neposredno sporočene zavarovalnemu zavodu. Težje pa je vprašanje upokojencev ostalih ustanov, ki pa bo rešeno z novimi določili o upravni dokumentaciji v javnih ustanovah. Isti odbornik je odgovoril tudi liberalcu Traunerju glede izdajanja notoniih aktov. Odbornik zagotavlja, da je bil urad za izdajanje potrdil v nadomestilo notornih aktov preurejen in prilagojen potrebam občanov. Za sedaj, pravi odbornik, je težko pričakovati, da bo občinska uprava lahko povečala število uslužbencev v omenjenem uradu. Odbornik za delo Dušan Hreščak pa je odgovoril na vprašanje komunistične svetovalke Jole Burlo glede 199 družin, ki so zaprosile za ljudsko stanovanje. Odbornik pojasnjuje, da je iz seznama, ki je bil objavljen pred nekaj meseci in ki je vseboval 199 imen, 169 družin dobilo stanovanje po precej zapletenem postopku, ker je bilo treba zanje poiskati stanovanje, ki ustreza številu družine in gospodarskim razmeram. Za ostalih 30 družin pa odbornik pravi, da Jih bodo 13 kmalu vselili v razna stanovanja, ostalim pa bodo dodelili stanovanja sproti, ko bodo zgrajena. Med omenjenimi 30 družinami jih je 10, ki sedaj stanuje v zasilnih stanovanjih na Kolonkovcu. Ta stanovanja, pravi odbornik, bodo postopoma izpraznjena in zgradbe porušene ter bodo na istem mestu zrasle nove hiše. Hkrati pa je odbornik zagotovil svetovalki, da je urad zavoda za ljudska stanovanja, ki se li 1 Al O «IKIS» PKONBk Predvaja danes, 22. t. m. v barvah: s pričetkom ob 19.30 komični film Ouesti pazzi ogrniti segreti! Igrajo: MARTY ALLEN, ŠTEV E ROSSI in NANCY SINATRA Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! ukvarja z odnosi z najemniki, primerno urejen in ustreza vsem potrebam. Župan inž. Spaccini pa ie odgovoril liberalcu Zimolu glede poštne službe, ki razdeljuje pakete. Zupan ga je obvestil, da sedaj pripravljajo preureditev te službe, da bodo lahko pakete dostavljali na dom tudi v tistih mestnih področjih, kjer jih sedaj ne dostavljajo. Nagrade za tiste ki so do 10. februarja poravnali naročnino Objavljamo seznam nagrad, ki jih bomo podelili med tiste, ki so poravnali naročnino do 10. februarja 1968. Določitev nagrajencev bo v soboto, 2, marca 1968 ob 16. uri v prostorih uredništva Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. Nagrade si lahko ogledate v izložbi Tržaške knjigarne. 1. Ivo Andrič — zbrana dela (10 knjig) in kovani knjižni opirači, 2. S. Kosovel — Integrali, L. Spacal — Monografije, F. Prešeren — Poezije na ploščah (4 plošče). Slovenske narodne pesmi (dve plošči), 3. Foerster — Gorenjski slavček (opera na ploščah), Narodne in umetne pesmi (pet plošč), 4. Gotovac — Ero z onega sveta (opera na ploščah), 5. Najlepše antične pripovedke (knjiga), 6. Vaza iz Krope in prtiček, 7 Skrinjica in prtiček, 8. Par steklenic v narodni noši, 9. Slovenske popevke 1967 (plošča), 10. Slovenske ljudske pesmi (zbor Slovenskih madrigalistov, plošča). Avto na križišču trčil v avtobus Na križišču Ul. Angiolina in Man-zoni je včeraj okrog 13. ure trčil avto alfa romeo v Ribijev avtobus, ki se je po Ul. Manzoni vračal v avtobusno postajo. Pri tem je utrpel avto nekaj škode Ranjen ni bil nihče. Avto alfa romeo je vozil 34-letni Angelo Anatelli, ki stanuje v Gorici, Ul. Oriani 2 po Ul. Angiolina v smeri Ul. Manzoni Na stikališču obeh ulic je srečal omenjeni avtobus, ki je prihajal iz Ul. Fatebene-fratelli ter zadel vanj od leve strani spredaj. Avtobus je vozil Duilio Fogar iz Gorice, Ul. Mocchetta. Zapisnik je napravila izvidnica cestne policije. rici dr. Guido Manzini je skupaj z nekaterimi svojimi sodelavci uredil in izdal seznam dnevnikov, revij in almanahov, ki jih imajo na razpolago v državni in v ljudski knjižnici v Gorici. Seznam je izšel v obliki brošure, ki šteje 108 strani male osmerke. V uvodu nam dr Manzini pove, da je to druga izpopolnjena izdaja po prvi, ki je izšla leta 1957 ter je že zdavnaj posla Takrat so imeh v obeh omenjenih knjižnicah v Gorici 1534 časopisov in revij, od tega 1277 v državni knjižnici in 257 v ljudski knjižnici Število teh publikacij se je v 10 letih, se pravi do 31. decembra 1967. zvišalo na 2336 periodičnih publikacij: od teh jih je 1816 v državni in 520 v ljudski knjižnici. V seznam so vključeni poleg revij in časopisov tudi razni akademski akti, almanahi, letopisi itd. Tisk tega seznama je bil omogočen z državnim in deželnim prispevkom. Ob zaključku svojega uvoda se ravnatelj zahvaljuje italijanskim in tujim knjižničarjem in drugim sodelavcem, ki so pripomogli pri pripravi f.e izdaje. Med njimi omenja ravnatelja Gonške knjižnice iz Nove Gorice Alberta Rajerja, ter njegovega sodelavca Marijana Breclja. V seznamu so vključena imena številnih slovenskih revij, časopisov in almanahov odnosno koledarjev, ki so izšli na Primorskem ali drugod po Sloveniji ter jih hranijo v eni ali orugi knjižnici. Med njimi so nekateri letniki Primorca, Ljubljanskega zvona. Doma in sveta, Pravi Slovenec iz 1. 