Stev. 103.
v UnfiiJnni, v ponedeljek dne 6. malo isei
• ■ i- .tm.- •amcvjazr.

• Velja po poŠti:
sa telo lete naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'- -četrt leta „ „ 6-50 \ aa en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
(aa teto leto naprej K 20' -^ polt leta „ m H©°- -
/Mi §etrt leta w „ §"~ nn ir.ti mesec „ n
?(m [joJIll na dom 2G fa wa mesec,
Posamezne Stev, «0 lhi„
leto XXXV.
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat o ... 13 h t* dvakrat . „ . , 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta * 26 h PH večkratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
>«sak dan, IzvzemSI nedelje lli» praznike,- ob pol 6. url popoldne
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod {cz
___dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
*lt vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L- Vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Mene, tekel, uforzin.
Šc malo dni nas loči od onega trenutka, ko bode na vseli vekov veke padla tudi zadnja »trdnjava« slovenskega liberalizma: Bela Ljubljana. Ne padla, marveč vstala bo, pro-budivši se iz tolikoletnega spanja, iz tako dolgotrajne omotice, v kateri so jo znali na umeten način s strupom slepečili fraz, obetov n laži vzdržati v narkozi naši liberalci.
Vse njihovo delovanje je bilo Ic ena sama velika laž, kateri so najboljši izmed njih sami verjeli. To je pa tudi vse, kar se da navesti v opravičenje slovenskega liberalizma. Ogromna večina njegovih pristašev pa ni umevala z besedo »politika« druzega, nego boj za korita, in še ta namenjena samo prvakom in njihovim familijam. Vse ostalo liberalno delovanje ni bilo druzega nego pesek v iči; navadno slepomišenje, brez vseh utrjenih načel, brez določenih sinerij, neresno življenje od danes do jutri.
Obrtniki in trgovci, ki so svoj čas tvorili Klavni kontingent somišljenikov na ljubljanskih liberalnih shodih, so tekom let hočeš nočeš morali priti do spoznanja, da veljajo liberalni stranki k večjemu za štafažo, da pa se stranka žlahte in frakarije v mirnih časih, ko bi bilo treba resno delati, zanje toliko zmeni, kot za lanski sneg. In zato se ni čuditi, če je slovensko trgovstvo iu obrtništvo konečno vendarle spregledalo in obrnilo stranki hrbet, ki nikoli ni imela, a tudi v resnici nikoli ni marala imeti stika ž njim.
Ha liberalna stranka ni niti skušala kedaj privabiti slovensko delavstvo v svoje vrste, ie umevno. Delavec zahteva kruha, ker mora živeti; liberalci pa ga niso rezali nikoli drugemu, kot izkliučno Ie svojim v to izbranim srečnim dinastijam. A ne glede na to: liberalna, buržoazijska stranka jc stranka tipičnih parvenijev, ki se glede ošabnosti, nadutosti in oholosti lahko kosajo z najbolj modro-krvnim aristokratom. Pa še ti ljudje zavihajo svoje nosove samo tedaj, kedar jc to potreba. Liberalen buržoa pa rožlja s tolarji po žepu tudi tedaj, ker se zanje ne bi sicer zmenila nobena živa duša. Zato je tudi povsem umevno, če se roka, ki je ravno prebirala svitle tolarje, skrbno izogiba vsakega stika z uma zano delavčevo roko.
Kar ie ostalega meščanstva, je tudi občutilo blaginjo liberalne vlade, ki mu je preskrbela vse, da mu je obremenila že itak ne ravno lahko življenje v mestu, ki po potresni katastrofi rangira kot jedno najdražjih v naši monarhiji. Da se to mirno, zmerno iu malo živahno meščanstvo konečno tudi vzgnevi in da neha verjeti lepim magistratovim besedam, ie vsekakor umevno.
Tako so preminule nekdanje, s tolikimi trobili skupaj sklicane liberalne vrste, da so
se stajale kakor sneg spomladi. Samo libe-ralno-najkonservativnejši element, slovensko uradništvo se še vedno ne more povsem odločiti, na katero stran naj krene. Toliko let jc pohajalo v iste kavarne, toliko let poslušalo vedno iste fraze, in toliko let bralo skoro izključno »Slovenski Narod«, in kar je najhujše verjelo v nečuveni nerazsodnosti njegovim lažem — da mu ni zameriti, da se težko loči od skoro v meso in kri mu prešlih naziranj. če tudi se mu žc odpirajo oči, in to uradništvo vprašuje: Kako to, da se redčijo od dne do dne boli naše vrste?, pa le šc omahuje, tako nekako kakor zaljubljenec, ki ve, da ga je dekle varalo in vendar še vedno upa: morda se pa le čudež zgodi in morda vendarle ne bo res.
A resnice ni moči ustavljati, in nc luči prikrivati v noči. Ta zbeganost, ta razdvojene st, brezsineruost in breznačelnost ta liberalni Babilon bliža sc svojemu koncu. Delajo se znamenja na nebu, znamenja vstajajo-čega solnca, nam in vsem pravim prijateljem ljudstva v bodrilo Hi radost	in v obsodbo vsem onim, ki si morajo to zoro tolmačiti kot svoj: mene, tekel, ufarzin!
Slovensko ljudstvo iili jc položilo na tehtnico, in našlo je, da so prelahki! Ono ie sodilo, obsodbo pa izvrše oni, ki pridejo za nami in zgodovina.
Volilni boi.
(Kako se napiše ime kandidata.) Volivci za prvi volivni okraj, mesto Ljubljana, naj napišejo na glasovnico Ivan Kregar, pasar v Ljubljani. Volivci drugega volivnega okraja sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta. t. j. ljubljanska okolica, naj napišejo: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. Volivci tretjega volivnega okraja sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič naj napišejo: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Pod-uartu. Volivci četrtega volivnega okraja sodna okraja Kranj in Skorja Loka naj napišejo: Franc Demšar, deželni poslanec na Ce-•šnjici. Volivci petega volivnega okraja sodna okraja Kamnik in Brdo naj napišejo: Dr. Janez Krek, deželni poslanec v Ljubljani. Volivci šestega volivnega okraja sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica naj napišejo: Josip Gostinčar, poduradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani. Volivci sedmega volivnega okraja sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož naj napišejo :Dr, Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. Volivci osmega volivnega okraja sodni okraji Litija, Višnja gora in Radeče naj napišejo: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. Volivci devetega volivnega okraja Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje naj napišejo :Dr. Janko Hočevar, posestnik v Krškem. Volivci desetega voliv-
nega okraja sodni okraji Velike Lašče, Ribnice in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem naj napišejo: Franc Jaklič, deželni poslanec v Dobrepoljah. Volivci enajstega volivnega okraja Metlika, Novo mesto brez občin Poljanica iu Črmoš-njice, Črnomelj brez občine Planina naj napišejo: Franc Šuklje, deželni poslanec v Kandiji. — Volivci! Oddajte dne 14. maja složno svoje glasove za te može!
(Pozor volivci!) Vsak. ki je pravilno vpisan v volivnem imeniku, sprejme sedaj dve od politične gosposke (na deželi od okrajnega glavarstva, v Ljubljani od mestnega magistrata) izdani listi in sicer: a) volivno izkaznico (volivno »legitimacijo«) in b) glasovnico. Obe ti listini sc dostavita vsakemu volivcu v stanovanje. Posebej je opomniti: a) Volivna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva (v Ljubljani od mestnega magistrata) in vsebuje zaporedno številko dotičnega volivskega imenika, kraj, dan in uro pri-četka volitve in pa ob kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volivca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volivcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati in če je kdo ne pokaže, ga komisija izključi od glasovanja. Treba torej gledati, da izkaznico vsak naših volivcev dobi iu jo potem dobro shrani in nikomur ne da iz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo. Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volivca. Če bi pa kdo najpozneje 2-1 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, naj gre sam ponjo. Kam? Na ono mesto, ki ie določeno v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da ie izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volivec mora osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volivec izkaznico izgubi, če se mu uniči itd.? V tem slučaju sc mora zgla-siti pri politični gosposki (okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa na magistratu) in zahtevati duplikat izkaznice. To pa je seve le mogoče, če je šc dosti časa pred volitvijo. Na dan volitve bode le v redkih slučajih čas, pravočasno še priti do glavarstva in nazai. Poleg tega bodo na dan volitev skoraj vsi uradniki kot volivni komisarji iz urada odsotni. Volivna komisija ali volivni komisar na nima pravice, izdajati izkaznice.
Iz tega se vidi. kako važno je, paziti na to, da ima vsak naših volivcev v pravem času izkaznico v rokah in da jo dobro shrani, ker je v njej vtelesena volivna pravica.
Gg. zaupniki na.i tedaj z vso natančnostjo pazijo na to, da je vsak volivec naše stranke pred dnevom volitve v posesti pravilne volivne izkaznice (legitimacije). Organizacija tozadevne kontrole ni težavna.
b) Glasovnica. 'Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrai-nega glavarstva, v Ljubljani pa mestnega magistrata. Drugačna kakor taka, od pristojne politične gosposke izdana glasovnica ie popolnoma neveljavna.
Če bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica zgubila ali pokončala, naj se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu), na dan volitve pa pri volivnem komisarju, kjer dobi novo glasovnico.
Izkaznice in glasovnice naj noben naših nasprotnikom ne da i/, rok. Ponavljamo še: Vsak volivec prinesi seboj na volišče volivno izkaznico iu pravilno izpolnjeno glasovnico. Ne enega ne druzega nc sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volivno pravico. Glasovnico odda volivec pri volivni komisiji, izkaznico le pokaže volivec pri volivni komisiji, potem pa zopet shrani, kajti utegne jo še rabiti. Volivci naj pridejo pravočasno na volišče!
(Sijajen shod v Šmarju.) Na povabilo dr. Šusteršiča zbralo se je včeraj popoldne do tisoč mož-volivcev v Šmariju pri Škrjancu. Dr. Šusteršič, ob prihodu prijazno ^zdravljen, razvil ie mej burnim odobravanjem zavednih mož program S. L. S. Mej velikanskim navdušenjem .ic bila njegova kandidatura soglasno sprejeta. Neki mladi nevolivec. kojega ime za danes iz usmiljenja zamolčimo, osobito ker je še nedavno pri nekem ljubljanskem kanoniku priberačil 50 gld., je hotel »odgovarjati« dr. Šusteršiču. Toda ljudstvo ga ni hotelo poslušati in predlog, da naj.se ga vendar posluša, je bil odklonjen z okroglo tisoč glasovi zoper štirinajst. Mej burnim smehom zbrane množice je moral govornik raz odra. Pri odhodu so volivci prirejali dr. Šusteršiču prisrčne in viharne ovacije. Razun volivcev domače občine bile so zastopane občine Grosuplje na čelu zavednih grosupeljskih mož vrli župan in deželni poslanec g. Košak Št. Jurije, Lipoglav, Slivnica, Račna itd. Bil je velepomenljiv shod, ki je pokazal moško zavednost volivcev v tem delu volivnega okraja.
(Shod na Igu.) Včeraj se je vršil v »Društveni dvorani« na Igu shod S. L. S. Govoril je oh velikem navdušenju navzočih dr. Ivan Šusteršič, ki je razlagal težnje kmečkega stanu in načrt S. L. S., kako pomagati kmetu. Tudi ta shod .ic bila krasna priča zavednosti naših okoličanov.
(Krka.) Danes je govoril pri nas v šoli precej po prvi maši gosood Povše. Shoda se je udeležilo do 200 volivcev. Gospod kandidat je res krasno razvijal program naše stranke. Z veliko navdušenostjo smo sledili njegovim besedam. Prav hvaležni smo gospodu 1'ovšetu za podnčen shod. Imamo
Nekoliko zgodovine liullltinske stolnice — ob nleni dvestoletnici.
Priobčil .1. S-e.
Nc bo morebiti odveč, ako podamo kratko zgodovino poslanka ljubljanske stolnice, ki obhaja letos 8. maja dvestoletnico svojega posvečenja. Podatki so posneti večinoma po zapiskih Janeza Grcgoija Thalnitscherja (Dol-ničar?) pl. Thalberga iz I. 1701 sl. (Historia cathedralis ecclesiae Labacensis auetore Jo-anne Gregorio Thalnitschero j. u. d. Labaci anno MDČČL), ki so izšli v tisku 1. IS82 v Narodni tiskarni« v Ljubljani, deloma tudi po oklicu predstojništva stolne cerkve iz leta 1836 (Gischichte der Frbauung der Dom-kirche .... und Aufforderung zu Deitriigen f it r den Ausbau der Kirchenkuppel).
Kier stoji dandanes naša stolnica jc baje stal za rimskih časov Fortunin tempelj: ko so namreč kopali za temelj škofovega dvorca, ki ga je Žiga Krištof Herberstcin nekoliko prezidal, so našli v kamen vklesano podobo boginje Fortune.
Prvo cerkvico na čast sv. Nikolaju so sezidali tako vsaj poroča Gregor Thalni-tseher po tradiciji čolnarji in ribiči v 7. stoletju. Seveda sc jc bržkone pri tei cerkvici tekom časa precej spremenilo. Tako so jo n. pr. leta 1356. Ljubljančani popolnoma prezi-
dali. Pod koroni stare stolnice jc bila ta cerkvica tudi naslikana Sliko nam je ohranil isti Gr. Thalnitscher. Bila .ic to, kolikor sc da sklepati iz slike, majhna cerkvica z elementi iz poznOrotnanske dobe. Imela jc po pet oken ob straneh, spredaj vrata in tri okenca, na strehi je pa jezdil majhen zvonik. L. 1248. jc bila pri tej cerkvi že župnija. Požar je dvakrat skorej popolnoma uničil to stavbo: leta 1361. iu 1386. Nato so to cerkev popolnoma prezidali in razširili; tako da jc nastala prejšnja stolnica. Tudi ta stavba je dobila tekom stoletij drugačno obliko; tako so ii n. pr. leta. 1519. prizidali stranske kapele; zadnji, ki jc popravljal to staro stolnico, ic bil škof Ra-batta, ki jc leta 1674 razširil brezbiterij.
O stari stolnici nam je ohranil Gregor Thalnitsher precej podatkov. Predno so jo podrli, jo .ie dal njegov plemeniti brat, dekan Anton Thalnitscher po Karolu Martinuzziju natanko premeriti, napraviti tloris itd. Cela stolnica z zvonikom vred je bila dolga 153 čevljev. Zidana ic bila, izvzemši kor, kolikor ga je razširil škof Rabatta, v gotskem slogu. Imela je tri ladje; gotskih stebrov, ki so nosili strop, je bilo 14. Ste'iic so bile od vrha do tal okrašene s slikami. Tudi prezbiterij jc bil okrašen (predno ga ic škof Rabatta prezidal) s slikami, ki pač značijo duha tiste dobe; bili so namreč tu grbi plemiških rodbin: Turjaških, Ursinov, Latnbergov. Barbotov, Rauber-iev itd. Poleg tega je bilo v stolnici vse polno napisov in nagrobnih spomenikov različnih plemiških rodbin na Kranjskem, škofov in stolnih kanonikov. Spredaj je bil 164 čevljev visok zvonik s štirimi zvonovi. Vrata so bila
štiri; vsaka podolžna stran stolnice ie imela po 10 oken, nad prezbiterijem jc bilo veliko polukrožno okno; pe)tlakana je bila stolnica z. belimi in črnimi kamni, deloma samo z opeko. Stara stolnica je imela 12. predno so jo podrli 11 oltarjev. Glavni oltar .ic bil oltar sv. Nikolaja v prezbiteriju, kjer sta sc obhajali vsak dati dve peti maši. Potem so bili sledeči oltarji: Sv. Trojice, sv. Ju rja, sv. Andreja, sv. Barbare, Vseh svetnikov, Odrešenika sveta, sv. Magdalene, sv. Križa, Kronane M. B. iu oltar B. D. M. na sredi cerkve, ki ga ie pa dal škof Scarlichi I. 1631. podreti.
