—   2
Nekaj opazk k letošnji trgatvi!
Pred vsem moram ponovno svariti pred prerano trgatvo. Dokler so liati ter grozdni peclji zeleni in grozdje zdravo, tako dolgo pridobiva grozdje dnevno na sladko bi in finem okusu, torej na dobroti sploh ; letos pa bo pridobivalo de na množini, posebno če bomo dočakali de  pred trgatvo zadostnih padavin.
Pri lepem vremenu se lahko pomnožuje sladkor dnevno za V«Vi in Se več. Zatorej ni i vseeno,   če   se   prične s trgatvo par ali celo j teden dni preje ali pozneje.
Po nekaterih krajih imajo stroge določbe, | da ne sme nihče preje pričeti brati, dokler j ne določi čas trgatve posebna komisija ali i županstvo. Pri dandanašnjem splošnem na- j predku se komu zdi, daje taka odredba ovira , svobodnemu razpoloženju in odveč, ali vendar j bi bila tudi pri nas umestna, kajti marsikateri : prenaglež v trgatvi prisili vso okolico, da mu i sledi in taka prenaglica posameznikov pokvari j dostikrat kakovost vin celega okoliša.              j
Druga važna točka pri trgatvi je skrbno j izvršeno delo, torej red in snaga. Le največja i čistoča nam lahko zasigura okusno, dobro in j stanovitno kapljico, kajti mnenje, da izloči j mošt pri oziroma po vrenju vso nesnago, je j napačno. Izloči jo sicer, ali še le potem, ko , se je navzel njenega duha in okusa, ki mu ostane, ali pa se dostikrat zelo težko odpravi, j Zatorej je vso posodo in orodje, ki se rabi, j pred trgatvo skrbno osnažiti, če treba z vročo vodo skrtačiti, oz. umiti in med branjem vsaj ,' dnevno splahniti s čisto vodo.
Pri trgatvi je nadalje skrbno ločiti nezrelo j in gnilo ali drugače bolno grozdje od zrelega j in zdravega; istotako belo od črnega, ker i kupci ne marajo visoke barve. Pri večjih vino- j gradih naj se berejo posamezne vrste za se, ker se sortirano vino lažje in dražje proda, kakor nesortii ano.
Paziti je tudi pri trgatvi, da ne pride med grozdje slama, ki se je rabila za vez, in listje ali druge slične reči; tudi se naj ne rabi rjasto, železno orodje. Nesnaga ob času trgatve je dostikrat vzrok različnim poznejšim boleznim in napakam vina, ki stavijo dostikrat pred zagonetko onega, ki ne zna primerno ceniti snago in red.
Vinarski inštruktor Zupane.
*                    *
*
Weinbaugenossenschaft v Ptuju je prevzel slovenski konzorcij in preosnovi podjetje v delniško družbo. Sestavil se je na iniciativo Zadružne zveze v Celju proponendski odbor, v katerega so bili izvoljeni! Dr. Anton Božič, predsednik Zadružne zveze v Celju, Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču, Lovro Petovar, veleposestnik v Ivajn-kovcih, dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju (dosedanji državni nadzornik vinarske zadruge), Ivan Perko, posestnik v Ptuju, Ignac Vindiš, posestnik na Bregu pri Ptuju, Franc Toplak, ravnatelj Posojilnice v Ptuju, Janez Šegula, posestnik v Hlaponjcih. Pristopil je tudi g. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju, ki je osebno kakor tudi v imenu Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju važno akcijo krepko podprl. Ptuj je naravno središče vinske trgovine vinorodnega Ptujskega, Ormožk&ga in Ljutomerskega okraja. Naše vinorejstvo se nahaja v hudi krizi, iz katere se moremo rešiti le potom
samopomoči. Podjetje vinorejske zadruge naj tvori podlago novi delniški družbi, ki se ustanovi pod imenom: „ Vinarska, d. d. 8 sedežem v Ptuju." Pritegniti hočemo v prvi vrsti vse vinorejce, organizirati na solidni podlagi nakup in prodajo vina v tuzemstvu in skrbeti za izvoz v inozemstvo Vsaka potrebna pojasnila daje odbor in je naslovljati prijave ali na predsednika g. dr. Antona Božiča v Celju ali pa na tajnika g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju.
Cene žitu. Cene žitnih pridelkov so letošnjo jesen po vsej državi neverjetno poskočile. Za kg pšenice plačujejo v Sloveniji po 10 50 K, ječmena 10 K, ovsa 8 K, koruze 10 K, ajde 9 K in leče 17 K. Bela moka se še drži na ceni 18*50 K za kg, toda tudi v tem oziru zremo z vso skrbjo v bodočnost. V Zagrebu plačujejo meterski stot pšenice po K 1060 do 1070, koruze 780 do 885 in ovsa 775 K. V Novem Sadu pa stane pšenica 1020 do 1050 K meterski stot, rž 760 780 K, ječmem 600 do 830 K, moka 1 kg 1540 K, otrobi meterski stot 480 do 500 K. V zadnjem času je začela kupovati Italija žito in živino v naši državi, kar bo bržčas povzročilo, da cene za žito ne bodo padale.                                                         i