1849 itd. Priobčen je tudi ponatis naslovne strani «Lublanskih noviz> iz leta 1797, ki jih tudi hranijo v državni knjiž- na katerem so obravnavali položaj tekstilne industrije na Goriškem s posebnim ozirom na nameravan odpust 150 delavcev v tovarni v Podgori. Včeraj dopoldne pa je bil na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek sindikalistov z vodstvom omenjene tovarne. Ob tej priliki je vodstvo tovarne, na osnovi stikov sindikatov z deželno upravo ponovno odložilo razpravo o tem problemu, ker si je pridržalo, da bo obvestilo svoje glavno vodstvo v Milanu ter predlagalo trojni sestanek med deželnim odborom, vodstvom tekstilne tovarne iz Pod-gore- in'Sindikalnimi organizacijami. Zato so sklenili, da bo ponoven sestanek prizadetih na zvezi industrijcev v Gorici danes 22. t.m ob 16. uri. Razvaline na trgu niso v okras naselju z Vrha, obiskujejo srednjo industrijsko šolo «Gnlilei» Srednjo strokovno šolo pa obiskujeta Severin Klede in Tatjana Dominko, oba iz Sovodenj, ki sta dobila nagrado po 25.000 lir. Vsi zgoraj imenovani so dobili tudi manjšo vsoto kot povračilo notnih stroškov iz sovodenj-ske občine v Gorico kjer so zgoraj imenovane šole Povračilo stroškov sta dobila tud' Marijan Tomažič in Ubaldo Pellegrini. Od šolskega patronata pa bodo dobili manjše denarne nagrade naslednji učenci in dijaki: Patrizia Batistič, Daro Binik. Fabio Čevdek, Bruna Cijan, Marijan Cijan, Stanislav Cijan, Ned« Devetak, Silvana Devetak, Danilo Florenin, Maurizia Gravnar, Daria Gruden, Vera Krašček, Karla Malič, Pavel Malič, Kiavdij Marson, Mario Marušič, Klavdija Ožbot, Marina Pahor, Edda Pavletič Oskar Pavletič, Adele Pellegrini, Mara Pelle-grin, Sonja Pellegrin, Carmen Pe-teani, Dolores Peteani, Lidija Pe-teani, Anita Pete jan, Nadja Pete-jan (hči Franca) Nadja Petejan (hči Milana), Karmen Rusjan, A-lojz Tomšič, Ivan Batistič, Ema Koncut, Bruno Marušič, Nadja Dolores Tomasini, Janka Zavadlav, Lucijan Zotti. Naslednji pa bodo dobili podporo od občine: Ivan Čevdek, Robert Devetak Orlando Mu-renec, Darin Devetak. Romano Devetak, Lucia Ortolan Menični protesti na Goriškem V prvi polovici preteklega januarja je bilo na Goriškem 484 meničnih protestov, kar je nekaj pod normalnim povprečjem. Največ protestov je bilo v Gorici in sicer 210; sledijo: Tržič 123, Ron-ke 31, Gradež 27, Gradiška 20, (Škocjan ob Soči 18, Zagraj 15, Krmin 12, Starancan 8, Turjak 3, Villesse 3, Doberdob, Kapriva, Ma-riano, Moša in S. Pier ob Soči po 2, Dolenje, Farra, Medea in Slo-vrenc pa po en protest. Znan slovenski pregovor pravi, da «všaka vas ima svoj glas«; dodali bi mu lahko še, da vsaka vas ima tudi svoj trg, ki ponavadi predstavlja njeno središče. Res je pa tudi, da je malo trgov, ob katerih bi lahko videli še vedno kup razvalin in razdejano hišo še iz časov druge svetovne vojne, kot to lahko vidimo na trgu v Doberdobu, na križišču «pri Viktoriji«. Ljudje se najrajši zbirajo na trgu prav zato, ker je nekako središče vaškega dogajanja, pa tudi turisti, ki so prišli v vas z avtom ali avtobusom, se tu najprej ustavijo. Vsekakor doberdobski «center» zaradi omenjenih razvalin ne bo napravil nanje najboljšega vtisa. Kup kamenja, ves preraščen z bujno _ robido, skoraj ne da niti slutiti, j da je nekoč na tem kraju stala lepa stavba, v kateri je bila trgovina Ferletič. Danes pa imamo tu še vedno1' žrffostno podrtijo, kot nemo a zgovorno pričo podivjanih nacističnih esesovcev. Nimamo namena postavljati kogar koli od družine Ferletičevih zaradi tega na zatožno klop. Dediči družine so razpršeni ter živijo v raznih državah, da bi Jih bilo težko zbrati znova skupaj Tudi občinska uprava nima moči spričo zakona o zasebni lastnim. Pač pa se nam zdi umestno, da bi vlada lahko izglasovala zakon, ki bi v podobnih primerih omogočil poseben postopek, ki naj bi ne škodoval prizadetim lastnikom ali dedičem, obenem pa omogočil odpravo take zanikmosti, ki skup nosti nikakor ni v čast. J. Dvig bencinskih bonov za Tržič in Doberdob Okrajno središče za razdeljevanje bencinskih bonov proste cone v Tržiču sporoča, da bo trajalo razdeljevanje oono za prvo štiri-mesečje do 26. tm Zato poziva vse prizadete, naj dvignejo bone, ki jim pritičejo, med uradnimi urami od 8. do 12.30. Nakazil', bodo prejeli tudi novi lastniki vozil, ki so napravili zadevno prošnjo v preteklem januarju Zborovanje ANPI danes v Gradiški niči. Poljanski šolarji napravijo dnevno po 5 km peš Star slovenski pregovor pravi, da «brez dela ni jela*. Šolarji s Poljan, ki obiskujejo osnovno šolo v Doberdobu, pa bi lahko ta pregovor spremenili in dejali, da cbrez hoje ni šole*. Kakih pet ali šest otrok iz te vasi napravi po dva in pol km vsak delavnik do šole in prav toliko na povratku domov. Po navadi gresta po dva in dva, včasih vsi skupaj. Kadar so posebne dobre volje, jo mahajo v vr3ti, kar po partizansko in prepevajo, da se ne zgubi «veza». Če so med seboj sprti, se razdelijo po razredih kadar pa je toplo, si poiščejo ob poti primerno palico, nanizajo nanjo svoje torbe ter jo nosijo izmenično po dva in dva, da so lahko drugi medtem prosti. Ko dospejo domov, jim prav gotovo ne manjka dobre volje, ko sedejo k mizi, kjer jih čaka poln krožnik. Potem pridejo domače naloge in učenje, tako da se nikakor ne more reči, da s. ne zaslužijo vsakdanjega kruha. Zato jih tudi matere pustijo, da se lahko zvečer še malo Dotepajo po vasi, da bodo potem bolje spali in sanjali o mnogih lepih stvareh. Med temi je tudi želja, da bi se odrasli pozanimali zanje ter jim priskrbeli kak voz za šolo ter jim take prihranili pet km dnevnega pešačenja do šole in nazaj. J. PO CECCHERINIJEVEM OBISKU 600 tisoč lir podpore za vrtec v Steverjanu Danes ponoven sestanek zaradi odpustov tekstilcev Kot smo že včeraj poroAli, je bil v torek 20. t.m. sestanek sindikalnih predstavnikov treh sindi- Le nekaj dni je minilo od obiska državnega podtajnika posl. Cecche-rinija v Števerjanu in iz Rima je že prišla prva pozitivna novica. Socialistični parlamentarec je bil v Števerjanu prejšnji petek zvečer, v ponedeljek zvečer, ob svojem povratku v prestolnico, je že iždal prvi ukrep. Iz sk.adov notranjega ministrstva so podelili števerjanski občinski podporni ustanovi (ECA) 600.000 lir za ootrebe števerjanske-ga otroškega vrtca V torek zjutraj sta bila o tem obveščena tako pokrajinski odbornik Marko Wal-tritsch kot števerjanski župan Stanislav Klanjšček. Odbornik Wal-tritsch je o tej podpori obvestil