Izmed slik omenimo le ono sv. Nikolaja, ki jo je dal napraviti 1. 162(1. škof T. tiren. V napisu, ki sc je nahajal pod sliko, sc imenuje Hren: ...per Carnioliam et Inferiorem Sty-riani ad Drautn usque iluvitmi reformator... T. Hren je dal naslikati šc več drugih slik. Sploh jc bilo v prejšnji stolnici silno veliko slik, uc samo v ladiii, ampak tudi v kapelah (znani dogodki iz življenja Rudolfa. Habsb., sv. Stanislav Kostka, sv. Barbara, Mojzes in Aron. dogodek i/, življenia sv. Antona Pad., Ko kleči osel na tleli itd.)
V kapeli Vseli svetnikov je bil pokopan Tomaž Hren, »Carnioliae amor et elclici-uni« ... Nagrobni spomenik je imel sledeči napis: »!1ac in tumba retiuiesco pos! labores I honias Crocn, episeopus Labac. S. C. M. c< nsiliarins, ac Rcdemptorcm nieum hic ex-pccto, carnis resurrectioncm, ct vitani ven-turi sacculi. Amen. \nn> MDC1X.
Taka ic bila tedaj prejšnja stolnica. Potrebam časa primerno so morali večkrat kai prezidati in prizidati; tako je u. pr. dal 1. 1519.
tržaški škof Peter postav iti v sredi cerkve že oincuieni oltar v čast M. B. in sv. Ane. Zob časa, hud potres (II. febr. 1699.) iu bržkone precej slaba zidava so bili vzrok, da .ie jelo zidovje pokati iu stolnica razpadati. L. 1670. so cclo mislili, da se bo i«>drla. To jc nagnilo tedaj \ladaioče škofa ljubljanskega, Jožefa grofa Rabatta (1664 83), da ie jel razmišljati, kako bi sezidal novo stolnico. Dal je že napraviti načrt, ki pa sc jc vsled brezbrižnosti nekaterih faktorjev izgubil. A mož se je ustrašil velikih stroškov in tako ni bilo nič s tem projektom. Dal ie samo podaljšati prezbiterij in okrasiti veliki oltar z novo podobo. Šele Janez Anton Thalnitscher pl. Thalbcrg, brat Gregorja Thalnitscherja, ta idealni, za umetnost iz srca vneti mož, tedaj stolni dekan in generalni vikar ljubljanske škofije (glej životopis: »Dom in Svet«, 1901, str. 65 sl.), je iel znova resno misliti na novo zgradbo.
V privatnem pogovoru v proštiji 2. dec. 1699 je vnel za ta svoj naklep tedanjega prošta Janeza Prešerna, kanonika Janeza Pičili ii; Bogomira, grofa I'olh< grajskega iu kamniškega župnika Leopolda Rasp. '/. veseljem so sprejeli ti dobri možje ta nasvet in obljubili precejšnje prispevke.
O stvari se je posvetoval najprej stolni kapitelj in / navdušenostjo pritrdil Thalni-tseherjevi nameri. Kanonik Jurij Wctstaiii ie koj podaril v la namen zlato verižico, dar cesarja Leopolda. Seveda so o vsem tem takoi obvestili tedanjega knezoškofa Žigo Hcr-bersteina (1683— 1701); ta se ni le silno zanimal za novo zgradbo, ampak tudi obljubil, da jo b«. z vsemi močmi pospeševal. Da sc bo
le željo večkrat se udeležiti takih shodov, ki so zares podučni in koristni vsakemu kmetovalcu in delavcu. V znak hvaležnosti pa hočemo na dan 14. maja oddati vsi kot en mož svoje glasove gospodu Povšetu. Živio S. L. S. in njen kandidat g. Povše!
(Shod v Črnomlju.) Iz Črnomlja se nam poroča: Dne 5. maja so volivci sprejeli kandidaturo dvornega svetnika Šukljc.ia soglasno in navdušeno.
(Gojzd.) Včeraj zjutraj smo imeli shod vseh naših volivcev pod predsedstvom domačega g župana. Po poročilu dr. Kreka jc predsednik pojasnil domače potrebe, zlasti da se mora v korist paši izpremeniti gozdni zakon.
(Stranje) Ob 11. je pri nas na obilno obiskanem volivnem shodu poročal dr. Krek. Razvila se je živahna razprava, ki so pri nji posamniki povedali svoje želje posebno glede na lovski zakon in na planine.
(Mekinje.) Pri našem volivnem shodu, ki smo ga imeli popoldne ob pol 3. pod predsedstvom domačega g. župana, je razvijal dr. Krek program S. L. S. Raznesla se je po kamniškem okraju govorica, da je menda v Šmartnem rekel, da mora biti cena živini manjša, žitu pa večja. Pokazal je, kako ne-zmiselno je to očitanje.
(Nevlje.) Za našo občino smo imeli vo-liven shod včeraj popoldne ob pol 5. Poročal je dr. Krek. Predsednik Jakob Virjent je v lepem govoru omenjal več točk, ki naj se zanje zanimlje bodoči državni poslanec kamniškega okraja.
(Volivni shod v Horjulu) se jc izvršil v nedeljo po prvi sv. maši zelo lepo, nad 250 volivcev je bilo zbranih in so zelo pazljivo |x)-slušali Gostinčarja, ki jim je govoril o pomenu volitev in razvil program S. L. S. Ko je spregovoril še župan Stanonik nekaj besedi, ie dal predsednik g. župnik na glasovanje kandidaturo Gostinčarja, k je bila sprejeta soglasno.
(Volivni shod v Št. Joštu nad Vrhniko) se
je vršil v nedeljo, 5. t. m. dopoldne ob polu 12. uri v ondotni šoli ob navzočnosti približno 150 volivcev. Gostinčar ie razvil program S. L. S. iu je govoril o pomenu volitev. G. .lak. Malavašič je nastopil za nekatere nujne zadeve in priporočal kandidatu nastopiti za izvršitev. Govoril ie tudi g. župan iz Polhovega gradca o razmerah cest v tem okraju, na kar ie predsednik shoda č. g. župnik Lackmajer zaključil lepi shod. Pri glasovanju o kandidaturi ni bilo nobenega nasprotnika.
(Velik volivni shod na Vrhniki.) V tej nekdaj liberalni trdnjavi se je vršil včeraj teden eden največjih in najveličastnejših volivnih 'shodov S. L. S. Na prostranem dvorišču in vrtu »Katoliškega doma« se je zbralo nad tisoč ljudstva, da posluša kandidata Jožefa Gostinčarja. Bili so sami pristaši S. L. S. Lenarčič je sicer obljubil priti in staviti vprašanja na kandidata, pa se je premislil in ostal doma. Došla sta tudi dva socija, a iih ljudsko navdušenje ni pustilo ostati, iu sta jo odkurila. Shod ie otvoril dr. Pegan, ki sc je v daljšem govoru bavil z nastopajočimi strankami in njih kandidati. Izvajanja njegova so prišla do zaključka, da pošten, veren Slovenec ne more oddati svojega glasu komu drugemu kot kandidatu S. L. S. Nato se oglasi kandidat ložef Gostinčar, ki v lepem poljudnem govoru ob razloži strankin program in svoj načrt delovanja. Za njim povzame besedo dr. Pegan, ki pojasnjuje glavne točke kmečkega programa S. L. S. Na poziv dr. Pegana so sc oglašali volivci sami / raznimi vprašanji in željami. Na vse so dobili odgovore in pojasnila, ki so splošno zadovoljila. Povedalo se je ljudem čisto odkrito, kai se bo dalo zanič takoi in kaj šele v doglednem času storiti. Končno jc še lior-julski župan Stanonik navduševal volivce za S. L. S. iu nje kandidata. Shod ic traial skoraj cele tri ure, a ic ljudstvo vztrajno in pazljivo poslušalo govornike ter jim burno ploskalo. Po zahvalnih in bodrilnih besedah g.
kapi. Sušnika ter zaključnem govoru dr. Pegana, so se volivci Vazšli z obljubo, da volijo vsi samo Jož. Gostinčarja. Strašili so po Vrli-niki tudi Dragotin Hribar, kandidat liberalcev Gruden in Premerstein, toda na naš shod si niso upali.
(Na Dobrovi) pri Ljubljani se je včeraj vršil mnogoštevilno obiskan shod S. L. S. Govorila sta dr. Schvveitzer in domači gosp. kaplan.
(Sijajen shod v Žireh.) V soboto, dne 5. maja se je vršil v Zireh veličasten volivni shod S. L. S. Zborovalcev je bilo nad 200. Ob |xil 1. uri otvori shod Gostinčar in naprosi za predsednika g. župnika Laha iz Gore. — Gostinčar je nato razvil med vodnimi medklici liberalcev, posebno Julčeta iz Idrije, program S. L. S. in pojasnil veliki |)omen sedanje državnozborske volitve. Za njim je nastopil župan Stanonik iz Horjula, ki je liberalcem delil krepke zaušnice. Mej njegovim govorom so se libcralci zagnali proti mizi in nekaj naših je bilo v nevarnosti, toda plačalo sc jim je krepko. Ko se jc napravi! zopet red, je govoril Stanonik dalje. Ko je končno pozival predsednik liberalce, naj sc kdo oglasi, se ni nobeden hotel oglasiti. Nato je dobil besedo Kristan iz Idrije, ki pa vsled protesta naših ni mogel govoriti, in ko je izrekel nekaj žaljivih besedij, mu je vzel predsednik besedo. Nato so jo odkurili liberalci in socialni demokrati z zborovališča med največjo zabavo naših zborovalcev. Z groniovitimi živio-klici jc bila sprejeta kandidatura Gostinčarja.
(Kandidat S. L. S. gosp. Janko Hočevar) je imel včeraj shoda v Veliki Dolini in na Čatežu ob Savi.
(Blamirani Žirovnik.) Shod, ki ga je sklical včeraj magistratni policijski uradnik Jan-čigaj v imenu patra Vodnika na Ježici, je jasno jx)kazal, kako malo se primejo ljudi slavo-spevi, ki jih piše neodvisni kandidat Janko o svoji markantni osebi po »Narodu« in »Učiteljskem Tovarišu«. Otvoril je shod g. Jančigaj, kateri je med znanimi frazami o dr. Šusteršiču čital »Novo Dobo« in »Učiteljskega Tovariša«, »da kmetje izpoznajo, kako sodijo o kandidatu drugi (?) ljudje.« Ko je bral o slavnem Zirovnikoveni pevskem zboru, so se kmetje muzali, ker jim jc še znana iz »Domoljuba® pesmica, ki jo isti njemu v čast pope-vajo po St. Vidu. Nato se je iiredstavil g. kandidat, ter prav po Hribarjevo slavil svoje plodonosno ( ?) delovanje v Št. Vidu. Potem je pa povedal nekatere točke iz programa S. L. S., a ker je dostavil zraven nekaj »svojega«, je stvar izgubila pravi pomen in pazljiv poslušalec ie dobil vtis, da hoče g. Žirovnik poslušalce le pošteno nafarbati. To so spoznali tudi kmetje in delavci, katerih je bilo do 50 na shodu in so z Zirovniku nc-Ijubimi opazkami dajali duška svoji nevolji. Govoril je o zajcih (o svojih), o zemljiškem davku, o vojaščini, o obrtnih vajencih in zlasti o učiteljskih plačah. Nazadnje .ie dejal: »Programa vam obširnega ne bom razvijal, ker to je moja kandidatura«. (Sedaj imamo že dva gg. Programa!) Ko ie končal, sta mu samo dva aplavdirala. Nato jc govoril kmet Verbič proti Zirovnikovi kandidaturi. To ie gospode spravilo v jako neljub položaj, zlasti ker so mu vsi pritrjevali. K besedi se je oglasil še mizar Frman. a g. Jančigaj mu je ni hotel podeliti, kar ie povzročilo med poslušavci irecej hrupa. Govoril jc potem še g. Drenik c šolstvu in shod se je zaključil ne da bi se dala Zirovnikova kandidatura na glasovanje. Na shodu, ki ie trajal tričetrt ure, se je lahko g. Žirovnik prepričal, da iz njegove moke ne bo kruha in da se le smeši s svojo kandidaturo.
(Zirovnikovi vrahiči.) Doslej je bil zajec tisti, na kojega ie g. Žirovnik obračal pozornost; včeraj smo pa slišali tudi o vrabičih. To je bilo pa takole: Pri Zibertu na Trati je sklical shod to se reče: Hribarjeva policija v osebi .lančigaia ga je sklicala in g. kandidat Janko je z vso privlačno silo svoje duhovite govorance pripovedoval strmečim poslušav-cem o vrabičih. Shod, ki je bil na|)ovedan
ob 5. uri popoldan, je otvoril g. Jančigaj ob pol 6. uri, ker je vendar upal, da se bo do tedaj nabralo kaj neodvisnih volivcev, ter podelil besedo g. Zirovniku. G. kandidat je oni dan naročil pri g. kaplanu »Slovenca«, in ne brez uspeha. V tem kratkem času jc ix>stal »klerikalec«. Iz »Slovenca« je iz raznih govorov naših kandidatov skrpucal neki program in ga sedaj kot svojo robo prodaja po ljubljanski okolici. Vselej pa pridene zraven kakšno novo svojo famozno idejo. Tako je včeraj k že znani deklamaciji dostavil: Kranjska dežela je »foglovž«, v katerem so sami vrabiči; treba je, da pride tja še kaj drugih tičev. Da, tako je, gospod Žirovnik! Magistrat ljubljanski je tisti foglovž, iz katerega letajo vrabiči a la Jančigaj celo v Št. Vid, no, 14. maj bo že naučil te vrabiče! Žirovnik je govoril o gnojnici, katero naj kmetje vozijo na njive, ter se s smešno samohvalo bahal koliko je že storil za Št. Vid. Gnojnico liberalno so naši kmetje že zvozili na njive, njegova samohvala pa lahko tudi njega spravi med gnojnico, če bo dosti rogovilil. Kmetje naši niso tako neumni, da ne bi spoznali kdo dela zanje. Ali ni smešno, če se bahate g. Žirovnik, da ljudstvo izobražujete; to je vendar vaš poklic. A ta izobrazba ni taka, kakor se hvalite, o tem nam pričajo ne baš nežni sadovi in vaši dopisi o »zauber puncah« v »Slovenskem Narodu«. Pojte se solit s svojo požrtvovalnostjo. Šentvidci smo ie siti! Sicer pa nam Zirovnikova kandidatura in zlasti včerajšnji shod nc dajeta prilike razburjati se: Na shodu je bilo 42 oseb, med njimi 15 nevolivcev in nekaj socialistov. Našega |xiročevalca niso pustili na shod. V Št. Vidu in v Dravljah dobi morda Žirovnik 20 do 30 glasov; toliko mogoče tudi drugodi. Zivio!
(Pobožni kandidat Žirovnik.) Na včerajšnjem shodu se jc hvalil kakšen kristjan je. Dejal je, da ni proti veri in duhovnikom, kar kaže dejstvo, da jc povabil na shod g. kapla-na. Informirali smo se o tem in izvedeli, da je gola neresnica. G. Žirovnik, kako se pravi takemu, ki neresnico govori? . . .