tudi socialistične predstavnike v Števerjanu, ki so se udeležili sestanka prejšnji petek in ker je bil že omenjeni sestanek pripravljen _ s skupnimi napori števerjanske večine in manjšine. Kar se tiče te prve podpore, ki je namenjena otroškemu vrtcu, naj dodamo, da bo ta v dobri meri razbremenila občinski proračun in da bo po vsej verjetnosti občina s tem denarjem nabavila nekaj nove in modernejše opreme v vrtcu samem. Vse to, da bi se števerjanski otroci bolje počutili v svoji prvi šoli. Priprave za pustno povorko v Tržiču Poseben odbor pripravlja tudi letos pustno povorko v Tržiču. Letos bo v povorki nastopilo kar 16 alegoričnih voz iz raznih krajev na Goriškem Maškarada bo na pustni torek, 26. tm. Točno opoldne bo na Trgu republike tradicionalna «can-tada*. povorka voz pa se bo razvila ob 14. uri po mestnih ulicah. Vozovi se bodo zbrali ob 13.30 v Drevoredu S. Marco. V primeru slabega vremena bodo maškarado preložili na nedeljo. 3. marca. Davčna posvetovalnica posluje v Tržiču V zvezi s prijavo davkov podvrženih dohodkov po zakonu Vano-ni so pri davčnem uradu v Tržiču, Ul. Blasema, odpri, posebno davčno posvetovalnico, kjer lahko dobijo davčni zavezanci vsa potrebna pojasnila v zvezi s prijavo. Za informacije o davku na hiše se lahko obrnejo prizadeti iz Tržiča in Ronk v sobo št. 4, iz ostalih občin vključno iz Doberdoba pa v sobo št. 6. Sestanek odseka za narodopisje in zgodovino Odsek za narodopisje in zgodovino vabi na sestanek, ki bo jutri, 23. februarja ob 20. uri v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1. Zlasti vabimo k udeležbi vse predstavnike prosvetnih društev. Padec dveh skuteristov Na poti domov je padel z vespe 19-letni mehanični vajenec Franco Mion iz Moše. Pri tem se je udaril v lobanjo in si pretresel možgane. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali nekaj po 20. uri za 20 dni na zdravljenju. Malo prej pa so sprejeli za 10 dni na zdravljenje tudi 47-letnega Lina Vidozza iz Ločnika, Ul. Per-soglia 3, ki se je udaril v levo stegno, ko mu skuter ni hotel več naprej. Odpovedana stavka lekarnarjev Deželni odbornik za zdravstvo Nardini je te dni posredoval v znanem sporu goriških in tržaških lekarnarjev z bolniško blagajno INAM. Na sestanku v Trstu, ki so se ga udeležili predstavnika lekarnarjev iz Gorice in Trsta, ter predstavniki ustanove INAM iz obeh mest, je bil dosežen sporazum, po katerem so lekarnarji odpovedali nameravano stavko, ki bi se morala začeti danes. Avtomobilist s Peči je trčil v tovornjak Ko se je sinoči nekaj pred 20. uro vračal z avtom fiat 850 domov, je 27-letni Zvonimir Petejan s Peči štev. 18 izgubil v Štandrežu kontrolo nad svojim vozilom ter zadel v tovornjak, ki je stal ob strani ceste. Petejana so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Pri trčenju se je ranil nad desnim očesom ter si zlomil nosno kost Danes zvečer ob 20. uri bo na sedežu ANPI v Gradiški zborovanje članov pokrajinskega odbora te organizacije. Ob tej priliki bodo med drugim izdelali tudi delovni program organizacije za tekoče leto 1968. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih,,, Dorica VERDI. 17—22: »James Bond 007— Casino Royal», W. Allen in U. Andress. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: «Sull’asfalto la pel-le scotta«, Vera Čehova in C. Rucker. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45—22: «1 dolci vizi della casta Suzanna*. M. Marhall in P. Petit. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30-21.30: ((Agente Tedrass — rapporto segreto«, A. Fernand in F. Bryan. Ameriški film. VITTORIA. 17.15-21.30: «Marcellino pane y vino«, Pablito Calvo in Josč Nieto. Iršič AZZURRO. 17.30—22: «Dick Smart 2007», R. Wyller in M. Lee; barv. ni film. EXCELSIOR. 16—22: «La spia dal našo freddo«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: «Voglio spo-sarle tutte«, E. Presley in Ch. Fabares. Kinemaskope v barvah. ttunkr RIO. 19—21.30: «Le avventure di Peter Pan«, Malt Disneyeva barvna slikanica. EXCELSIOR. 19—22: «L’amore at-traverso i secoli«, R. Welch. KI-nemaskopski film v barvah. Usoden padec otroka v kuhinji V tržiško oolnišnico so včeraj sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo 18 mesecev starega Maria Coghetta iz Dobja pri Šta-rancanu. Otrok je prejšnji večer padel v kuhinji te. se pri tem močno udaril v lobanjo z verjetnimi notranjimi poškodbami. Zdravniki mu skušajo rešiti življenje. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89 - tel 2443. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Al Redentore« dr. Enneri ln De Nordio — Ul. F.lli Rosselli 21 - Tel 72340 RONKE Ves dan in ponoči je odprta lekarna Alla Stazione, dr. Matitti, Vermegliano Ul. Garibaldi 3 — tel. 77446. Slovensko planinsko društvo v Gorici VAS VABI NA XI. PLANINSKI PLKS KI BO V SOBOTO, 24. KEBRU ARJA OB 21, URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI na Verdijevem korzu 13 Igral bo ansambel «Maks Kumer* (Kvintet slavček) iz Ljubljane Vabila so na razpolago na sedežu Slovenske prosvetne zveze Ul. Ascoli 1/1 (od 9. do 12. in od 16.30 do 18. ure). Tam tudi rezervirajo mize. Deloval bo dobro založen bito z Izborno domačo kapljico in dobrim prigrizkom. NOGOMET PRVENSTVO III. AMATERSKE LIGE Enajsterica Brega zopet na prvem mestu lestvice Drugo kolo povratnega dela prvenstva 3. amaterske lige je bilo po predvidevanjih za naše enajsterice uspešno. Izjema je bila le Zarja, ki je prepustila obe točki Unionu. Na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Vodilne ekipe so brez težav odpravile svoje šibkejše nasprotnike in tako so Breg, Auri-sina, Libertas Prosek in Primorje še povečali svojo prednost pred zasledovalci na