(Čopov shod na Jesenicah) včeraj popoldne je bil klavern in smešen. Med krščanskim naukom so se pričeli zbirati v Schrcyjevi gostilni poleg Schreya župan dr. Kogoj, Humer, Bizjak, Ratičan, Bokal, Kapus, kmet vseh kmetov Gregorjevec, Berglez, župan s Koroške Bele, Potočnik in prišel je tudi Ztimer z Javornika. Duše liberalnih Jeseničanov Fa-binca ni bilo na shodu. Pričeli so prihajati na shod tudi naši in pa socialni demokrati, med katerimi se je kar poizgubila liberalna četica, ki jc privandrala tudi iz Radovljice na shod. Liberalni cirkus, pardon shod, je otvoril liberalni kandidat Co|), ki jc, ko je predlagal predsedstvo, povedal, da naj glasujejo le liberalci. Vzdignilo se jc nekaj liberalnih rok in izvoljen je bil glavni poveljnik gorenjskih liberalcev, radovljiški Vilfan, ki je podelil besedo liberalnemu kandidatu Čopu. Komaj je Čop odprl modra svoja usta, pa so bili že na vrsti farji. Nato si je pa mislil kandidat, kajli sc bom še mučil iu pričel je po Hribarjevem zgledu čitati program narodno-napredne stranke. Izpustil je iz njega, kar mu ni bilo všeč iu si tako po Hribarjevem zgledu zopet ustvaril lastni program. Govoril je za njim radovljiški dr. Vilfan. Značilno se nam jc zdelo, ko je priix)vedoval, da ni za razporoko, za katero so pač liberalci drugod. Fejst je govoril »kmet vseli kmetov« Grcgorjevec, ki je pripovedoval, da je imel svoj čas pekarijo, končal pa jc svoj govor: Jest ne znam govoriti, zdej naj pa drugi. In mogočni Schrey jc na tem shodu odkril svoje za delavstvo vneto srcc. Povedal je, kar delavstvo že dolgo zahteva, da ie potrebna lekarna na Jesenicah. Zupan dr. Kogoi ie pa govoril o zahtevah zdravnikov. Besedo je želel gospod Peter Rozman, a so mu povedali, da je ue dobi. Čopovo kandidaturo je dal na glasovanje radovljiški dr. Vilfan in siccr ie povedal, naj dvignejo roke le somišljeniki in ko je pozval nasprotnike na protiglasovanje, je pristavil.
da imajo pravico protiglasovanja le libera' Pravi cirkus, so rekli udeleženci, ko so za I ščali zborovanje in pristavljali, da bo vle S Čop 14. majnika na Jesenicah ploh! LibehJ cem se odgovori na shodu volivcev S. L. I dne 9. t. m. ob 4. popoldne v »Delavsk I dotnu«.	li'
Štajerska.	H
(Volivni shodi »Kmečke zveie«) so v iff. Rupertu nad Laškem, Šmarjeti, Grabnu |l i Vidmu in |x)scbno v Globokem so izvrstlo vspeli. Kandidatura dr. Benkoviča je bila pc I sod soglasno sprejeta.	'
Druge dežele. (Reklamacije na Dunaju.) Skupno število reklamacij na Dunaju je: 22.642 oseb je zahtevalo, naj se iih vpiše v volivni imenik, 16.836 osebam so ugodili. Izreklatniranih jc bilo 15.704 osebe, od teh reklamacij je bilo resničnih 11,687.
LAŽI O PRESTOLONASLEDNIKU.
Nadvojvoda Jožef jc rekel več ogrski! plemcnitašem, da se čudi prestolonaslednik, ker trde o njem, češ, da sovraži Maiare. To nadvojvodo Franca Ferdinanda boli in ga j; zato jKMiblastil izjaviti, da te vesti niso resnične in da so neutemeljene.
NAGODBENA VPRAŠANJA IN TRGOVSKE ZBORNICE.
Beck jc zaslišal 4. t. m. zastopnike trgo-škili zbornic z ozirom na nagodbena vprašana z Ogrsko. Beck jc obvestil odposlance o perečih vprašanih. Odposlaništvo'je izjavilo, da ie zadovoljno z njegovmi izvajanji in vzelo z zadovoljstvom na znanje, da hoče zastopstvo obvestiti o podrobnostih dogovorov.
PROTI KRISTJANOM NA KITAJSKEM.
V Ravalpinaiju jc bil velik shod. Nasto-|)ali so na njem proti Evropcem in proti angleški vladi. Po shodu so nastali nemiri. Policija ui imela nobene moči in so jo porazili. Nato so razrušili policijsko poslopje. Uporniki so nastopili tudi proti kristjanom. Misijonarji so veliko trpeli. Zažgali so uporniki misijonsko šolo in mnogo misijonskih poslopij.
SESTANEK ITALIJANSKEGA KRALJA Z AERENTHALOM.
Italijanska kraljica Helena je nevarno obolela. Malone vsak dan jo trese mrzlica. Ko nastane ugodno vreme, se preseli kraljica v Bacconigi, kjer se sestaneta z avstrijskim zunanjim ministrom Aerenthalom.
ZOPET NAPAD NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA.
Dne 3. t. m. so odkrili zopet nov podkop, jm) katerem so nameravali ubiti guatemalske-ga predsednika. O prvem ponesrečenem napadu na predsednika smo jx)ročali.
POIZKUŠEN NAPAD NA ANGLEŠKEGA KRALJA.
Med potovanjem angleškega kralja v Pariz so najbrže anarhisti pokvarili kolesa tako, j da je malo manjkalo in bi bil nastal požar. Napad so pravočasno opazili.
Dnevne nouice.
+ Za častnega občana je imenovala občina Srednja vas svojega župnika č. r. Jan. Berlica.
-I Imenovanje. G. Ivan Okretič, 'šje-sodni svetnik v Trstu, prideljen gener. tem državnemu pravdmštvu, ie imenovan generalnim odvetnikom najvišjega sodišča.
— Planinska podružnica v Kranju priredi v letu 1907 sledeče društvene izlete: 1. Kran.i-Grmada-Otožec-Loka dne 12. maja, oziroma 26. maja, ob pol sedmih odhod iz Kranja, ob treh popoldne prihod v Škofjo Loko. 2. Kranj-Besnica-Nemiljc-Selca-Loka dne 9. juniia, oziroma 16. junija, odhod ob šestih zjutraj; zbirališče Savski most. 3. Dne 29. in 30. rož-
nova stolnica zidala, to je bila gotova stvar. Najprej so razposlali na vse župnike v škofiji jx)ziv k prispevanju za novo stolnico.
Lotiti se je bilo ogromnega dela; umliivo, aa je marsikdo skušal Thalnitscherja pregovoriti, češ, kje vzeti denarja in druge |x>trcb-ščine. A vedno mirni iu premišljeni dekan se ni dal opiašiti; on je bil popolnoma na mestu, da izvrši to častno nalogo, ki jo je prevzel: zaupajoč v božjo previdnost se je lotil zidanja nove stolnice in to nalogo, ki si jo je postavil, tudi častno izvršil.
Najprej je bilo treba rešiti vprašanje, ali naj se stara cerkev popolnoma podere, ali naj sc pusti pred nekaj leti podaljšani prezbiterij? Potem, ali naj bo obrnjena nova cerkev proti škofiji ali na cesto? Vsi so bili za to, da še stolnica pojx)lnoma iznova sezida. Ker so bili prejemki sprva pičli, so pustili kor, a pozneje so tudi kor znova sezidali.. Splošna želja je bila tudi. da naj bo nova stolnica obrnjena na cesto, a razne zapreke niso dopuščale te po-zicijc: Ze tla ob Ljubljanici so sc zdela pre-mehka in bali so se stroškov za zabijanje kolov v tla; napoti so bili škofovi hlevi, stanovanja vikarjev in zakristana, šola, ki bi se morala podreti; pa tudi magistrat bi stavil zapreke, ker bi ne imel pripravnega prostora za sejme itd. Zato so sklenili naj gleda nova stolnica po stari šegi proti vzhodu.
Dekan Thalnitscher je hotel sezidati čedno ccrkev, dostojno škofijsko stolnico: zato je obrnil sedaj vso svojo pozornost na to, da dobi pošten načrt, izvrstne arhitekte in solidne delavce. Posvetoval se je z izbornim arhitektom, kapucinskim bratom Florencijanom,
Karlom Martinuzzijem, Frančiškom Ferrato, Mih. Sanierliiem i. dr. Martinuzzi je napravil načrt za novo stolnico, a Thalnitscher mu ni zaupal in tudi izročil dela pri novi zgradbi, in jx) pravici: lovski grad grofov Turjaških, ki ga jc sezidal la mož, je namreč že tedaj jel razpadati iu bati se jc bilo, da sc v kratkem podre. Florencijan je napravil kar dva načrta s kupolo, a ta ic odšel iz Ljubljane v Varaž-din, kjer je kmalu potem umrl. Florencijano-vettiu zelo podoben načrt je napravil F. Fer-rata (iz Milana). Novoimenovancmu škofu ljubljanskemu, grofu Ferdinandu Ktmburgu, ki sc jc tedaj mudil v Rimu, jc Talnitscher takoj poročal o nameravanem zidanju iu mu poslal tloris in opis stolnice. Škof Kiinburg se je koj zavzel za novo zgradbo in sc posvetoval z rimskimi arhitekti, zlasti z slovečim Andrejem de Puteis S. J., imenovanim »Pozo«. Leta je napravil na škofove stroške lep načrt za novo stolnico in jx> tem načrtu so začeli zidati.
Zadnje sta vodila Ferrata in Samerli (Zamrl? |x)zncje Samerli) Zamrl in Fr. Bom-basi. Bombasi je namreč stopil na mestu Fcr-rate. Ta jc namreč hotel sam voditi vso zidavo in zato se je spri z Zamrlom; posledica jc l ila, da je v svoji trmi popustil delo in ga pozneje tudi dekan ui hotel več sprejeti, dasiravno sc je jel kesati.
Delo sc jc torej pričelo. Precej materi-jala, lesa, kamenja, apna, so navozili že v letu 1700. 3. aprila I. 1701 ic bila ob priliki svetega leta. zadnja pridiga v stari stolnici; pridigoval je Matiia Paradižič S. J. 5. aprila so zaključili službo božjo in prenesli sv. Rešuje Telo v |x>-
leg stolnice (na mestu današnjega župnišča) stoječi oratorij sv. R. T. (Oratorium Corporis Christi). 6. aprila so iznesli cerkveno opravo in nagrobne spomenike. (Nagrobne spomenike Lambergov so izročili tedanjemu pasavskemu škofu, kardinalu grofu Jan. Filipu Lambergu). Do 14. maja jc bila cerkev izvcčinc jx)drta; do 6. junija so pa izkopali temelj. Med tem časom je pa Ljubljana izgubila svojega škofa. Grof Žiga Krištof Hcrbcrsteiu .ie namreč rc-signiral in se podal v Perugio, kjer je vstopil
v kongregacijo sv. Filipa Nerija. Njegov naslednik grof Kiinburg, ki se jc kot solnograški kanonik mudil v Rimu, jc dal, kakor smo že omenili, tedaj napraviti nov načrt za stolnico. 6. junija so tudi vložili temeljni kamen. Novi škof, ki se je sicer bolj malo mudil v Ljubljani, ie došel meseca avgusta v svojo rezidenco in obljubil svojo podporo pri zidavi stolnice, sicer je pa nadzorstvo popolnoma prepustil dekanu.
Ko jc temelj stal, so hitro naprej zidali. V zid so vzidali na zunanjih straneh precej spomenikov iz stare stolnice in stare Emone. Na pročeljni strani jc vzidano iz kamna izklesano obličje Odrcšcnikovo (iz prejšnje stolnice). Gregor Thalnitscher je namreč opazil, kako so zidarji vse ostanke iz stare ccrkve, tudi umetniške vrednosti, uporabljali kot materija! za zidavo, zato jc hotel, da se ohrani vsaj nekaj in tako so to glavo »me hortatore«, kot sam pravi, vzidali na pročeljni strani. Da bi bili zidovi tem trdnejši, so jx>rabili tudi veliko vina, ki so ga primešali v mort. Ko so dozidali stavbo do zgornjih oken, so meseca oktobra zaključili delo za leto 1701.
Po zimi pa Thalnitscher ni miroval; na-
biral je potrebnega denarja, hodil je na Ifi gledat apnenice, da bo dovolj apna priprav-ijenega, in se |xj.svetoval s kamnoseki, kje bi dobil lahkega in cenenega kamena za svod; in k sreči so odkrili tak kamen ob vznožju Grada. A nekaj je pa dekana vendar dražilo, to namreč, da je takrat v Ljubljani vse zidalo, jezuiti so lepšali svojo ccrkev in popravljali zvonik, frančiškani so tudi nekaj popravljali zunaj cerkve, klarisc so zidale kapelo Srca Jezusovega in avguštinci so gradili zid okolu svojega vrta; ravno vsled tega je pa bilo vse dražje: materijal in delavci — in to ni bilo všeč dekanu.
19. aprila 1702 so zopet začeli zidati. Kot kak znak srečnega začetka so smatrali to, d; |)otres 19. aprila stolnice prav nič ni iroškodo-val. 27. septembra je bila polovica stolnici (glavna ladija) nekako dozidana iu 28 septembra so jeli tesarji postavljati streho. Delo v tem letu jc zaključil Mih. Zamrl, ki je v novembru podrl šc stoječi del stare stolnice, prezbiterij.
V I. 1703. je zidanje silno oviralo slabo vreme, zlasti deževna pomlad in jesen. Najprej so izkopali in odpeljali nerabni materijal podrte stolnice. Z velikimi slovesnostmi je 18. jim. škof posvetil in vložil vogelni kamen.
Ker jc dekan sklenil postaviti v tem letu en del oboka nad že dovršenim delom stol niče, ometati notranje in zunanje stene ter pričeti s slikanjem, jc moral iskati izvežba-nega slikarja, a vedel ni, kje bi ga dobil. Dekan povabi slovečega jezuita Andr. de Puteis (Pozo), a ta jc odklonil jx>nudbo, ker je bil z delom preobložen. Dekan sc jc moral drugam obrniti. Tedaj mu nasvetuje Jan. Andr. Čop-
nika Črna prst-Savica; odhod 28. junija ob pol eni popoldne, oziroma petih popoldne z gorenjskim vlakom. 4. Dne 14. julija, oziroma 21. julija Stol. 5. Dne 17. in 18. avgusta Vi-šarje. 6. V prvi polovici septembra Triglav.
—	Nesreča na cesti. V nedeljo sta trčila na novomeškem trgu dva vozova skupaj. Eden teli vozov je baje močno poškodovan. Raz drugi voz je padel voznik.
—	Slovenske vesti iz Amerike. V Clevelandu je streljal Josip Zidar na svojo ljubljenko, ker je odločno odklanjala vse njegove ljubezenske ponudbe, vendar ie k sreči ni zadel. Zidar pride pred porotnike. — V mestni bolnišnici clevelandski^ je umrl Josip Papež, star 45 let, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. — V Ellyjti (Minn.) so pri občinskih volitvah dobili Slovenci večino v mestnem odboru. — V Ellyju so se poročili g. Puš z gdč. Tkalčič in g. Jos. Erzar z gdč. Marijo Bacelj. — V Mochavki (Mich.) se je v rudniku ponesrečil pri nakladanju rude J. Pescel.
—	Umrl je v Škofji Loki c. kr. sodnijski kancelist g. Mat. Logar.
—	Prememba posesti. Mesar in gostilničar g. J. Javornik v Kandiii je kupil posestvo vdove g. NVindischer, ki se preseli v Ljubljano.
—	Samomorilca našli. V gozdu na Rožniku so v soboto popoldne našli obešenega 52 let starega posestnika Janeza Perkota iz Spodnje Šiške, katerega so pogrešali od 26. aprila t. I. Perko se je že dvakrat poizkusil obesiti, a ga je takrat rešil sin.
—	Sostro. Z veseljem in z otroško ljubeznijo je sprejela župnija soštrska svojega novega gospoda župnika Ivana Molj. Lepo okrašena cerkev, toliko ljudstva pri pozdravu in pri podoknici gospoda župnika lahko prepriča, da so srca župljanov sprejemljiva za vse dobro. Bog daj obilo blagoslova celi župniji!
—	Voda v bohinjskem železniškem predoru. — Delo v predoru. Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: Na 108 kompadi — v drugem kilometru teče mrzel studenec, prav za prav potok z navpičnim in stranskim pritiskom v predor. V deževnem vremenu redno narašča in še z večjo silo drvi skozi za odtok napravljene vdolbine oboka naravnost na že-leznični tir. Mrzel — neprijeten poliv in šum tega pozenieljskega potoka je čutil vsak vlak v predoru. Ker je pritisk postajal vedno močnejši in je deroča voda zidovje oboka vedno bolj razjedala, bati se je bilo prej ali slej ne sreče. Treba je bilo misliti, kako ta nedostatek odpraviti. Vodstvo grajenja železnice je kočljivo delo poverilo g. inžinirju Hontschicku. Pod njegovim spretnim vodstvom izstreljali so delavci nov stranski rov, dolg 13 m. Koncem istega krenili so polagoma poluokrožno proti jugu kvišku ter dospeli z novim rovom tri metre nad predorom. Tu je počil zadnji strel. In glej! Voda je zadrvila s tako silo po novem stranskem rovu, da so delavci z g. inženirjem komaj ubežali v predor. Za njimi se je valilo kamenje in gromoz. — Nad novo vdolbino gore sliši se bobnenje padajoče vode ; biti mora v notranjosti gorovja velikanska podzemeljska jama.
— Otrok utonil. — Mati pri reševanju se zastrupila. Včeraj popoldne se je prevrnil na Ilovici mal otročji voziček v katerem je ležal osem mesecev stari otrok posestnika Franceta Dolinšeka. Voziček je stal v bližini vode. Blizu je prišel dve leti stari Dolinšekov otrok, ki je voziček z osem mesečnim otrokom rinil 50 korakov naprej in ga prebrnil v jarek. Otrok je pal iz vozička v vodo in utonil. Ko je mati prinitela reševat otroka, zadela je z nogo ob neko stvar in si zastrupila kri. Otroka so prepeljali v mrtvašnico, nevarno bolno mater pa v bolnico.
— »Deseti brat« na Dunaju. — Kakor se nam poroča, bode uprizorilo slovensko katol. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju dne 12. maja prvič na odru češkega Narodnega Doma (XV. Turncrgasse 9) znano narodno igro »Desetega brata«. To jc že tretja slovenska narodna igra, ki jo je to vrlo delujoče društvo spravilo na oder. Prvo leto »Rokov-njače«, lansko pomlad Finžgarjevega »Divjega lovca« in to pot »Desetega brata«. Ni nam treba povdarjati pomena teh predstav za dunajsko slovensko kolonijo. Kdor je bil pri prvi predstavi Rokovnjačev, ko se je trlo občinstva, ta je živo čutil, da se je s tem poskusom udomačiti slovenske gledališke predstave na Dunaju, izpolnila velika vrzel. Vkljub velikim težavam, ki sc ima z njimi boriti »Straža«, se vendar ni vstrašila nadaljevati začetih predstav, ker ima trdno nado, da bodo vsi dunajski Slovenci brez razlike vedeli ceniti njeno plemenito prizadevanje. — Največ zaslug za te predstave si jc steklo akadeniično društvo »Danica«. Ta je prva izprožila misel za te predstave in tudi letošnja prireditev se more izvršiti le s požrtvovalnim sodelovanjem njenih članov. — Ali niti »Straža« niti »Danica« ne bodeta mogli vztrajati pri za-početem podjetju, ako dunajsko slovensko občinstvo obilno ne pride k predstavi, in tako gmotno pomore v pokritje velikih stroškov, ki jih stane predstava. Cene prostorov:
1.	vrsta miz 3 K; II.—IV. vrsta miz 2 K; V.— VII. vrsta miz 1 K 40 v; VII. XII. vrsta miz I K; galerijski sedeži I K; stranski sedeži 1 K; stojišča fiO v. — Začetek točno ob polu 7. uri zvečer. — Blagajna se odpre ob 5. uri. Vstopnice se dobivajo v akad. društvu »Danici«, VIL, Langc gassc 16, Tli. 6; ali pa zvečer pri blagajni.
— Poročil se je v Gorici črkostavec g. Mohor Jenko z gospodično Amalijo Jug. — S Sela poročajo, da se je ondi poročil g. Josip Grošelj, podobar, z gospodično Tončko Mar-kelj iz KaJic.
Ljubezenska tragedija v Vidmu. — Umor in samoumor. V noči od 2. na 3. t. m. jc 44letni kapitan trgovinske mornarice Anton Usigovich v nekem hotelu v Vidmu ustrelili neko dosedaj še neznano žensko in potem samega sebe. Našli so ju drugo jutro oba mrtva. Usigovich je bil oženjen. Stanoval je z ženo in 5-letnim sinčkom Manlijem v hiši št. 16 v ulici Gatten. Bil je že skoraj poldrugo leto brez službe. Slednjič jc bil našel službo, kakor drugi kapitan na parniku »Do-rotea« tvrdke Premuda. Predvčerajšnjim, dne 3. t. m. se ie imel ukrcati na ta parnik. Dnč
2.	t. m. v jutro je pa odšel od doma rekši, da gre na parnik in da se na vsak način vrne zvečer domov. Mesto na parnik, jc pa z neko žensko odšel z vlakom v Videni. Njegov prvotni namen je bil sicer iti v Gorico, ker so nošli pri njem vozni listek do Gorice, a med potjo se ic premislil in peljala sta se z ono žensko do Vidma. Zena ga ie zastonj čakala v četrtek zvečer in v petek ves dan. Slednjič jc zvedela o groznem dogodku.
LluMlanske nouice.
Ljubljanske volivne. I.
Visoka je gora, še višji je klane; „Program" pa nikoli ne bo naš poslane!
Na Gorenjskem je (letno, k' so visoke gore; zastonj magistratovc zanj brusjo pete.
Prelepa je cvanegarca, še lepši žvenklja; „Program" pa ostal bo lepo fletn doma.
II.
Ivan Hribarjeva.
En hribček bi kupil bi trte sadil; volivce bi vabil in sam bi ga pil.
Pa vražja postava tako govori: kdor volivce napaja, ta ričet dobi.
lj Liberalci hočejo slepariti. — Pozor volivci ! Liberalci hočeio na nečuven način slepariti. Prihodnji pondcljek se prično volivcem dostavljati uradne izkaznice in glasovnice. Liberalci so izdali parolo, naj njihovi agitatorji gredo za uradnimi raznašalci in volivcem vzamejo izkaznico iu glasovnico, potem pa prineso 14. maja nazaj izkaznico in glasovnico, katero med tem že izpolnijo z imenom magistratnega kandidata! Prosimo, da se nam vsak tak slučaj naznani, da taki agitatorji okusijo zakon v varstvo volivne svobode. Take roparje volivne svobode vrzite skozi vrata! Drug liberalen manever je ta: nekateri liberalni gospodarji hočejo pridržati svojim uslužbencem izkaznice in glasovnice in jih šele 14. maja izpolnjene vrniti. To hoče znani nam »gospod« napraviti tudi pri užit-ninskih paznikih. Svarimo pravočasno pred takimi eksperimenti vse liberalne gospodarje, ker bomo proti volivnitn sleparjem brezobzirno nastopili. Vsak volivec mora dobiti izkaznico in glasovnico v roke, kdor mu jo vzame iu ga terorizira, bo zaprt. Zakon stavlja pod strogo kazen vsako nasilstvo, s kojim hoče kdo uplivati na volivca, naj si bode nasilstvo posredno ali neposredno, naj obstoji v dejanju ali pretenju. Zakon o volivni svobodi zabranjuje tudi maščevanje radi tega ker se volivec ni udal vplivanju in je volil po svojem lastnem prepričanju. Povdarjamo, da je volitev tajna in da nihče ne sme kršiti tajnosti volitev. Vsako najmanjše nasilstvo naj se nam sporoči. Ne uradnik, ne gospodar, ne podjetnik ne sme pritiskati na svoje podložnike, posle in uslužbence, da volijo proti svojemu prepričanju. Ce bi kdo le količkaj poizkušal pritiskati na koga, ali mu groziti, ali oškodovati ga, mu bomo preskrbeli za nekaj tednov riče-ta in naj si bo to kdorkoli. Vlado pa pozivamo, naj najodločnejše brani volivno svobodo!
lj Legitimacije za državnozborsko volitev so se pričele za Ljubljano danes raznašati. Volilni čas je določen sedaj od 8. dopoldne do 2. popoldne. Magistrat je tudi to pot ustrelil priljubljenega kozla, ker je prvotno določil za volitev samo od 8. do 12. ure. Čim več »svetnikov" na rotovžu, tem večja konfuznost »zgoraj" !
li Hribarjeva blantaža v Trnovem. Shod magistratovcev n^ Opekarski cesti. Za včeraj popoldne so sklicali magistratovci volivni shod na Opekarsko cesto v gostilno Stciner in sicer za »somišljenike« v trnovskem in krakovskem okraju. Toda Trnovci in Krakovci so preveč pošteni, da bi šli na magistratni shod in reševali magistratno stranko propada. Na shod se ie pripeljalo in prišlo kakih 90 oseb. Izmed teh pa ni bilo 20 Trnovcev in Krakov-cev, ako seve izvzamemo liberalne agitatorje a la Potisk in Briški, Prišli pa so na shod liberalni uradniki in sluge, uradniki »Mestne hranilnice«, banke »Siavije« iu »Kreditne banke«. Ako še povemo, da je prišel tudi Rohr-manov Viki, Bolčcv Pepe, Prcdovič iu vsa Ti-čkova žlahta, smo pri kraju z udeležniki, vedno ene in iste osebe poizkušajo reševati po-tapljajočo se magistratno barko. G. župana je pripeljal kavarnar »Narodne kavarne«, Kra-peš. Hudomušneži pravijo, da je Krapeš zato kočiral, ker župan in njegov kočijaž nc znata na Gmajno, ker šc nikdar nista bila tam. Na šili somišljenikov niso pustili na shod. Ko je prišel naš poročevalec in se legitimiral, ga je
neki uradnik »Mestne hranilnice« in častnik Trtnik na surov način sunil v prsi. Ta surov čiu bomo že poplačali liberalni stranki, gospod župan je pa lahko ponosen na takega junaka, katerega so celo »Sokoli« klofutali v Zvezdi. Sedaj liberalni agitator Pajsar je sunil g. Štefana Jurja surovo v prsi. S tako »na-obrazbo« je paradiral Hribar v Trnovem. G. župan se je tudi s policijo dobro zavaroval. Na vsakem vogalu jc stal kak stražnik, na Mivki v neki hiši so bili skriti pa kar trije. — Pred zborovališčem sc je zbralo na stotine Trnovcev in Krakovcev, ki so glasno protestirali, da bi liberalci hodili sedaj ob volitvah na Gmajno, drugače jih pa nikoli ni. 14 let ni bilo župana na Gmajni in po volitvah ga tudi ne bo. Tudi v gostilni pri Kotniku je bilo nad 200 naših somišljenikov, ki so se smejali mimoidočim liberalcem. Shod, na katerem ni bilo 20 trnovskih volivccv in ki jc trajal slabo uro, jc otvoril Trstenjak, ki je govoril nekako tako-lc: Prečastiti volivci! Zbrali ste se danes v mnogobrojnem številu ria tem shodu, da tako počastite našega »prevzvišenega« kandidata Hribarja. Ta udeležba jc dokaz, kako ga ljubite. Hribar je čistih rok, da, pred očmi imate »najčistejši kristal« iz katerega se blišče niegova velika dela. To je mož, ki bo rešil Ljubljano klerikalnega zmaja. Nato sc je mož vrgel na dr. Šusteršiča in pravil, da je ves od »žlindre umazan«. Govoril je nato »cekin«, »program«, »kristal«, Nj. Prevzviše-nost, kandidat Ivan Hribar: Slavni možje, volivci! Pohitel sem v vašo sredino, da me bolj spoznate. Marsikateri seveda me že pozna (od Rože vsi) iz magistrata, nekateri ste me pa spoznali takrat, ko sem hodil po Trnovem in K rakovem in ogledoval, kje je kaj popraviti. Prišel sem pa danes na vaše vabilo, da me tudi oblično še spoznate in da vam razvijem svoj program. Začel je praviti, da bi rad v državnem zboru pristopil v klub, čeprav bo dr. Šusteršič načelnik. Pa ta vstop so mu klerikalci že vnaprej odpovedali. Jaz pa si boni izbral boljši klub, Rusine in Poljake, pri katerih imam »velikansko« zaslombo. Za Ljubljano bom delal. Zidal boni obrtno šolo na Prulah, ki bo veljala poldrugi miljon. Zidal boni most v Prulah. V obrtni šoli bo nastavljenih do 50 profesorjev, ki bodo stanovali z družinami v Ljubljani. Poglejte, koliko denarja bo to Ljubljani prineslo. Zidal boni trg. šolo, ki bo za nas velikega pomena. Storil bom vse, da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani. Storil bom to lahko, ker imam velik vpliv pri Rusinih in Poljakih. Poglejte, kaj boni vse storil, ako me izvolite. Delal bom na to, da bodo dclavci preskrbljeni za starost (v trgovski zbornici je bil pa proti zavarovanju privatnih uradnikov.). Hribar je rekel, da ne bo govoril dalje, ker mu je grozno vroče in zborovalcem tudi. Besedo dobi bivši zagrizen soc. demokrat,, ki jc pa presedlal in prijadral med liberalce, Kalmusov pečarski pomočnik Visiak in je govoril: Častiti volivci! Današnji dan ie velikega pomena. Poglejte, kako »velikega« moža imamo v svoji sredi, ki sc bori proti klerikalnemu zmaju in neumnemu Kregarju. Slišali ste, kai ie Hribar vse obljubil in to bo tudi storil. Zadavil bo klerikalnega zmaja, ki bo tako silno z repom mahnil, da bo Kregarju vrat zlomil. Govoril je na to neki gostilničar Zabukovec z Emonske ceste, ki je hvalil Hribarja in rekel, da je dober mož, ker mu je pred desetimi leti preskrbel koncesijo za gostilno. Govoril, oziroma bral, z umazanega papirja jc še neki Seliškar. Rekel ic, da bo župan napeljal na Gmajno vodovod, da bodo lažje hiše zidali in tudi ceste bo popravil. Svetli cekin in najčistejši kristal Hribar se jc zahvalil za lepe besede govornikov in rekel, da to, kar so ga prosili, je že vse napeljano, lc narejeno šc ni. (Ko bodo volitve končane, pa tudi nič nc bo.)
Trstenjak opozarja volivce na »zlate« besede g. župana, ki bo skrbel za Ljubljančane z vsemi močmi, ako bo izvoljen. S tem je shod zaključil.	„
Liberalci iz mesta so že preje zapuščali
pini Julija Quaglia (v Laynu ob Koinskem jezeru 1668), ki je slikal po Furlanskem in Goriškem in 1. 1702 lepo preslikal goriško stolnico. Njegove freske so poznavalci zelo hvalili; glas o njegovih slikah je dospel tudi v Ljubljano. Coppini ga torej povabi po dogovoru z viccdomom grofom Fr. Lanthierijein v Ljubljano. 30. aprila pride Ouaglio s svojim šestnajstletnim učencem Karlom Carlonijem v Ljubljano in sklene pogodbo za slikanje stolnico. Stanoval je s svojim učencem v hiši stolnih vikarjev; na hrani je bil pri darežljivem dekanu, njegov učenec pa pri cerkveniku.