lestvici. ROIANESE — PRIMORJE: Zaslužena zmaga Prosečanov Primorje se je z nedeljskega gostovanja vrnilo z dvema točkama v žepu. V letošnjem prvenstvu se je prvič zgodilo, da so se Prose-čani vrnili s tujega igrišča s celotnim izkupičkom. Prav zato je nedeljski rezultat tembolj pozitiven. Toda kljub temu igra Primorja ni bila najboljša in je razočarala posebno napadalna vrsta. Rdeče-rumeni so imeli mnogo ugodnih priložnosti za uspešen strel in če bi jih vsaj delno izkoristili, bi Ro-jančani doživeli mnogo hujši poraz. Toda odlični vratar domačinov je z drznimi posegi uspešno reševal svoja vrata in ker so bili poleg te- ga tudi napadalci Primorja zelo netočni se je srečanje zaključilo le z 0:2. Rezultat pravilno odraža razmerje sil na igrišču. Priborjeni točki pa dajeta Primorju možnost, da še vedno ohrani stik z najboljšimi ekipami na zgornjem delu lestvice. BREG — GRETTA: Končno zmaga Brežanov Po več neuspehih In delnih spodrsljajih so Brežani vendarle prišli do prve zmage v letu 1968. KLjub temu uspehu pa predstavniki dolinske občine niso povsem zadovoljili. Pomanjkljivo igro sta pokazala na sredini igrišča predvsem Mlkuš in Grahonja. Na tem delu igrišča je često zevala v brežanski ekipi velika priznina. Enajsterica Brega pa je na srečo naletela v nedeljski tekmi na slabotnega nasprotnika, ki ni znal izkoristiti te napake ter s tem spraviti domačine v zagato. «Plavi» so prvič prišli v vodstvo že v prvem polčasu, v nadaljevanju Danes govorimo o... • Odbojka je pri nas zelo razvit šport, saj jo gojijo skoraj vsa slovenska društva. Vendar pa smo letos priča zelo čudnemu pojavu: boljše, starejše ekipe so precej slabše kot lani, medtem ko se iz dneva v dan boljša kvaliteta manj kvoti-ranih ekip. ODBOJKA V KRIZI? Moške ekipe: B liga — Bor D liga — Bor, Kras, Olimpija Prom. prvenstvo — Breg, Sokol Jun. prvenstvo — Breg, Kras Ženske ekipe: B liga — Bor, Breg, Sokol C liga — Zarja, Gaja Jun. prv. — Bor, Breg, Gaja, Zarja Prva moška ekipa Bora je letos spremenila sistem igre, s tem pa ni izboljšala lanskih rezultatov. Razlog in opravičilo za to iščejo nekateri v odsotnosti W. Veljaka, vendar menimo, da ga je treba iskati drugje. Ekipa je sestavljena iz osmih tekmovalcev, kar je odločno premalo za uspešen nastop v tako visoki ligi. ... V D ligi bodo letos nastopale tri slovenske ekipe. Zgoniški Kras, ki je lani nastopal zelo uspešno, je prav tako brez zadostnega števila igralcev, kar se je poznalo že na nekaterih predtekmah prvenstva B lige. Borova ekipa je skoraj popolnoma neznana, ker je letos spremenila postavo, o goriški Olimpiji pa lahko rečemo, da si ne more privoščiti posebnih ambicij. Več ambicij imata nedvomno Breg in Sokol. Obe ekipi že dve leti zasledujeta prestop v D ligo, a jima to ni uspelo. Upamo, da bo letos zapihal ugodnejši veter. Za koga? To bomo izvedeli šele ob zaključku prvenstva. V ženski konkurenci bodo tri slovenske ekipe, in sicer Bor, Breg in Sokol nastopale v na novo ustanovljeni meddeželni B ligi. Takoj naj povemo, da je cilj Bora zmaga in prestop v A ligo, medtem ko se bosta morali drugi dve ekipi potruditi za obstanek, ker nastopata v skupini z zelo močnimi ekipami. Tudi pri ženskah je kvaliteta Bora in Brega precej padla, predvsem glede na rezultate v prvenstvu za zimski pokal. Sokol pa je svojo tehniko precej izboljšal, kljub temu pa bo le težko kljuboval drugima dvema ekipama. Več o tem pa nam bo povedalo prvenstvo. V D ligi se bo letos Zarja borila za prvo mesto. Račune ji utegne prekrižati le ekipa Corridonija iz Foljana, katere igralke se podajo na igrišče z izrednim agonizmom in le malokdaj prepustijo zmago nasprotniku. V isti ligi bo po vsej verjetnosti nastopala tudi mlada ekipa Gaje, ki letos še nima možnosti za boljšo uvrstitev. Če nekoliko proučimo to stanje, si postavimo vprašanje, ki je bilo postavljeno na zadnjem občnem zboru ŠZ Bor. Ali mora biti Bor elitno društvo, nekaka reprezentanca športnikov v zamejstvu? Potrebno je, da bi imeli društvo, ki bi nas predstavljalo v najvišjih ligah, vendar je to, v stanju, v kakršnem se sedaj nahajamo, nemogoče. Na občnem zboru je bilo to mišljeno, češ da bi morala društva vzgojiti atlete in jih potem nuditi Boru, ki hi jih vključil v «reprezentančno ekipo». Vendar je to neizvedljivo. Okoliška društva imajo majhno zaledje, kvečjemu nekaj tisoč prebivalcev, ki živijo z društvom, ga podpirajo, a zahtevajo tudi neko delovanje. Z odstopom vsakega dobrega igralca Boru, ki ima navsezadnje zaledje več tisoč Slovencev, bi okoliško društvo lahko tvegalo svoj propad. Tega pa si ne moremo privoščiti. Drugi razlog, zaradi katerega se ne bo mogel Bor povzpeti višje, je razviden iz dosedanjih dogodkov. Brž ko je neki tekmovalec dosegel res kvalitetne rezultate, je prestopil k tistemu društvu (seveda italijanskemu), ki mu je nudilo boljše pogoje. Tu mislimo predvsem finančne pogoje. Sicer pa, ali jim to lahko sploh zamerimo? srečanja pa so zaigrali bolje in so še dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. Tudi Bregu sta obe osvojeni točki prišli zelo prav, da je lahko svoje dobro mesto na lestvici še bolj utrdil. ZARJA — UNION: Izkupiček za Podlonjerce «Derby» med Zarjo in Unionom se je končal v korist gostiteljev. Zmaga Podlonjercev je bila popolnoma zaslužena. Zarja ima za svoj poraz opravičljive vzroke: Bazovci so morali v nedeljo na igrišče brez standardnega vratarja Babudra in igralca Baldasina. Oba sta bila diskvalificirana. To ni oslabilo ba-zovske ekipe samo materialno, ampak tudi moralno in je zato zaigrala slabše, kot je sposobna. Napadalci Zarje so naleteli v vratarju Černigoju, kd je bil veliki protagonist tekme, na nepremagljivo oviro in Podlonjercem je tako uspelo že prvi polčas zaključiti v svojo korist. Ko so v nadaljevanju igre Bazovci že upali na izenačenje je : v 19' Križman6ič V. dosegel avto-i gol. Domačinom je morala še bolj upadla in vsako upanje na zadovoljiv rezultat je splahnelo. Podlo-njerd so ta upad poleta v nasprotnih vrstah izkoristili in tik pred končnim sodnikovim žvižgom so rezultat zaokrožili na 3:0. Sodeč po dogodkih na igrišču pa Zarja morda tako hudega poraza ni zaslužila. RUPINGRANDE — PRIMORJE: Slab napad Trebencev Trebenci so bili v nedeljo v gosteh pri žilavi enajsterici Rupin-grande. Tudi v tej tekmi so igralci Primorca pokazali svojo staro napako: neučinkovitost napada. Sprednja peterka je tudi v nedeljo skoparila s streli in nasprotnega vratarja praktično sploh ni ogrožala. Trebenci so tako zopet zapravili priložnost za dosego celotnega izkupička. V nogometu zmaga pač tisti, ki doseže več golov. Teh pa v nedeljo ni bilo, kar najlepše kaže rezultat 0:0. Sicer pa so Trebenci v nedeljo igrali na tujem igrišču, nasprotnik pa je bil tak, da ga ni mogoče podcenjevati, zato je tudi ena osvojena točka v tej tekmi za enajsterico Primorca zadovoljiv u-speh. LESTVICA SKUPINE «L» Breg 13 8 3 2 29:10 19 Aurisina 12 9 1 2 23:8 19 L ib. Prosek 13 8 3 2 28:15 19 Primorje 13 7 3 3 17:10 17 Tecnofer. 13 5 4 4 20:17 14 Zarja 13 4 5 5 17:20 12 Rupingrande 12 2 7 3 13:15 11 Alabarda 13 5 1 6 13:16 11 Union 13 3 4 6 18:21 10 Roianese 13 3 4 6 16:25 10 Primorec 13 2 4 7 11:15 8 Gretta 13 2 0 10 9:42 4 B. R. Mednarodni troboj 8. marca v Trstu 8. marca bo v Trstu drugi del plavalnega troboja med mestnimi plavalnimi reprezentancami Zagreba, Reke in Trsta. V prvem nastopu preteklo nedeljo v Zagrebu so zmagali Tržačani. Zadnji del troboja bo na Reki 17. marca. Zmagovalca nedeljskega članskega slaloma na 2. slovenskih zimskošportnih igrah v črnem vrhu: Nadja Košuta (zgoraj) in Iztok Furlan (spodaj) SPDT javlja, da Radojko Starec ni bil diskvalificiran, kot je bilo pomotoma napisano v kroniki tekmovanja v črnem vrhu. Zato je lestvica članov objavljena v PD uradna iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii Ob robu desetih zimskih olimpijskih iger v Grenoblu Letošnja zimska olimpijska avantura je končana. Po nekajtedenskih zgoščenih športnih dogodkih pred in med igrami (med katerimi so se zbirali tudi temni oblaki in to ne samo «a,tmosferski») se je vse srečno zaključilo. Prevladal je športni duh, ki je bil sicer prisoten na vseh olimpijskih tekmovalnih prizoriščih. To pa seveda še ne pomeni, da so ostale brez sledov tudi vse sence, ki so se nanizale med to veliko prireditvijo. Napredek in razvoj športa je danes privedel do stanja, v katerem so koncepti, ki jih je začrtal ustanovitelj modemih olimpijskih iger baron Pierre de Couberten že v veliki meri preživeli. Prav zato se danes v olimpijska ideji srečujeta dva svetova. Enega predstavljajo nove generacije tekmovalcev in športnih voditeljev, drugega pa že nekoliko okoreli gospodje v Mednarodnem olimpijskem odboru, katerim stoji na čelu predsednik Avery Brundage. Ta se trdno oklepa starih konceptov in jih skuša uveljaviti tudi tedaj, ko zelo dobro ve, da bo z njimi naletel na odpor in nerazumevanje ali pa celo na posmeh. Prav zaradi takega stanja in razlik v glediščih se stalno večajo vrste tistih, ki žele, da bi naj višji športni organizem postal bolj stvaren, realističen in bolj praktičen. V Grenoblu so mnogo govorili o diletantizmu in profesionalizmu. Eden izmed povodov za te debate so bila z debelimi črkami napisana imena tovarn na njihovih izdelkih — smučeh. Na teh smučeh so se skušali mednarodni mojstri vijuganja čim bolj razkazovati in nobena tajnost ni, da jim je to razkazovanje dobro neslo. Prav zato je prišlo do spora z Mednarodnim olimpij- SMUČANJE Tekmovanje «Kandahar» brez Killyja CHAMONIX, 21. — Trikratni o-limpijski zmagovalec iz Grenobla Francoz Jean Claude Killy ne bo nastopil na tradicionalnem mednarodnem smučarskem tekmovanju «Arlberg Kandahar«. Izjavil je da je po napornih olimpijskih nastopih preveč utrujen in bo sedaj nekaj časa počival. Nastop na tekmovanju «Arlberg Kandahar« je odreklo tudi več drugih odličnih tekmovalcev, kot so Avstrijci Schranz, Messner, Nennig inAme-rikanec Kidd. Tekmovanje bi se moralo začeti v petek. OikVAHtt V Bremenu tudi tržaški plavalci Velikega mednarodnega plavalnega mitinga, ki bo v dneh od 1. do 3. marca v Bremenu se bo udeležilo tudi italijansko zastopstvo v katerem bo skupno dvanajst plavalcev in plavalk. Med temi bodo tudi trije Tržačani: Franco Del Čampo od Triestine, Roberto Pangaro od Edere in Pier Paolo Spangaro, ki zdaj nastopa v Padovi za Patavium. iiiiiiHimiiiiiiiiiiiimiiimmimmiiiiiiiiiimiiHiiiinmmmifmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiiiiiio Dosmrtna diskvalifikacija za Paškulina (Juventina) Tekma Ruda - Juventina registrirana z 2:0 za Rudo Deželno razsodišče diletantske nogometne lige v Trstu je objavilo seznam kazni, ki jih je izreklo v tem tednu nekaterim igralcem in voditeljem društev. Najhujša kazen je doletela kapetana in srednjega krilca štandreške Juventine Mirka Paškulina. ki je bil dosmrtno diskvalificiran. Kot smo že poročali je Paškulin v nedeljski tekmi proti Rudi v 42. minuti drugega polčasa udaril sodnika, ki je seveda srečanje prekinil. Razsodišče, ki je tekmo registriralo z 2:0 v korist Rude, je kaznovalo zaradi grobe igre še dva štandreška igralca: srednjega krilca Tabaja s' štiridnevno, srednjega napadalca Klaučiča pa z enodnevno prepovedjo nastopanja. Med igralci slovenskih nogometnih društev je bil kaznovan z enodnevno prepovedjo nastopanja tudi napadalec Vesne Rener. ODBOJKA Žensko mladinsko prvenstvo