Takoj so pričeli priprave za slikanje. Izvršitev okvirov za slike in drugih okraskov je prevzel T. Ferrata s tremi pomočniki. 7. maja se je lotil (,)uaglio dela in najprej naslikal v 12 dneh sliko nad prezbiterijem: Ustanovitev ljubljanske škofije. Potem je slikal stransko kapelo sv. Rešnjega Telesa. Ko je dogotovil štiri evangeliste v trikotih pod kupolo, je pričel slikati v kapeli sv. Dizme. Tu pa so se jeli pričkati, kaj bo s kupolo. Andr. dc Puteis (Pozo) je namreč napravil dva načrta za kupolo: po enem bi kupola stala 10.000 goldinarjev, po drugem 20.000 goldinarjev. A niti energični Thalnitscher ni mogel dobiti dohodkov za pokritje te svote. Po dolgem ugibanju jc dekan izprevidcl, da kupole vsled nezadostnih sredstev (poleg tega so bili tedaj vojni časi), za sedaj ne bo mogoče sezidati; zato je prepustil to nalogo poznejšim rodovom. Ker so pa lc hoteli »kupolo« imeti, zato so napravili le provizorično, navidezno in plitvo kupolo iz lesa in to zgradbo pritrdili z železnimi drogi na ostrešje. A ta kupola ni bila pust lesen plafond, temveč Quaglio io je silno lepo okra-
sil s svojim čopičem. Ko je bila kupola v šestih tednih poslikana in so jo 25. septembra odkrili, jc seveda cela Ljubljana hitela gledat ta umotvor, pa tudi od drugod so prihajali ljudje občudovat to nenavadno umetniško delo. Dr. Gr. Thalnitscher primerja te slike slikani Apelovim in pripoveduje sličen slučaj kot ie dogodek z Apelovim grozdjem. 13. okt. je namreč priletela v cerkev ptičica; dolgo je frfotala scnitcrtje in iskala izhoda; nazadnje se zaletela skozi okno v kupoli, a je s kljunom zadela v les; okno je bilo le naslikano.
Na trt je naslikal dva genija ob straneh velikega okna nad velikim oltarjem, predstavljajoča Gonečnost in Ljubezen božjo, in druge slike nad prezbiterijem. Med tem so pokrili streho nad prezbiterijem s pločevino in hkrati tudi stranske kapelice skoraj dozidali in obokali. Koncem oktobra so zaključili delo. Uua-glio jc šel prezimovat v Italijo, a preje se jc dogovoril s Thalnitscherjem, da bo doma naslikal sliko sv. Dizme, zaščitnika umirajočih, iu z bistriškim opatom Hiigonom, da mu bo za Binkošti naslikal prihod sv. Duha. Tudi je še tega leta naslikal Marijino Oznanjenje na zunanji steni cerkve in dve izmed štirih velikih slik v prezbiteriju.
Leta 1704. so pričeli z delom že 3. marca. Koncem marca jc umrl »polir« Pavel Jugovec, kar jc povzročilo dekanu veliko žalost; imel je namreč tega polirja zaradi njegove pridnosti in izvedenosti silno rad. 10. aprila so začeli podirati zvonik; zvonove so vse nepoškodovane vzeli iz stolpa in jih začasno obesili ob stolnici pri tleh. Po svojem nečaku Alešu Žigi Thalnitscher, absolviranem filozofu in matematiku, je dal dekan na zunanji strani zakri-
stije napraviti solnčno uro z napisom: »Horae pars fluxit tacite, dum conspicis horam tu quoque fluxisti, qui velut umbra fugis.«
V aprilu ie dogotovil Ouaglio v petih dneh sv. Caharijo in nato sv. Janeza Krstnika na zunanjih straneh stolnice. Do 25. septembra je dogotovil kapelo sv. Dizme. V tem letu so dozidali oba zvonika do strehe in do 15. novembra dogotovili oboke nad stranskimi kapelami in kori. Ko sc je (,)auglio dogovoril z dekanom glede plače za prihodnje leto, je zapustil Ljubljano in šel zopet domov prezimovat (25. novembra).
Zopet so pričeli z delom 16. marca 1705. Naprej jc bilo treba pripraviti oder za obok nad veliko ladjo in pripravljati materijal za strehi zvonikov. Zidarji so ometali cerkev od znotraj in zunaj. 16. aprila so začeli trije pomočniki Fcrratovi izdelovati mavčne okraske v kapeli sv. Rešnjega Telesa, a se jim pri delu prav nič ni mudilo, ker so bili zgovorjeni za tedensko plačo; ko Thalnitscher to opazi, se dogovori z njimi za plačo od dovršenega dela, to je pomagalo: v nekaterih mesecih so več naredili, kot prej v dveh letih. 8. julija se je ubil veliki zvon iz starega zvonika, ko so zvonili ob smrti cesarja Leopolda, ker ui mogel preboleti te izgube (!), kot piše Thalnitscher. 22. maja so postavili velika vrata iz trdnega marmorja, na vrhu vrat pa napis: »Non est hic aliud, nisi domus Dci et porta coeli.« Julija jc bil popolnoma dovršen zvonik ob cesti; nato so pričeli zidati drugi zvonik; postavili so tudi iz črnega iu belega marmorja sestavljen tlak v kftru.
Ouaglio je siccr skušal šc v tem letu dogotoviti veliko sliko na svodu velike ladje,
a bolezen, ki sc mu je vračala vsako četrto leto ga jc prisilila,' da jc moral dogotovitev tega dela za enkrat preložiti. Odšel je na jug v solnčno Italijo 9. oktobra in čez dva dni okreval.
V prihodnem letu 1706 so zaceli zidati 7. aprila, koj po Veliki noči. Pokrili so še drugi zvonik, oba zvonika ometali in 22. aprila postavili jabelko s križem tudi na drugi zvonik. Ouaglio se jc že prej (10. aprila) vrnil s svojim učencem in pričel nadaljevati slikanje velike ladje. 12. maja so vlili 37 starih centov težak zvon »Božje previdnosti«. 19. julija so odstranili odre v glavni ladji in obok se jc pokazal v vsej svoji krasoti, okrašen s proizvodi (.hiaglijcvega čopiča. To ic bilo občudovanja. Ljubljana je kar vrela v stolnico gledat to imenitno sliko. 21. avgusta so vlili veliki zvon (težak 64 starih centov) z imenom »Sa-pientia Divina« — dar barona Petra Antona Codellija pl. Fahnenfelda. 10 volov in truma liudii jc imela posla dovoli, da so ta zvon pripeljali k stolnici, kjer je ostal, dokler ga ni 17. oktobra neki Idrijčan, vulgo »Kunstmaister«, s H« vrvmi vzdignil v zvonik, odkoder torej že 200 let poje čast Bogu. Omeniti bi bilo tu, da jc v tem času resigniral škof Kiinburg na ljubljansko škofijo (postal jc nadškof praški) in da ic postal njegov naslednik po štiriletni scdisvakanci Fr. Kari grof Kauniz, auditor pri Roti in kanonik solnograški in pasavski. Leta ie dal napraviti one štiri kipe pod kupolo, ki predstavljajo štiri škofe, ki so baje (verjetno jc Ic za sv. Maksima, o Gcnadiju, Floriju in Kastu sc to ne more trditi) stolovali v stfiri Emoni. Izgotovil jc tc štiri škofe Padovanec Angelo dc Putis.
s
shod, ker klobasarij, ki iih je govoril Hribar, so tudi siti. Gospod župan je to pot peš zapustil shod. Ljudstvo, ki je stalo pred zbo-rovaiiščem, ga je izžvižgalo in burno klicalo »Zivio Kregar«, in »živio Kristan«. Nek hudomušne?. je stopil pred župana in mu dal soc. deinokraški listek, ki priporoča Kristana. Nato pa vrgel v zrak nad županom na stotine takih listkov. . Zupan ie bil poparjen, Puch, z bratskim nasmehom je v družbi najnovejšega obč. svetnika Zirkelbacha korakal po Opekarski cesti. Klici »Zivio Kregar« in žvižgi pa so ga na celi poti glasno spremljali. Gotovo ie ob tej velikanski demonstraciji ljudstva uvidel, da ga vrli Trnovci in Krakovci, kakor tudi vsi »nižji« sloji ne marajo.
Liberalni agitatorji so šli potem k Breskvami na Gmajno, kjer so se potem vsi pijani stepli. S tem so najlepše končali ta dan na Gmajni, ker so pokazali kakšni so. Gotovo je, da bo 14. majnik Hribarju in vsem liberalcem glasno pokazal, da Hribarja ne marajo, ker zanje kot župan ni nič storil in se jih je šele ob času volitev spomnil. Za magistratno stranko je nekdo po Hribarjevem odhodu prinesel tudi črno zastavo.
lj Program izgubil — »knof«. Včeraj popoldne po shodu na Opekarski ccsti si je »Program« ogledal vzorni čebeljnak g. Henrika Zirkelbacha, katerega pa ni zamenjati z onim Zirkelbachom, ki je eden manjših magistratnih bogov. Menda si je g. župan hotel pridobiti še eno znanost več: delavnost čebelic, ali pa je hotel poizkusiti, če bo njegova glava vzdržala toliko pikov, kolikor jih bo dobil 14. maja. Ne vemo, ali jc »Program« pozdravil g. Zirkelbacha v vseh slovanskih jezikih ali ne, vemo le toliko, da se je načelniku izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke primerila pri tem velika nezgoda. Izgubil jc — knof, ki jc bil žc od nekdaj za Trnovčane znamenje liberalnega gospodarstva in terorizma. Uboga magistratna stranka, ki je vedno delala v znamenju »knofa« — kai bo sedaj ž njo, ko je njen načelnik izgubil slavnoznani njen »knof«. Ta »knof« so Tr-novčani prinesli v naše uredništvo, ki je to znamenitost razstavilo v oknu našega uprav-ništva, kot dokaz, da so dnevi liberalnega terorizma na Kranjskem sešteti, ker smo tudi liberalni »knof« že dobili v svoje roke. Zgodovinski »knof« oddamo deželnemu muzeju. To pa Hribarju povemo: če je mislil s »kno-fom« zaarati Trnovce za svojo volitev, se je presneto motil.
li Shod S. L. S. v Perlesovi restavraciji. Včeraj ob 10. uri dopoldne je S. L. S. priredila shod za hlapce in sluge v Perlesovi restavraciji. Trpinov-delavcev omenjene vrste je bilo na shodu do 200. Na shodu sta govorila dr. Pegan in Ivan Kregar, ki sta povdarjala potrebo organizacije tega stanu. Preskrbeti se mora za hlapce in sluge starostno zavarovanje. Upelje se naj splošno zavarovanje. G. dr. Pegan jc povdarjal to, da uradniki banke »Slavije« niso zavarovani za starost. Ce ni Hribar uvedel splošno za svoje uradnike starostnega zavarovanja, nc bo storil tudi nič za vas. Govoril je tudi g. Igu. Zaman. Dejal je, naj se vpelje pri društvu hlapcev in trgovskih uslužbencev posredovalnica za delo in dela naj se na to, da si bodo najeli hišo, kjer bodo lahko dobili brezposelni prenočišče. Omenjal je tudi volitev v okrajno bolniško blagajno in zahteval, da sc prihodnjič postavijo za delegate tudi hlapce. G. Jakopič je pozival udeležence, naj se hlapce in sluge organizirajo, trpini so vsi. Omenil je tudi, kako je Hribar slovesno obljubil, da bo govoril z Gorjupom, naj ta sezida delavska stanovanja, in kako je Hribar preprečil vse to. Dr. Pegan je povedal, kako mislijo liberalci sedaj ob volitvah slepariti in kako naj se postopa proti sleparjem, ter zaključil lepi shod.
Predno nadalje zasledujemo zidavo stolnice, si oglejmo slike bolj natančno, da vemo, kaj značijo.
Velika, res umetniško izvršena slika nad presbiterijem nam kaže ustanovitev ljubljanske škofije. — Cesarja Friderika III. oblegata 1. 1458 žena Ulrika Celjskega iu Janez Vito-vec v Celju. V spanju se prikaže cesarju sv. Nikolaj in ga opominja, naj sc reši iz sovražne zasede v grad. Cesar uboga in se tako reši. Čez dve leti ustanovi v znak hvaležnosti sv. Nikolaju na čast ljubljansko škofijo (I. 1461.) Drugi dve sliki na stropu kažeta ^civilno in cerkveno vmeščenje prvega škofa. Žige Lam-berga. Na eni vidimo cesarja sedečega na prestolu in Lamberga, ki sprejema kot prvi škof ljubljanski od cesarja privilegije. Na drugi mu pa podeljuje papež Pij II. cerkveno investituro. Vmes sc pa vidijo angelci, ki nosijo škofovske insignije. Kaj pomenita genija ob velikem oknu, smo že povedali. Posebno pozornost vzbujajo štiri velike slike v prezbi-teriju, ki .predstavljajo različne dogodke iz življenja sv. Nikolaja in čudeže, ki jih jc izvršil.
Prva: Cesar Konštantin je poslal tri tribune v Frigijo, da zaduše tam nastali upor.
V boju so prišli tudi vojaki v neko mesto blizu Mire (škofijske stolice sv. Nikolaja) in z ropanjem razdražili tamošnje prebivalstvo, ki jc zgrabilo za orožje. Ko Nikolaj to izve, hiti na lice mesta, da pomiri duhove; in njega pričujočnost je toliko vplivala na obe stranki, da sta se mirno spravili iu da je prenehal boj. One tri tribune je vzel seboj in od njih izvedel, da je mestni prefekt Fvstahij, podkupljen, obsodil k smrti tri odlične, a popolnoma nedolžne meščane. Zc so privedli obsojence z zvezanimi rokami iu zavezanimi očmi na morišče in žc jc dvignil rabelj meč — tu pa stopi sv. škof na pozorišče iu s svojo osebnostjo rablja tako zmeša, da mu meč iz rok iztrga in tako nedolžne obsojence oprosti.
lj Ivan Hribar in Franc Grebene. Piše se
nam: D r. Š u s t e r š i č se je na velikem shodu v »Unionu« dne 28. p. ni. dotaknil tudi afere med I v a n o ni H r i b a r j c m in F r a n-c e t o m G r e b e n c e m iz Škofje Rice. Povedal je, kako je Ivan Hribar — ta »rahločutni« mož po porogljivih besedah dr. Tavčarja — hotel na vsak način spraviti G r e -b e n c a, očeta sedmero nepreskrbljenih otrok na b e r a š k o palico, samo da bi po ceni nazaj dobil 100 oralov sveta. — Kar je Š u -s t e r š i č povedal, je žalibog do pičicc resnično. A dr. Š u s t e r š i č je HiMbarju še prizanašal, kajti ni vsega povedal in osobito je izpustil .glavno točko, ki kaže postopanje Ivana Hribarja proti G r e b e n c u v še mnogi hujši luči, Dognano je namreč sledeče: Ivan Hribar je tožil Franceta Grebcnca pri okrožni sodniji v Novem mestu za 1300 kroti več, kot mu je Grebene bil dolžan. Ni namreč vračunil raznih Grebenčevih odplačil, o katerih je k sreči Grebene imel Hribarjeva potrdila v rokah. Dan pred razpravo je prišel Grebene v Ljubljano, v namen, da se poda drugi dan k obravnavi v Novo mesto. Toda dal se je od Hribarjeve strani pregovoriti, da ni šel v Novo mesto, temveč se vrnil domu, v prepričanju, da tudi tožnik ne pojde k obravnavi. Toda Hribarjev zastopnik sc je drugi dan pelial v Novo mesto in jc kontu m a c i-r a I Grebcnca za c e 1 o vtoženo svoto, torej tudi za tistih 1300 K, k i jih je bil Grebene Hribarju ž c z d a v n a plačal. Pa prišlo je še boljše: Na podlagi krivične kontumačne razsodbe jc Hribar ubogega Grebenca r u b i I na vse mogoče načine t. j. zopet za celo svoto, to se pravi tudi za tistih 1300 K, ki s o b i 1 e ž e o d-plačane — in to kljub temu, da je bil Hribar o p o z o r j e n, da teh 1300 K ne more in ne sme zahtevati! Vložil je Ivan Hribar kalna enkrat pet eksekucijskih predlogov in izvršil pri G. celo žepno rubež en, to se pravi, dal je Grebencu po sodnem hlapcu še žepe preiskati, če ni mogoče kje skrit kak svetli cekin ali pa vsaj kak nikelnast groš! Tako je postopal proti poštenemu malemu obrtniku in posestniku Ivan Hribar, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, kandidat in program za državni zbor! Da sc mu nakane proti G. niso posrečile, mora vsacega poštenega človeka veseliti. Moral si je nazadnje tudi odračunati dati tistih 1300 K. Priznati ie inoral sam, da jih je že zdavna dobil. Saj ni mogel tajiti, ker jeOrebencc pre d-I o ž i 1 lastnoročna Hribarjeva potrdila. — Toliko za danes. — Višji in nižji sloji.