Borova vrsta brez poraza Odlično drugo mesto Zarje ■ Zadovoljivi nastopi Gaje Letos je italijanska federacija prvič organizirala tudi mladinsko žensko prvenstvo v odbojki. Odziv v našem mestu je bil takojšen in predvsem slovenska društva so se pridno spravila na delo ter sestavila šesterke, ki zelo dobro obetajo za bodočnost. Edino neslovensko moštvo je FARI, ki je tudi edino italijansko, ki goji žensko odbojko v našem mestu. Prvi del prvenstva je že za nami in lahko potegnemo črto za prvi delni obračun. Kot že prej omenjeno, so vsa štiri slovenska moštva zadovoljila glede na njihove sposobnosti in lahko mirne duše trdimo, da ima slovenska ženska odbojka zagotovljeno prihodnost. Kot najboljša ekipa in tudi naj- bolje pripravljena se je izkazala postava Bora. Dekleta so predvajala zadovoljivo odbojko in skušala graditi konkretne akcije, ki so jim tudi večkrat uspele. Na mreži je prišla predvsem do izraza dostile predvidevanjem. Njihova igra sloni le na dveh izkušenih igralkah, ki pa ne zmoreta vsega. Ostale igralke so zelo požrtvovalne, a jih večkrat pri igri ovirata boljši igralki, kar se ne bi smelo zgoditi. Breg bo vse svoje upe za višjo uvrstitev polagal na tekmi z Zarjo, kjer se bo odločalo o drugem mestu. Veselo nas je presenetila Gaja, ki je spravila na igrišče zelo žilavo in živahno ekipo. Mladinke s Padrič in iz Gropade so celo od-ščipnile set Boru in FARI, proti kateremu bi lahko z malenkostno ooti^lsf°zaupanje4 5tehnikov6 itali- več sreče tudi zmagale. Gaji pripo- fan-ke federS ki so jo v zače ■ ro4amo nadaljevanje po zastavljeni jansze leaeracije, m so jo v „acet poU> kot društvu> kot ekipi pa bi priporočali, da ne bi uvajala v svojo igro tvegane sisteme, ki niso primerni za začetniške ekipe. Popolnoma je razočarala ekipa FARI, ki je pošteno zaigrala le proti bazoviški Zarji. Igralke so preveč statične na igrišču in požrtvovalnost nekaterih igralk ne zadošča, da bi rešile ekipo pred porazom. Za konec naj še poudarimo, da je to prvenstvo zelo čuteno v naših vaseh in se na odru stadiona vsakokrat nabere številno občinstvo, ki hrupno bodri svoje igralke. To je znak, da odbojka še naprej prodira in predvsem razmiga še tiste plasti, ki so ostale do sedaj neko liko bolj v senci. f. v. janske federacije, ki so jo ku preteklega januarja poklicali na izpopolnjevalni trening v Covercia-no. Bor uvaja letos svoje igralke v nov sistem, to je center nazaj, in tudi mladinska ekipa ga igra z večjim ali manjšim uspehom. Dekleta bodo morala krepko trenirati, da ga bodo pred začetkom prvenstva B lige dobro asimilirala. Plave so vsekakor zasluženo neporažene zaključile prvi del prvenstva in lahko mirne duše trdimo, da bodo brez poraza zaključile pokrajinski del tega prvenstva. Presenetljivo na drugem mestu najdemo bazoviško Zarjo. Pred začetkom bi se vsi zadovoljili s tretjim mestom v lestvici, kar bi bil že izreden uspeh. Dober nastop proti Boru, prepričljiva zmaga nad Bregom, ki je veljal za favorita na drugo mesto in nato še zmagi proti FARI in Gaji so povsem spremenile naša predvidevanja. Sedaj je Zarja na častnem mestu, ki bi v primeru, da bi ga obdržala do konca tega dela turnirja, dal pravico do nastopanja na deželnem delu. To bi bilo koristno, ker bi se tako Bazovke pomerile s Corridonijem, ki bo verjetno glavni nasprotnik v prihodnjem prvenstvu C lige. Tretje so Brežan/ke, ki niso za- Nocoj: SokoI-FAIU ženska odbojkarska šesterka na-brežinskega Sokola se bo danes ob 20.30 pomerila v prijateljskem srečanju z ekipo FARI Trst. Tekma bo v Trstu v šolski telovadnici v Ul. Zandonai. V to telovadnico je občinstvu vstop prepovedan. skim odborom, ki je skušal v svojem športnem puritanstvu preprečiti nekaj, kar dejansko ni več mogoče preprečiti. Tega so se možje okrog Mednarodnega olimpijskega odbora tudi zavedli, čeprav nekoliko pozno in tako je prišlo do dokaj smešnega in skoraj komičnega kompromisa s smučarji. Do te rešitve je prišlo zgolj zato, da bi rešili smučarska tekmovanja, toda problem reklame na športnih rekvizitih udeležencev olimpijskih iger je ostal odprt, kot prej. V Grenoblu je prišlo tudi do poskusa, da bi rešili vprašanje Južne Afrike. Ukrep Mednarodnega olimpijskega odbora s katerim je pripustil Južno Afriko k mehiškim igram je naletel v velika večini afriških in arabskih držav na odločno negativno reakcijo. Poleg nevarnosti, da bodo mehiške igre močno okrnjene je zdaj tu še ena. Države, ki so zagrozile z bojkotom letošnjih letnih iger so namreč zagrozile tudi z organizacijo proti-olimpiade; če bi do tega prišlo, bi bil to najbolj kritičen trenutek v zgodovini Mednarodnega olimpijskega odbora in sodobnih olimpijskih iger. V Grenoblu je bilo za časa iger vse urejevano brez štednje. Francozi so se hoteli izkazati. In so se. Izredni finančni, organizacijski in delovni napori, ki so jih vložili v igre so zapustili globok vtis na vsakem obiskovalcu. Toda kljub vsemu temu Francozi niso dosegli svojega glavnega namena: Grenoble ne bo nikoli postal veliko mednarodno zimskošportno središče. Kdor je kot gledalec ali tekmovalec moral pri selitvah od enega do drugega olimpijskega prizorišča prevoziti na stotine kilometrov, ta verjetno kot turist ne bo čutil potrebe po vrnitvi v ta kraj. Grenoble je veliko mesto, turistične naprave — zlasti smučarske — pa so v glavnem v okolici in to ne prav bližnji. Zimske olimpijske igre so zavzele taka razmerja, da jih manjši alpski kraji ne morejo več organizirati. Igre -potrebujejo danes za bazo večje mesto. Takih mest pa v pravi gorski pokrajini ni več. Treba jih je iskati nižje v dolinah. Prvi simptomi takega «negorskega» okolja iger so se pojavili pred štirimi leti že v Innsbrucku. Toda tirolska prestolnica je vendar alpski kraj. Grenoble pa leži komaj 200 metrov nad morjem in obiskovalci tega mesta so se letos le stežka vživeli v dejstvo, da so v središču zimskih iger. Prihodnje zimske igre pa bodo v Sapponu na Japonskem, ki leži celo tik ob morju. Kam vodi vse to? se vprašujejo olimpijski teoretiki in voditelji. Zimske olimpijske igre so silno zapleten organizacijski problem in potrebujejo za osnovo veliko mesto, velik kraj. Velikih krajev v višjih gorah pa n-i prav dosti. Mar se torej ne kaže v perspektivi rešitev iz te zagate v umetnih smučarskih progah, v plastičnih skakal nicah, v progah za bob iz umetnega ledu. Take igre na «umetni podlagi« pa bi lahko organizirali tudi drugje, ne samo v Alpah ali Andih, ampak na primer v tropski Afriki, v Indiji, v Avstraliji itd. Olimpijske igre se torej ne nahajajo samo pred idejno in vse binsko preobrazbo — če jo lahko i mi minili iiiiiiiiiimmi um im mn n m ii mitiuii mi OBVESTILA športno druUvo Breg javlja, da ho trening moške odbojkarske ekipe danes ob 18. uri v dvorani stadiona 1. maj v Trstu. PLAVALNI TEČAJ Zaradi prevelikega števila udeležencev plavalnega tečaja ne bo mogoče vseh otrok poučevati hkrati. Š. d. Polet z Opčin vabi zato starše oziroma otroke, ki so se udeležili prve lekcije ali ki se še nameravajo prijaviti, da se udeleže sestanka, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 22. t.m. ob 20.30. Na sestanku bodo določili urnik lekcij, ki bodo v soboto in v nedeljo. tako imenujemo — ampak tudi pred tehnično «revolucijo». Danes jo sicer le še slutimo, toda jutri bo postala realnost. Nanjo pa se moramo pripraviti že danes, kajti jutri bo morda -prepozno. Prav zr,-to je tem bolj potrebno, da se teh velikih premikov v športnem sve-tu, do katerih je že prišlo in do katerih bo še prišlo, aktivno udeleži tudi vodstvo svetovnega športa, Mednarodni olimpijski odbor. Ta namreč ne le vseh teh sprememb ne želi in se na ta neizogibni «jutri» ne pripravlja ampak živi z eno nogo v dokajšnji meri celo v včerajšnjem svetu. To je pa seveda anomalija, ki je današnji športni svet ne razume in je noče. Na potezi bi moral zato biti zdaj Mednarodni olimpijski odbor. Mehiško posredovanje v sporu med C. 1.0. in afriškimi državami BRAZZAVILLE, 21. — Dva pred. stavnika organizacijskega odbora letošnjih letnih olimpijskih iger v Mehiki bosta prispela v petek zjutraj v Brazzaville. V tem kongo-škem mestu se bosta oba predstavnika organizatorjev mehiških iger sestala s člani izvršnega odbora Višjega afriškega športnega sveta, kateremu bosta skušala obrazložiti stališče predsednika prihodnjih olimpijskih iger Pedra Ra-mireza Vasqueza po sklepu Mednarodnega olimpijskega odbora o pripustitvi Južne Afrike k olimpiJ; skim v Meksiku. Višji afriški športni svet se bo sestal v Braz-zavillu v petek zjutraj in bo skušal določiti stališče, ki naj ga_ do odločitve CIO zavzame 32 afriških držav, ki so včlanjene v ta organizem. Večina teh držav je že naj povedala, da se iz protesta zaradi nastopa J. Afrike v Meksiku teh iger ne bo udeležila. Kaj je taktično atomsko orožje (Nadaljevanje s 3. strani) že tako daleč, da izdelujejo izstrelke z rušilno močjo komaj ene desetinke kiloton. Praktično to pomeni, da spodnja meja a-tomskega orožja sovpada z gornjo mejo tako imenovanega klasičnega orožja. Toda ((prelivanje* od enega do drugega olajšuje vojno stopnjevanje in omogoča prehod S klasičnega na atomsko o-rožje in iz klasične v atomsko vojno. Nadaljnja nevarnost tako lekoč vsiljuje nekakšno postopno večanje taktičnega atomskega orožja od najnižje do najvišje ravni, in sicer od taktičnih atomskih izstrelkov z rušilno močjo 0,1 kt, do taktičnih atomskih izstrelkov z rušilno močjo 500 kt. Imamo namreč opravka s celo vrsto vmesnih atomskih izstrelkov z 0,2, 0,5, 1, 2, 5, 10 itd. kiloton. če bi blaznost človeka prišla tako daleč, da bi kjerkoli uporabili tudi najmanjše izmed taktičnih atomskih orožij, na primer izstrelek z rušilno močjo 0,1 kt, se postavlja logično vprašanje, ali se bo tudi ustavil? Ali ni bolj logično, da bo nato nadaljeval z vedno močnejšim pa čeprav še vedno «taktičnim» atomskim o-rožjem, za katerega tmo rekli, da sega do 500 kt po nekakšnih ameriških merilih. In ko smo že tam, ko smo že pri 500 kiloton-skih izstrelkih, kdo bo še postavljal meje? In kakšna je ta meja? Iz tega moremo logično sklepati, da se tisti ameriški krogi, ki groze z atomskim orožjem, pa čeprav demantirajo možnost uporabe teh strahotnih uničevalnih sredstev, igrajo z usodo vsega človeštva. V tem primeru bi ne bil več govor o omejeni vojni, konkretno o vietnamski vojni, pač pa o svetovni katastrofi. •k**********************************^******1* 1 GRAHAM GREENE: I I Tihi Američan Poslovenil Miroslav Ravbar ■ ,. ******************* 14. Roka mi je ležela na revolverju, ki so mi ga posodili, in neki človek je stal na pragu s svečo v roki. Na glavi je imel jekleno čelado, ki mu je zasenčevala oči, in šele, ko je spregovoril, sem spoznal, da je Pyle. Boječe je rekel: ((Strašno žal mi je, da sem vas zbudil. Rekli so mi, da lahko tu spim.« Nisem se še čisto zbudil. «Kje ste dobili to čelado?« sem ga vprašal. «0, nekdo mi jo je posodil,« je rekel nedoločno. Za sabo je vlekel vojaško torbo in začel jemati iz nje volneno spalno vrečo. ((Imenitno ste opremljeni,« sem rekel in premišljeval, zakaj se morava prav tu srečati. «To je običajna potna oprema naših zdravstvenih enot. Posodili so mi je v Hanoju.« Iz nje je vzel termosko, špiritni kuhalnik, krtačo za lase, brivski pribor in konservo. Pogledal sem na uro. Bilo je že skoraj tri. 2 Pyle je urejeval svoje stvari Iz zaboja si je naredil polico, nanjo je postavil zrcalo in brivski pribor. ((Dvomim, da boste tu dobili vode,« sem rekel. «0, do jutra je imam še zadosti v termoski.