»On« ali pa »Njegov« je odgovoril. Sobotni »Slovenski Narod« je odgovoril z ozirom na naša izvajanja pod zaglavjem »Višji in nižji sloji« s člankom. Odgovor ni stvaren. Uvaja sc z lepim stavkom. Sramotna so sredstva, ki se jih poslužujejo klerikalci v volivnem boju. Laž in obrekovanje sta jim poglavitni sredstvi, povrh pa hujskajo na najnizkot-nejše načine. V tem tonu gre naprej! Dolgočasno neumni način tega članka nam izda, da jc tekel izpod peresa pikolovske dolgovezno-sti. Naša sredstva niso sramotna. Mi navajamo le samo dejstva. Sramotno, da ne rabimo hujšega izraza, je, ako kdo pri kakem zavodu išče posojila, da bi kupil kako posestvo. Tisti zavod ga pa toliko časa vleče za nos, dokler zavodov predsednik sani nc kupi posestva in napravi ž njim velikanski dobiček. Sploh pa naša stvarna izvajanja o vžitninskih paznikih potrjuje »Slovenski Narod« sam. Piše: Služba vžitninskega paznika je sitna in težka, a vendar je vedno v izobilju ljudi, ki bi radi dobili tako službo. Pri tolikem povpraševanju za pazniška mesta ni čuda, da so bile plače včasih skrajno slabe. Pred letom 1895. so dobivali pazniki po 25 in pol goldinarja na mesec, šc preje cclo samo 18 gld. Izboljšanje pazniških plač sc .ic izvedlo odkar je Hribar župan. Slavospev ljubljanskemu dr-žavnozborskcmu liberalnemu kandidatu je lep, a mi ne damo popolnoma nič nanj. Tem revežem so morali izboljšati nekoliko plače svojčas, saj drugače bi bili pomrli lakote in tudi tisto zvišanje, vsled katerega povzdiguje »Narod« Hribarja v oblake; je tako da je za umreti preveč, za živeti pa premalo. Pa tiste izredne nagrade, s katerimi se tako hvali »Narod«. Pojtc se solit! Mislite, da so pazniki tako neumni, da ne vedo za razlog. Dali so jim jih, da jim zamaše nekoliko usta in ker se jih niso mogli drugače otresti. O predujemih imamo mi svojo sodbo. Ti predujemi, na katere kaže pikolovska dolgoveznost, dokazujejo zgolj, da imajo pazniki premajhne dohodke. V cclem odstavku se jezi »Slovenski Narod« glede na dejstvo, da niso zavarovani pazniki pri okrajni bolniški blagajni. Prizna, da niso, prizna sc pa tudi, da podjetnik noče zavarovati vžitninskih paznikov pri okrajni bolniški blagajni. No, to je pa nekaj, na kar opozarjamo kranjsko c. kr. deželno vlado. Ne gre sc nam tu zato, kaj da dobe pazniki, ako so bolni. Vemo iu zapisali smo, kako da postopajo ž njimi, kadar obole in kako da jih gonijo nazaj na delo. Nam sc gre za to, da dokažemo s tem slučajem, kako da sc izpol-nujejo postave. Pričakujemo, da prisili mestni magistrat kot nadzorovalna oblast ljubljanski vžitninski zakup, da spoštuje postavo. Vsak obrtnik jo mora spoštovati, seveda z vžitninskim zakupom sc pa dela izjema, kakor izvaja »Slovenski Narod«. Izgovor na tisti '/:< delojamalčev prispevek jc jalov. Naj ga prevzame mestni zakup. Poročevalca pri deželni vladi o bolniških blagajnah prosimo, naj on izposhijc postavi njeno veljavo, ker kakor piše »Narod«, magistrat do zdaj tega storil ni. Nadalje obeta »Slovenski Narod«, da se bo skrajšal službeni čas od 24 na 18 ur. Delavci po celem svetu se potegujejo za Sumi delavnik, finančna straža ima lOurno službo, seveda ljubljanska občina s svojim socialnim
županom je pa tako napredna, da trpi pri
paznikih in pri redarstvu 24urno iu še daljšo službeno dobo. Socialen pa je res in napreden ljubljanski župan, 24urna delavna doba pri od njegove milosti odvisnih »nižjih« slojih nam dokazuje to. Najbolj pa misli »Narod«, nas je dal, ko piše: »Slovenčevo« pisarjenje pa ni samo hudobno, nego naravnost škoduje paznikom na ugledu in na zaupanju. Kaj si pa morajo ljudje, ki so brali v »Slovencu«, misliti o užitninskih paznikih! Užitninski paznik je zaupnik ravnateljstva in mestne občine, ravno tako, kakor uradniki. Stališče njegovo je že tako težko, zakaj nihče ne plača rad užitnine, vsak rad zabavlja na »iblajtarja«. Zdaj pa pride »Slovenec« in podkopava ugled in zaupanje s svojim hinavskim ščuvanjem. Seveda, lepo tihi naj bi mi bili in nc črhnili besedice o neznosnih razmerah ljubljanskih vžitninskih paznikov, pa bi bilo prizadeti gospodi prav. Oni časi, ko se je vse mirno pretrpelo, so proč. Nov duh preveva ne samo našo, marveč vso avstrijsko in svetovno javnost. Ostro grajajo svoja zla stanovska glasila državnih uradnikov in uslužbencev. Javnost jc za to tu, da odkriva rane družbe in njenih posameznih članov. Privadil sc bo temu tudi ljubljanski župan. Ugledu ljubljanskih vžitninskih paznikov so že škodovali drugi in sicer tisti, ki so svojčas zabavljali proti njim v ljubljanskem občinskem svetu, ko je šlo menda za nekega zajca. Kdor pa odkriva napake, ne škoduje ugledu stanu. Pripomore nasprotno, da se stan dvigne. »Narodovi« trditvi: »Troti se dobe samo v klerikalnem taboru«, se smeja cela Ljubljana. »Slovenski Narod« se je zavzel z vso vnemo za Lavrenčiča. Grdo bi bilo, ko bi tega za svoiega vplivnega delničarja in za'solastnika »Slovenskega Naroda« nc bi bil storil. A zagovor jc presneto klavrn, potrjuje le, kar smo trdili mi. Zapisal je med drugim: Impertinentna laž je tudi, da je Lavrenčič kdaj rekel, da lahko dobi šc nižje plačane paznike. Nekoliko prej pa piše »Narod«: »a vendar je vedno v izobilju ljudi, ki bi radi dobili tako službo« in pa: »ni čuda, da so bile plače včasih skrajno slabe«? Najlepši je pa konec: »Kar se tiče privatnih kupčij g. Lavrenčiča, po bodi povedano, da je Lavrenčič za vse svoje delovanje odgovoren obč. svetu in direktoriju, ne »Slov.«. Oho. To je pa nekaj novega. Mogočni so biii vedno magistratni gospodje. Ampak to jim bodi povedano enkrat za vselej, da zanimajo občinske zadeve in pa občinska trgovska podjetja ne samo občinskih glavarjev, ampak vso javnost. »Narod« končno piše, da sme Lavrenčič izdelovati opeko in delati privatne kupčije. Z drugimi besedami sc to pravi, da sme Lavrenčič vse, dasi bi moral posvetiti po načelih vžitninskega ravnateljstva vse svoje moči vžit-ninskemu zakupu. Čudno se nam zdi, da vclia tu dvojna mera in pa zopet ne. Dvojna mera, huda beseda, a resnična! Ko je pričel poleg svoje službe bivši preglednik g. Lam-pert kupčijo s premogom in ko je otvoril ~o-stilno, so mu koj naznanili, naj opusti obrt, če hoče ostati preglednik. Vse Lampertove prošnje: češ, da kljub temu ne bo zanemarjal službe, so bile zaman. In Lanipert je pustil svojo 201etno službo pri vžitninskem zakupu, da je nadaljeval svoj obrt. Paznik Pušler si jc hotel ustanoviti ob noveni letu branjarijo. A ko jc to izvedel »vsestransko zaposleni« Lavrenčič, mu .ie naznanil takoj, da mora zapustiti službo, ako bo imel branjarijo. Če to ni dvojna mera, pa res ne vemo, kaj da je še. »Višji« smejo vse, »nižji« pa ne! Tako in nič drugače je.
lj Liberalec inženir Endlicher je kakor čujemo, dvema socialnima demokratoma Jur-koviču in Udovcu odpovedal stanovanje. Tako razumejo liberalci volivno prostost. Naj sc nam podrobnosti o tem dejanju naznanijo.'
lj V službi agitatorjev so zadnje dni po cn občinski svetovalec in par magistratnih nižjih uradnikov. Magistrat opravlja posle v svojem (občinskem) delokrogu, obenem pa je 011 politična oblast I. instance. Kako more deželni predsednik Schvvarz kot načelnik vlade trpeti, da rogovilijo z agitacijo po mestu uradniki politične oblasti, njemu podrejene, in kaj si naj mislijo stranke o nepristranosti tacih uradnikov, ki jih župan Hribar izrablja v politične namene, plača pa po — cigansko! Zgornji trije razredi vlečejo ministrske plače, a nc delajo nič, nižji uradniki, zdaj po beraš-ko plačani, se morajo pa pehati za Hribarja kot agitatorji, da bi kaj dosegli! To so naravnost — ciganske razmere!
lj Trnovski Pnch, Hribarjev agitator. Trnovskim volivcem svetujemo, naj si natančneje ogledajo svojega Hrenčka, ki agitira po hišah, okoli ženstva, da bi one vplivale na može, naj isti volijo župana Hribarja; tudi po ulicah se ga vidi in sliši rjoveti za Hribarja, kateri Vam je v novejšem času pričel čistiti in obnavljati cestne jarke — hoče se vam na vsak nači i prikupiti s to preveliko »dobroto«. — Puchu pa svetujemo, naj sc raje drži svojega poki danja parketov.
lj Po 20 krajcarjev podpisi. Po različnih zavodih hodi neki liberalni agitator Sluga, Apokojeni paznik, ki je v službi pri okrajnem glavarstvu in nagovarja uslužbence, naj gredo volit Hribarja. Ko je prišel tudi v neki zavod, kjer ga niso hoteli poslušati, jih je milo prosil, naj se podpišejo na polo in s tem zavežejo, da bodo glasovali za Hribarja, ker dobi za vsak tak podpis od liberalcev 20 krajcarjev. Sramota, da liberalci tako plačujejo svoje agitatorje. No, v vsem tem se vidi umazan agentovski sistem, ki dela samo za dobiček, vse drugo mu ni mar. Hribarja tudi taki brez-vredni „podpisi" ne bodo rešili!
Ij Iz magistratovske službe. Vložni zapisnik pri magistratu je poveril župan drugemu praktikantu Prejšnjega, ki je imel do
zdaj zapisnik, pa je dodelil zglaševalnemu uradu. Vojaško razvidnico vodi zdaj koncipist I. Švigelj; svetnik extra statum dr. Zarnik ima pa referat za podpore ubogim in zadeve delavcev ob nezgodah. Za mesto tržnega nadzornika iščejo zdaj še človeka, ki bi bil od žlahte vsaj v „tretjem kolenu". Da, da: „Mr-liči hitro jezdijo I"
Ij Liberalna agitacija in liberalni gostilničarji. Gostilničarji v obližju volišč (v vsakem volivnem okraju torej par), imajo nalog pripraviti prihodnjo nedeljo in ponedeljek jedi in pijače, da bo „doli teklo". Na fin in zvit način bodo zaslepljeni volivci, tisti, lačni in žejni neznačajneži in straho-petneži si pustili plačati jed in pijačo, za katero bodo prodali Hribarju svoje — prepričanje. Dobro je le to, da je volitev tajna in zakon strog tudi glede — pijače. Tu se bo — marsikdo vjel, pa tudi drugače volil kot misli sladki kandidat Hribar!
* li Pogovor liberalnega agitatorja z volivcem. Briški: »Prmojduš, ti boš z nami volil!« Volivec: »Za katere pa agitiraš?« Briški: »Tega pa ne vem. Jaz samo cel teden pijem, kadar pa dnarja zmanjka, ga pa še dobim. Meni je pa vse glih, kdo noter pride, samo da je pijače dovolj.«
lj Zanimiv shod na Poljanski cesti. Slučaj je bil, da smo v soboto žejne liberalne agitatorje pošteno napili. V pisarni S. L. S. je naročil g. Kregar, naj sc napravijo vabila na shod v soboto pri Avšiču na Poljanah. Dotičnik, ki jc napravil vabila, je pomotoma vabila napisal »za shod v gostilni g. Avšiča v torek, 4. maja«. Ko smo opazili to pomoto, nismo shoda preklicali. Čuli smo, da je Pre-dovič dal na razpolago svojim ljudem 80 gld., ako gredo na ta shod in tega vendar nismo hoteli, da^bi prihranili magistratni stranki ta izdatek. Čez dan so že naši somišljeniki slišali razna pretenja, kakor: Danes zvečer bo boj, gotovo se bodemo tepli, kri mora teči, klali bomo, saj je blizo klavnice itd. Naši somišljeniki so šli mirno v Anžičevo gostilno. V gostilni so že od 6. ure popivali magistratni uslužbenci. Pa nc da bi kdo mislil, da so bili to mestni delavci, marveč sami takozvani nadzorniki delavcev. Videli smo znanega Tič-ka, Kodela, katera se od dolgega časa na debelo redita, med njimi je bil tudi dični gostilničar Kalan, kateri ima vedno polna usta čez »rotovž« in je sedaj veliki prijatelj Predovi-ča. Pravijo, da njegova ljubezen do Hribarja izvira od takrat, ko je pod posebnimi pogoji prodal svet za domobransko vojašnico mestu. Pa o tem bomo šc pisali. Med to družbo videli smo tudi znanega dolgega bivšega po-streščka Kadunca, ki je svoj čas prodajal »presgerm« gospoda Perdana, znanega črev-Ijarja Goršiča, kateri je svoj čas stanoval pri »vveissen Wolfu«, potem znanega ljubitelja razporoke črevljarja Galina in pa nekaj Pre-dovičevih mesarskih pomočnikov in hlapcev, od katerih jih mnogo ni niti volivcev. Resnici na ljubo bodi povedano, da so se ti zadnji najbolj dostojno vedli. Vsega skupaj je bilo okolu 30 nasprotnikov. Ko je dr. Pegan otvoril shod, so pijani »agitatorji« magistratne stranke, ki so imeli na razpolago za pijačo 80 gld., pričeli vpiti. Ker pristaši S. L. S. niso imeli zaščite zakona vsled formalne napake, ki se .ie pripetila piscu vabil in ker se niso hoteli pretepati s pijanimi ljudmi, so zapustili prostore in šli v gostilno pri Kunstelnu, kjer so popolnoma napolnili gostilniške prostore. Gospod dr. Pegan je otvoril nov volivni shod in krepko orisal razliko med kupljenimi liberalci in svobodnimi pristaši S. L. S. Kandidat g. Kregar je nato v dolgem enournem govoru razvijal svoje načrte za delo v državnem zboru. zlasti kar se tiče obrtništva, delavstva in nižjega uradništva. K besedi se je oglasil za S. L. S. tudi gospod Anžič. Nato je dobil besedo vodovodni instalater g. Babič. Ta je milo svetoval, da bi se združile vse stranke. Zakaj bi sc prepirali? Hribar bi nas dobro zastopal na Dunaju, Kregar pa šc bolj. G. dr. Pegan jc pobil Babičeva izvajanja in je dejal, da voz, v katerega sta vprežena na vsakem koncu dva, res ne more naprej, zato pa je treba enega izpreči, to je liberalno stranko. S. L. S. in liberalna ne moreta skupaj korakati, ker imata dve čisto nasprotn smeri. Družiti sc ne moremo s takimi ljudmi kot so pijanci onstran ceste.