« Sedel je na spalno vrečo in si začel sezuvati škornje. «Le kako ste prišli sem?« sem vprašal. ((Pustili so me do Nam Dinha, da obiščem našo proti-trahomsko postajo, in tam sem najel čoln.« «čoln?» «No, nekaj takega — ne vem, kako se reče. Pravzaprav sem ga moral kupiti. Ni bil drag.« «In ste prišli sami?« «Saj ni bilo težko, pomagal ml je tok.# «Vi ste nori.« «0, ne. Edina nevarnost je bila, da ne nasedem.« «Ali da vas obstreli kaka mornariška patrola ali francosko letalo. Ali da vam Vietminci prerežejo vrat.« Plaho se je zasmejal. «No, in vendar sem tu,» je rekel. «In čemu?« «0, iz dveh razlogov. Toda nočem vas motiti v spanju.« «Nisem zaspan. Sicer pa se bo kmalu začelo streljanje.« «Ali smem postaviti svečo drugam? Tu mi je presvetlo.« Zdelo se je, da je živčen. «Kateri je prvi razlog?« «Torej, pred dnevi ste mi rekli, da je ta kraj zanimiv. Ali se spominjate, ko smo bili z Grangerjem... in Phuong?« «In?» ((Mislil sem si, da si ga moram ogledati. Da povem po pravici, sram me je bilo zaradi Grangerja.« ((Razumem, stvar je preprosta.« «No, sicer pa ni bilo nobene resne nevarnosti.« Začel se je igrati z vezalkami pri čevljih in nastal je dolg molk. ((Nisem bil popolnoma pošten,« je rekel nazadnje. «Ne?» ((Pravzaprav sem prišel obiskat vas.« «Mene ste prišli obiskat?« «Da.» «Zakaj?» V mučni zadregi se je ozrl od vezalk. «Moram vam po- vedati — zaljubil sem se v Phuong.« Zasmejal sem se. Nisem se mogel zdržati. To je bilo tako nepričakovano, on pa tako resen. «Ali niste mogli počakati, da se vrnem? Prihodnji teden bom zopet v Saigonu.« «Tu vas bi lahko ubili,« je rekel. ((Potem bi bilo nečastno. Sicer pa ne vem, ali bi mogel ves ta čas prestati brez Phuong.« «Ali hočete reči, da ste se ji umikali?« ((Seveda. Ali mislite, da bi ji povedal — ne da bi vi vedeli « ((Navadno je tako. Kdaj se je to zgodilo?« «Zdi se mi, da tisto noč pri Chaletu, ko sem plesal z njo.« «In jaz sem mislil, da se ji niste nikdar dovolj približali.« Zmedeno me je pogledal, če se je meni zdelo njegovo vedenje prismojeno, je bilo moje njemu očividno nerazumljivo. «Veste, mislim, da je bilo zaradi tega, ker sem videl tista dekleta v tisti hiši. Tako lepe so bile. No, lahko bi bila med njimi, želel sem jo zaščititi.« ((Mislim, da ne potrebuje zaščite. Ali vas je gospodična Hei povabila?« «Da, a nisem šel. Umikal sem se.» žalostno je rekel: «Bilo je strašno, čutim se kot izdajalec, toda verjemite, če bi bili poročeni, se ne bi postavil med moža in ženo.« «Zdi se, da ste sedaj zelo gotovi, ko se postavljate,« sem rekel. Prvič me je razdražil. «Fowler,» je rekel, «ne vem, kako vam je ime.« «Thomas. Zakaj?« «Ali vam lahko rečem Tom? Nekako se mi zdi, da naju je to zbližalo. Hočem reči, ljubezen do iste ženske.« «In kaj boste sedaj storili?« Navdušen se je usedel, za njim so bili zaboji. «Sedaj je vse drugače, ko veste,« je rekel. ((Zasnubil jo bom, Tom.# «Rajši mi recite Thomas.« «Morala bo izbirati med nama, T.omas. Ali ni to fair?» Ali je zares bilo fair? Prvikrat sem začutil mrzel dih osamljenosti. Vse je bilo fantastično, a vendar... Pyle je bil morda beden zaljubljenec, toda jaz sem bil beden človek. V svojih rokah je imel neizmerno bogastvo meščanskega ugleda: lahko ji je ponudil zakon. Začel se je slačiti in pri tem sem si mislil: «Tudi mlad je.» Kako zoprno je bilo zavidati Pylu. Rekel sem: «Ne morem se oženiti z njo. Doma imam ženo-Nikdar ne bo pristala na ločitev. Pripada anglikanski cerkvi — če veste, kaj to pomeni.« «žal mi je, Thomas. Mimogrede, moje ime je Alden, če hočete...« «Bolj všeč mi je Pyle,» sem rekel. «Moje predstave govore vedno o Pylu.» Zlezel je v spalno vrečo in iztegnil roko proti sveči. «Joj. kako sem vesel, da je to minilo, Thomas. Zelo slabo vest sem imel.« Sedaj je bilo že preveč jasno, da je nima več. Ko je sveča ugasnila, sem videl ob svetlobi zunanjih pl®‘ menov samo obrise glave s kratko ostriženimi lasmi. «LahkO noč, Thomas. Dobro spite,« in takoj za temi besedami se je kakor ob geslu v slabi komediji začelo pokanje, brnenje, žvižganje granat. «Zaboga, ali je to napad?« je rekel Pyle. ((Poskušnja onemogočiti napad.« «No, zdi se mi, da s spanjem ne bo nič.« «Ne bo, ne.» ((Thomas, želim vam povedati, kaj si mislim o tem, kako ste sprejeli to stvar — bili ste čudoviti, čudoviti, druge besede ni za to.» «Hvala.» «Videli sto mnogo več sveta kakor jaz. Veste, Boston je * * * * v marsičem nekoliko — tesen, čeprav niste Lowell ali Cabot. želel vas bi vprašati za svet, Thomas.« «0 čem?« «0 Phuong.« «Jaz ne bi verjel mojim nasvetom, če bi bil na vašeifl mestu. Pristranski sem. Hočem jo zadržati.« (Nadaljevanje sledi) I1R|.'I)NI«TV(>- TRST — UL MONTECCH1 8 11 TELEFON «3-808 In 94-838 - Postni preda) 559 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 Mag'-’o l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 4t. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej. aJmiBtna 2 250 Ur Dolletna 4 400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PqStn) tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z» čem erna . . p start ag S/1 telefon 22-207 teko« račun pri NarMru hanki v Ltuhljanl - 501-3-2(0/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega Rtolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglas) 40 Ur beseda - Oglasi za tržaSko in 1 ' ’ gorlSko pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh d-ugth O krajin Italije prt sSocieiS Pubbllcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo trpkega tiska, Trst_______________________________________________________________________