Pijani magistratovci so parkrat hoteli "dreti v gostilno, kar se .iim pa ni posrečilo. Rji'I i so zunaj kakor obstreljena zver, kar je pri naših vzbudilo mnogo smeha. Razvidno jc bilo, da iščejo na vsak način »pretepa«, da bi bil njihov namen dosežen. Vendar treznost in mirnost naših pristašev jih je poučila, da sc z takimi argumenti še isti mali ugled, kar se ga ima — izgubi. Predovičeva korita na magistratu se ne bodo obdržala tudi ne z jedjo iu pijačo. Skrajni čas jc, da se tudi Pre-dovičev terorizem enkrat stare in te naše poti magistratovci nc zastavijo, tudi čc opijanijo par ljudi. Vsak dostojen človek se mora obrniti proč od take stranke, ki mora delati lc s pijačo. Naš shod je do pol 12. ure trajal. Ljudje se kar niso hoteli laziti iu so vedno zahtevali, naj dr. Pegan in Kregar še govorita. Ko so odhajali naši pristaši, so stali liberalci pred Anžičevo gostilno in jih zmerjali. Naši se niso odzvali izzivanjem. Vsi pa so šli domov z zavestjo, da jc bil shod nad vse lep in da so si magistratovci s svojim vedenjem pri vseh dostojnih ljudeh le škodovali.
Ij Dvestoletnica stolne cerkve. Kakor slišimo, nameravajo šenklavški župljani v Ljubljani svoje hiše z zastavami okrasiti in v sredo zvečer razsvetliti v proslavo dvestoletnice župnijske in prvostolne cerkve sv. Nikolaja.
Prav tako! Naj tudi vnanje lice stolne župnije l>okaže svoje veselje nad tem redkim dogodkom.
lj Volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno v Ljubljani so se vršile včeraj v treh okrajih. Izvrševalni odbor krščansko-socialnega delavstva je sklenil, da se letos vsled priprav za državnozborske volitve ne udeleži volitve v bolniško blagajno. Liberalci so postavili svoje kandidate in tihotapsko iu sleparsko kandidirali zanje. Kandidatno listo so sestavili ne da bi koga vprašali, ali kandidira ali nc. Ker pa so videli, da sami brez lumparije ue zmagajo, so postavil v listo tudi nekaj naših somišljenikov in nekaj socialnih demokratov. S to 'isto, s katero si je hotela pomagati do korita neka liberalna žlahta. so hodili okrog in rekli, da je opozicijonalna in da se ie zanjo dosegel kompromis med liberalci in klerikalci. No, vsa lumparija iih ni privedla do korita, zmagali so socialni demokratje na vseh treh okrajih. Razmerje glasov je sledeče: V četrtem volivnem okraju so dobili socialni demokratje 230 glasov, liberalci 135; v drugem volivnem okraju socialni demokratje 36, liberalci 8 glasov; v tretjem volivnem okraju v bolniški blagajni socialni demokrati 174, liberalci 164 glasov. Skupno socialni demokrati 440, liberalci 307 glasov.
Ij Ustanovni shod zadruge mokarjev za sodni okraj Ljubljana se ie vršil včeraj dopoldne v Merkurjevi dvorani v Narodnem domu. Navzočih jc bilo 18 prodajalcev moke. G. Ba-hovec otvori v imenu pripravljalnega odbora ob poluenajstih shod in pozdravi tudi navzočega zastopnika obrtne oblasti, magistratnega svetnika Šeška. Zadružnega inštruktorja ni bilo. Povdarja, da ic zadruga mokarjev potrebna, ker so se zvezali tudi mlinarji. Sedai hočejo cene dvigniti za 20 odstotkov, češ, re-takcije so itak vse naše. Mokarji smo dovolili 5 odstotno zvišanje pod pogojem, da vse slabe posledice nosijo mlinarji. Pri nas ne gre za re-fakcije, prevzeti moramo blago na železnici na vsak način. Pri tem smo pri vagonu na škodi 60—80 gld. Mi moramo sami dobiti ugodnosti od železnice in to bo najlažje dosegla zadruga.
Nato ie bil soglasno izvoljen predsednikom shoda g. Bahovec, ki podeli besedo g. Me-gliču, ki izvaja nekako sledeče misli: Ze pred tremi leti se je mislilo na organizacijo mokarjev, toda zgodilo se ni ničesar. Južna železnica je jako oškodovala mokarje. Dr. Murnik, tajnik trgovske zbornice, je tudi zavzel stališče, da so mlinarji vse, mokarji pa nič, a v resnici je ravno narobe. Danes so razmere še slabše. Izgubivamo na času in denarju. Zato jc potrebno skupno postopanje, ker so vsi dru-gi stanovi organizirani, le mokarji ne. Letos smo imeli ljubljanski mokarii do 10.000 gld. izgube. Tudi cene se morajo tendenci primerno regulirati, kar bode najlažje zadružnim potom. Začasno naj se ustanovi samo stanovska zadruga, kasneje pa naj bo strokovna, ki bo skrbela za skupni nakup in prodajo. Ljubljanski peki rabijo Ic ogrsko moko, čemu taka invazija tujega pridelka. Nato predlaga volitev odbora. Oglasil sc jc k besedi šc svetnik Šcšek. ki izjavi, naj počakajo s pravili še kake štiri tedne, da ministrstvo izda vzorna pravila in naj jih dajo v presojo obrtnemu nadzorniku. Določi na sc tudi, katere okraje naj obsega zadruga. Potreben ie zato sestanek vseh mokarjev iz Ljubljane in okolice. On jim je vedno na razpolago. Glasovi: Za celo Kranjsko naj se ustanovi. G. Bahovec meni, naj obsega zadruga le Ljubljano in okolico, saj kasneje drugi lahko pristopijo. Tudi g. Šešek pritrdi temu, kar se soglasno sprejme. G. Meglič predlaga, naj se za sedaj voli samo odsek, ki bo zastopal mokarje napram Južni železnici in trgovski in obrtni zbornici, z zadrugo naj se počaka. Nato prečita imena petih gospodov, a ker nekateri udeleženci zahtevajo, naj bodo v odseku zastopani tudi okoliški mokarji, predlaga še iz okolice. Izvoljeni ^so bili soglasno gg.: Zore, Fajdiga, Bahovec, Ša-rabon, Pečnik, Velkavrh, Erbežnik in Zorman. Shod je bil na to zaključen.
Ij Moka podražena. Iz zadruge mokarjev sc piše: Žitni trg naznanja dan za dnem višic cene. Prišle so že do višine, ki so primorale vse ljubljanske in okoličanske trgovce z moko, dvigniti ceno najfinejši moki št. 0 I kg na 34 vinarjev, oziroma 33 vinarjev izven Ljubljane pričenši z današnjim dnevom.
Ij Odlični gostje. V hotelu »Union« so včeraj stanovali odlični gostje: grofica Bianca GoluchoNvska z rodbino, kraljevi pruski generalni porročnik Kollischer Khen iz Berolina in dvorni svetnik ter nižjcavstrijski deželni odbornik dr. Adalbert Gessmann, ki je imel več shodov na Kočevskem.
Ij H koncertoma »Glasbene Matice«. Za prvi koncert v torek, dne 7. maja je dobiti le šc nekai malega sedežev, za drugi v sredo, dne 8. maja pa iih jc dobiti šc mnogo. — Iz »razlage« naj navedemo še nekaj markautuej-ših stvari. Dasi prevladuje v smislu teksta slikanje groze in strahu pred poslednjo sodbo, so vendar v »Requiemu« tudi drugačna čuv-stva izražena. Tu sem spada najprej «Oier-torij», ki je plemenita absolutna cerkvena glasba. Eden najlepših solokvartetov ic, ki si jih moremo Ic misliti. V njem prihaja vsak glas do popolne veljave in enakovrednega sodelovanja. To je pristno »petje« najlepših melodij, kakršne ie mogel izumiti lc svetovni mojster Verdi. Iznajdba ie izvirna, zgradba logična in hvaležna, deloma homofonna, deloma kontra-punktično polifona. Pevska točka je, pri kateri je glavna in končna stvar, in čuvstvena, da sc more vsak glas od srca izpeti. - Najlepša zborova točka je pa »Sanctus«, dvotemska zveza za dva zbora (osmeroglasno). Stavek se napoveduje z veličastnimi trotnbami, med katerimi zbor trikrat vsklika »sanctus« (svet), v tretiič osmeroglasno v naijačjem, dolgem fortissimo, kot bi se poživljali vsi ljudje celega sveta k češčenju hožjemn. Nato sr pričenja
umetniški genijalno vzgrajena dvotemska fuga. Začudeno gledamo, da se je skladatelj »Trubadurja« in drugih oper popel do tako stroge oblike kontrapunktične skladbe in se tudi v njej skazal dozorelega mojstra. Glavni tema je štiritakten, postranski tema trotakten. Veličasten je značaj glavnega tema, dražestne in prisrčne figure instrumentalnega spremljanja. Vsa kontrapunktična zgradba vzbuja misel, kot bi si Verdi množico ljudstva predstavljal deljeno v velike zborove skupine, ki vzklikajo zdaj od te strani, zdaj od one, zdaj posamezno, zdaj skupno, zdaj na vso moč, zda.i zopet kot odmev iz daljave mogočni svoj »Svet, svet jc Gospod! Bog Sebaot! Nebo in zemlja sta polna njegove slave!« In »hozana« veličastno vzkipeva kvišku proti nebu, kot bi se vesoljni svet dvigal k češčenju božjemu. S »Sanctus«-om jc v isto stavbo in iste misli zvezan »Benedictus«; toda nežnejšega izraza jc. Tudi ta se v osmeroglasnem zboru stopnjuje do velikanskega učinka. Posebno velikega vtisa so v trizvoku mogočno vzgrajeni glavni temati, spremljani od kromatično kvišku idočih protihodov nežnejših inštrumentov. Proti koncu hiteč nastopajo na dolgo vzdržanem orgelskem tonu nežne, skrajno pianissi-mo prednešene harmonije, kot bi hotele izražati nebeško petje, pri besedah »Pleni sunt coeli . . .« Caropoinega učinka so dolgo vzdržani akordi. V menjajočih se vstopih dveh čveterogralsnih zborov stopnjujejo se proti koncu vedno mogočnejši klici »hosanna in ex-celsis«. Najveličastnejši je »hosanna« na koncu, kjer osmeroglasni zbor prednaša dolgo vzdržane akorde, orkester pa kromatično kvišku in navzdol postopajoč nebeško krasoto in veličastnost izraža. — Kdor hoče imeti pristen glasbeni užitek, naj nikar ne zamudi prilike, udeležiti se koncertov. Taka pri lika je le redka.
Ij Tuici v Ljubljani. Meseca aprila t. I. je došlo v Ljubljano 4230 tujcev (342 več kot prejšnji mesec in 474 več kot meseca aprifa lanskega leta.) Od teh se .ie nastanilo v hotelu »Union« 791, pri »Slonu« 797, pri »Maliču« 373, »Lloyd« 326, »Ilirija« 209, »Južni kolodvor« 170, pri »Avstrijskem cesarju« 142, »Štrukelj« 125, pri »Bavarskem dvoru« 115, »Grajzer« 67, v ostalih gostilnah in prenočiščih 1115.
lj Havelok zamenjal je nekdo včeraj v železničnem vozu med Zidanim mostom iu L.itijo. Dotičnik se naprosi, da ga pošlje v hotel »Grajzer« na Dunajski cesti, kjer dobi svojega.
Ij V Ameriko se jc včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 8 Hrvatov, nazaj ic pa prišlo 50 Slovencev in 10 Hrvatov.
lj Izgubljene in najdene reči. Posestnik Anton Goršič jc izgubil listnico, v kateri jc imel 90 K denarja, več pisem in recepisov. — Pekovski pomočnik Jernej Jarc je našel bi-Iježnik, v katerem jc bil bankovec za 10 K m ga oddal pri magistratu. — Strežnica Marija Gartncrjeva je izgubila kolek za 20 K.
Kuharica Marija Lozarjeva .ie izgubila dva bankovca po 10 K.
lj Aretovan .ie bil 21-letni postopač Ja-vornik iz Šmartnegu pod Šmarno goro, kateri jc pred kratkim pomagal svojima tovarišema ukrasti železen na vijak in potem pobegnil na Tržaški ccsti od tovarišev, ker se jih je zbal. Oddali so ga sodišču, kjer ie našel prejšnja svoja tovariša.
Štajerske nouice.
š Slovensko društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, 12. t. m. veselico v dvorani „Kaufmannshaus", Neutorgasse 67. Na vsporedu je petje, tamburanje, šaljiva pošta in nato plesni venček. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v. Vsi graški Slovenci se uljudno vabijo, da v obilnem številu po-setijo to prireditev.
š Romarji v Mariboru. V četrtek jc pripeljal posebni vlak nad tisoč romarjev iz konjiške dekanije k Materi Milosti v Maribor. Nad polovico jc bilo samo moških, veličasten je bil prihod s kolodvora v mesto v spremstvu mnogih čč. duhovnikov. Slovesnost se jc v novi baziliki sijajno izvršila. Dobro slovensko ljudstvo se je prišlo poklonit nebeški Materi, ki jc nekdaj imela svoje bivališče v Konjicah.
š Umrla je v Celju zasebuica Ivana Tramscheg.
š Mati rešiteljica. V Mariboru je padel v Dravo deček Franc Kristl, ki bi bil gotovo utonil, da ni skočila za njim v Dravo njegova mati in ga z nevarnostjo lastnega življenja rešila.
Razne stuari.
Dobiček 1,416.122 K 92 vin. je napravila tvornica za stroje Danck & Ko. Sklenili so, da izplačajo 5% dividendo in 38% superdivi-dendo. Na vsak kupon pride 26 kron.
Velik požar je bil v bremenskem pristanišču. Ta požar jc največji požar, kar so jih imeli v Bremenu. Zgorelo je poleg 7000 bombaževih ovojev tudi 10 javnih in mnogo zasebnih skladišč, v katerih jc bilo 10.000 bombaževih ovojev in 400 oljnatih sodov. Požar se je naglo širil. Požarne hrambe niso mnogo opravile zaradi vetra. Škodo cenijo približno na 6'is milijona mark. Ranjenih ie več gasilcev in drugih oseb.
Balkanska razstava v Londonu. Balkansko razstavo je danes otvoril lord-mayor.
Umor na Dunaju. Na Dunaju ic umoril znanega kiparja Huttererja, ki je izdelal fasado parlamenta, pomočnik Uhlarz, katerega je Huttcrer radi bolezni odslovil, a ga ni hotel sprejeti nazaj.
Usodna pomota. V boju z revolverji v San Frančišku v Ameriki so ustrelili policaji
nekega grofa \Valdersteina. Policaji so mislili, da so zasačili nekega zločinca, grof je pa mislil, da so ga napadi roparji in je streljal.
Protestantovske »propovedi«. Ker se
vedno manjša število obiskovalcev službe božje, je sklenil neki pastor v Londonu, da jih začne vabiti v cerkev s tem, da jim bo čital romane, mesto da bi prepovedoval, obenem pa bo proizvajal razne glasbene točke.
Nova moda. V Parizu so letošnjo pomlad vpeliali nov način, kako nositi rokavice. Rokavice se namreč ne zapno, ampak zavihajo nazaj. Ta »moda« se v Parizu vedno bolj razširja, in se bo gotovo v kratkem uvedla tudi pri naših frakarjih.
Vzrok ločenja zakona. Neki amerikanski sodnik je prišel do prepričanja, da je glavni vzrok razporok ne srcc, ampak želodec. Po njegovem mnenju bi bilo mnogo manj ločitev, ako bi žene pazile na to, da mož dobi vsak dan jed, ki jo posebno rad je. — Prav amerikansko naziranje . . .
Blaznost bavarskega kralja Otona postaja vedno večja. Neprestano ga čuvajo štirje zdravniki iu nekaj dvornikov. Niti njegova družina ne sme k njemu, ker ga to silno vznemiri. Nedavno je praznoval petdesetletnico svojega rojstva.
Branje časnikov je na Kitajskem težka stvar, kajti kitajsko pisavo brati ni ravno lahko. Da pa tudi sinovi »Kraljestva sredine« napredujejo v izobrazbi, so ustanovili po mestih razne javne čitavnice, kjer analfabetom čitajo liste. Seveda oblast odločno prepoveduje vse napade na kitajskega cesarja, kar pa ne velja o tujih vladarjih. — Seveda so to poizkušali uvesti tudi na Francoskem, kjer se pa ni obneslo.
Ruski car — tožen. Nikolaj je v Nizzi posestnik velikega vrta. Pred nekoliko leti je prikupil še sosednje zemljišče za pol milijona kron. Ker pa so molele veje drevja na sosedovo zemljo, je posestnik carja tožil, češ, da mora veje obsekati, ker mu delajo škodo.
Gosponarstuo.
g Strokovno predavanje. V četrtek (praznik) dno 9. t. m. oh 3. uri popoldne predava c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky v šoli v Vipavi o sledečem: 1. Ciste drože, njih pomen in njih raba v kletarstvu. 2. Peronospora in način, kako se je uspešno ubranimo. — Z ozirom na važnost obeh vprašanj za vinogradnike, bi bilo želeti obilne udeležbe.
g Obveščanje sodnije o izbruhu živalskih kužnih bolezni. Po ukazu poljedelskega ministrstva obvestiti bodo morala okrajna glavarstva vselej okrajne sodnije o izbruhih živalskih kužnih bolezni, radi katerih se je morala odrediti zaprtija okuženega dvorca (hleva), kraja ali pokrajine, da se na ta način prepreči morebitna sodna prodaja in odstranitev zaprtiji podvržene domače živine brez medsebojne vednosti poklicanih oblastnii.
g Zatiranje prašičje kuge. Prašičja kuga nastopa v zadnjem času v milejših oblikah, ker je vsled mnogoletne dolgotrajnosti izgubila na strupeni moči. Vsled tega se .ic tudi zatiranje te sicer še zelo razširjene prašičje kuge v posameznih deželah precej ublažilo. Iako jc posebno Prusija začetkom tekočega leta omejila zatiranje lc na težke slučaje te kuge in je izdala v tem oziru natančne odredbe.
g Tečaj za pridelovanje krme, ki se priredi dne 27. in 28. maja t. I. na Grmu, ima naslednji program. Dne 27. maja. D o-poldne od 8. do 11.: Setev detelje in trave na njivah za dvo in večletno košnjo. Vrednost raznih detelj in trav za tako setev. Sestava pripravnih deteljnih mešanic za dvo-in večletno rabo. Dobava in nakup potrebnega deteljnega in travnega semena. Praktično razkazovanje raznih deteljnih in travnih semen in razdelitev vzorcev. Popoldne od 3. do 5.: Oskrbovanje in gnojenje deteljnih mešanic. Ogledovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poizkuševališču. — Dne 28. maja. Dopoldne od 8. do 11.: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave za posetev travnikov s praktičnimi demonstracijami. Sestava različnih travniških zmesi z ozirom na lastnosti zemlje, lege in in podnebja. Dobava potrebnega semena. Čistota in kaljivost travniških semen. Množina potrebnega semena. Vrednost izgotovljenih travniških zmesij, kise dobe v semenski trgovini. Vrednost semenega drobirja. Popoldne od 3. do 5. Priprava zemlje za travniško setev. Setev in oskrbovanje novih travnikov. Poprava slabo vspelih setev. Gnojenje travnikov. Zboljšanje starih in opešanih travnikov. — Ogledovanje šolskih travnikov, naravnih in umetnih (nase-najih) in travniških zmesi v poizkuševališču.
tečaju bo predaval pristav V. Rohrman. Priglasila k udeležbi sprejema vodstvo šole do 15. maja t. I.
g Pogozdovanje. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: I. Pogozdovanje mora biti leta 1905 ali 1906 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0 56 ha = I oral. 2. Vrsto lesa ali sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; daljava pa ne sme med sadikami več kot 1 50 m obsezati. Posestniki. kateri hočejo za premije prositi, morajo svoie prošnje naidalje do konca junija t. I. pri kranjsko-primorsketn gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke pareei iu približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo
in presodilo se bo v jeseni 1907 I., morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. V Ljubljani, meseca februarja 1907. Predsednik: Hugon knez \Vindischgraetz, I. r.
POLJSKA ŠOLSKA STAVKA NA PO-ZNANJSKEM.
Pruska vlada je odvzela 8 katoliškim šolskim občinam zaradi šolarske stavke državne podpore od 800 do 1600 mark
POMILOŠČENJA PRIČAKUJEJO V RUSIJI.
Duminega predsednika Golovina zasliši car med poletnimi počitnicami. Car je podpisal ukaz, po katerem pomilosti mnogo političnih zločincev. Vojaška sodišča so odpravljena. Uporabljati jih ne nameravajo več. V osmih mesecih, ko so poslovala, je bilo ustreljenih po vojnih postavah 144 oseb.
PRIJETI KONGRESNI ČLANI.
Na kongres v Stockholm je odpotovalo 16 socialno demokraških poslancev dume. Oblasti so jih pustile pri miru. Prijeli so pa 9 njihovih spremljevalcev.
PRIJETI ITALIJANSKI VOHUNI.
V Senju na Hrvaškem so prijeli italijanske glumače. Osumljeni so vohunstva za Italijo. Hrvaški listi zahtevajo, naj se pomnoži posadka ob hrvaškem obrežju in naj strogo nadzirajo hrvaško primorje.
NOV SULTAN V MAROKU.
Tanger. Sem došle vesti potrjujejo, da je prebivalstvo oklicalo novega sultana in da je s silo izpustilo vse one, ki so bili radi umora francoskega zdravnika zaprti.
RUSKI SOCIALNI DEMOKRATJE V KODANJU.
K o d a n j. Včeraj se je sem pripeljalo 200 ruskih socialnih demokratov, pričakovali so še 150 socialnih demokratov iz Švedske. Opoldne jim je naznanil policijski nadzornik, da morajo zapustiti mesto ali pa naznaniti kak namen ima sestanek.
POLJSKI SOKOLI SE NE UDELEŽE VSE-
SOKOLSKEGA PRAŠKEGA SHODA.
Iz Poznanja se poroča, da so zborovali 4. t. m. v Poznanju zastopniki poljskih sokol-skih društev iz Galicije, Nemčije in Rusije. Sklenili so, da se ne udeleže iz taktičnih razlogov vsesokolskega shoda meseca julija v Pragi.
Telefonska in brzolauna poročila.
SHOD LIBERALCEV V SENOŽEČAH.
Senožeče, 6. maja. Liberalci so včeraj sklicali shod v Senožečah. Pričakovali so do 3000 ljudi, a bilo je vseh skupaj samo do 500 ljudi obojega spola, večinoma od drugod. Liberalci so prignali svoje od najrazličnejših strani. Pravi senožeški možaki so ostali doma.
SHODI NA GORIŠKEM.
Gorica, 6. maja. Društva »Sloga« je priredila od četrtka 10 shodov v goriški okolici. V četrtek se je vršil shod v Bukovici. Fonova kandidatura je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta. — V petek je bil shod v Mirnu. Učitelj Urbančič je bil hlamiran. Fonova kandidatura soglasno in navdušeno sprejeta. — V soboto je bil krasen shod za Fona v Solkanu. Navzočih je bilo 200 ljudi.
—	V nedeljo dopoldne je bil shod v Kozani v Brdih. Navzočih je bilo nad 200 ljudi. —
V	nedeljo popoldne oh pol 4. uri je hil shod v rodnem kraju Gabrijelčiča v Kojskeni. Navzočih je bilo nad 300 ljudi. Kandidatura Fonova je bila soglasno sprejeta. Tu ie bila preje trda liberalna trdnjava. — V nedeljo ob 6. uri popoldne je bil improviziran shod v Gorenjem Cerovcu v Brdih. Navzočih je bilo nad 100 ljudi. Kandidatura Fonova soglasno sprejeta. — Navdušeni shodi so bili včeraj v Šempasu, v Podbrdu, Kobaridu in Cirknetn.
—	Liberalci so imeli včeraj dva shoda v Tolminu in Ročinju. Govoril je dr. Tuma. — Včeraj je priredila shod agrarna stranka v goriški okolici. Na shodu v Dornbergu Štrekelj ni dobil besede in se je sprejela kandidatura Fonova. Navzočih je bilo 300 ljudi. —
V	Šempasu in Cerovljah pa je bila kandidatura Štrekljeva soglasno odklonjena. — V Černičah je imel včeraj shod dr. Treo. ki je priporočal kandidaturo Štrekljevo. Volivci so pa tako krepko klicali »Živio Laharnar«. da ni mogel Treo govoriti in je moral nehati.
LIBERALCI NA ŠTAJERSKEM.
Loka pri Zidanem mostu. 6. maja. Včeraj so tukaj imeli volivne shode liberalca Roš in Moškon in socialdemokrat Cobal. Vsak ie sam sebe hvalil, kolikor je mogel. Obširneje popisati, kaj so govorili, ni vredno. Volivci pa smo djali, da nobenega od teh treh ne homo volili, ampak edino le kandidata »Kmečke zveze«, dr. Benkoviča.
DEMONSTRACIJE V OPATIJI.
Opatija, ft. maja. Pri dohodu celovškega nemškega pevskega društva ie več sto ljudi žvižgalo.
Listnica uredništva.
Izjava.
Podpisane nekdo kandidira za delegate bolniške blagajne. Izjavljamo, da nas za to nihče vprašal nI in da nobene izvolitve ne sprejmemo.
VaJentln Premk.	Anton Zupin.
Hlnko Zirkelbach.	Franc Poženel.
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubi, nepozabni oče, gospod
Matija Logar
c. kr. sod. kancelist v p
danes ob ' ,8. uri zvečer, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 77. letu svoie dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika boae v ponedeljek, 6. t. m , ob '/,6 uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Predragega nam pokojnika priporočamo v blag spomin.
Škofja Loka, 4. maja 1907.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Honjsn trgovina
z opravo vred v Ljubljani se proda
takoj. Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1060 5—3
Travnik
se proda zaradi zemljiških prememb. Meri 3 orale in leži poleg dovozne ceste; na travniku raste več večjih hrastov.
Več pove J. Bizant v Preski,
pošta Medvode.	loio 3-2
Mppnn vahvaln izrekam g-dr- p1- Va-
ioMullu iallVdlU I e n t i za srečno izvršeno smrtno-nevarno operacijo (odstranitev 14 kg težke bule), kakor tudi čč. sestram usmiljenkam za ljubeznivo postrežbo. i048	Franja Kokalj.
Stanovanje
v Gradišču št. 8, I. nadstr., obstoječe iz 4. sob in 1 kabineta, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, je oddati s I. avgustom t. I.
Natančneje se poizve v Gradišču št. 8 v pritličju pri kovaškem mojstru. 1049 1
Lep lokal
sredi trga v Tržiču št. 95, na najlepšem prostoru, poraben za kako trgovino, se odda s 1. majnikom. — Istotam je tudi lepo stanovanje v I. nadstropju. — Več se izve pri I. Deu v Tržiču (Gorenjsko).
887 6 -6
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J. Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
VABILO
na
VI. redni občni zbor
»Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
v sredo, dne 15. maja 1907, ob 6. uri zvečer
v tukajšnji mestni dvorani.
Spored:
Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. Privoljenje remuneracije načelstvu. Razdelitev čistega dobička. Izvolitev načelstva in računskih pregledo-valcev.
Razni predlogi.
Opomba : Ako bi pri tem občnem zboru ne bil zastopan v § H5, prvi odstavek zadr. pravil, predpisani del vplačanih deležev, se razpiše za pol ure pozneje drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
V Škofji Loki, 27. aprila 1907. j 04 3 i-i	Načel sivo.
r n.
l[ljudno si usojam naznaniti, da sem poveril gospodu Jakobu sjončar v Ljubljani
Zastopstvo svojega mlina ja Ljubljano in okolico.
$/{ladifče in pisarna ostaneta tudi naprej v Vegovih ulicah 6 ('poleg realke). JY(oje stremljenje je bilo in ostane, nuditi po skrajnih cenah najijsbornejsi izdelek, ja kar itak predvsem jamči stovitost moje jnamke-
Gospod tfončar ostane tudi zastopnik mlina tvrdke Peter A[ajdič v Jarfah.
2 odličnim spoštovanjem
1	VINKO MAJDIČ, valjčni mlin v pranju.
<3ozor!
<&ozor!
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
871 12-4

Ignacij Čamernik
S kamnosek, Komenskega ulioe 26 v Ljubljani. /
H	m
" i
ii:iiiiniiiiiiH«al
Ccr^ourjil^
vsestranski izvežban, žela nastopiti službo pri kaki dekanijski ali večji farni cerkvi. — Naslov pove upravništvo. io46 l-i
Stanovanje
obstoječe iz 2 večjih in 1 manjše sobe, kuhinje in pritiklin za avgust ali tudi že za julij v Cerkvenih ulicah
Št. I.	1050 1
Stev. 3z9.
Razpis.
Za zgradbo dveh vodovodov v vaseh Jasen in Vrbovo, politični okraj Postojna, na o4.260 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne
ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože dc 25. maja t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: .,Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov v vaseh Jasen in Vrbovo."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani občinski urad si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. — Oddaji ima pritrditi končno deželni odbor.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni podpisane občine.
Občinski urad Jablanica,
dne 23. aprila 1907.
A. Hervatin, župan.
981 3 - 3
Milna pri »Zlati kapljic!"
sv. Petra cesta št. 27 pri L. Tratniku
1041


priporoča slav. občinstvu, čast. duhovščini, gg. uradnikom i. t. d. svoja priznano naravna vina, pivo in abstinentne pijače.
Zdrava hrana, zajutrk kava ali mesne jedi. Kosilo od pol 12. do 3. pop. (pripravno za potnike). Za večerjo vedno velika izbira mesnih in močnatlh jedi.
Prijazni prostor in senčnat vrt. Abonentom so cene znižane. Pri obedu se ne sili pijača.
I
I
Podružnice:
Praga t menjalnicami: Orabtn 35, Mala «lran, Moat. ulica 17, Badea, Cefta Lip*. Čeika Kamnin, Morarikl Zamberg, M (Mita«, Not) Jlfila, Plzen, StIUt« In Ubere«.
Menjalnice na Dunaja:
I. Walltcllc 10, II. Taborilrmc 4, III. Ungargai«c 77 (vogal Rcnnwcga), III. Lft-vcngasB« 27. IV. Wltdncr Hauptilrau« 13, V SchBnbranntralramt 88 a, VII Marlabifcrstraiac 76, VIII Lcrchtnlcldtrilrats« 133, IX. Alirntrass« 13. X. PavorlltDtlraaic S«, XVIII. Vlbrlnf critrant 83, XIX. DBbllnger Hauptatr. J3, XIX. Haaptifatit 33.
Najkuiantnejii
nakup in prodaja
vseh vrst ront, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, ^ % .1.1JL. .M_J -BL^	.ffl Jfc'	deviz, valut in denarja.
Dunaj, i > woii7,eiie io,	#t* Zamenjava in eskomptiranje -<tm
4.MP. r«plt*l X 16,000.000,	tnkla-d % 7.000.000	izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Menjalnična delniška družba « i&o-eo
M E R C U R"
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stntarieue mite ste«, z:::
Driooroča	na 3% zemaljske kred. srečke I. em. a K 5 —, glavni dobitek K 90 000-—
na 4 % ogrske hipotečne srečke . . a K 4 -, „ „ K 70 000.—
nrom6S6 na°*rskePrem,jske^^ - » k2°°°o°-
Vloge na knjižice invteiočem računu obres- ^Ig®
h žrebanju 15. maja
tuie od dne «laqe da dne vzdiga po
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i