Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16.7. 1974).
PROBLEMSKA KONFEREMCA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE O GRADBENIŠTVU
Sklepe moramo uresničiti
V zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko smo naše siile usmerili v uresničitev dogovorjenih ciiljev ekonomske stabilizacije, je s svojim občutnim deležem pomemben čini tel j tudi gradbeništvo. Da bi ugotovili stanje in slabosti ter pripravili predloge in sklepe za nadaljne delo, je ZK organizirala široko akcijo po DO in občinah. S sklepno problemsko konferenco »o nalogah ZK pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v gradbeništvu s posebnim poudarkom na stanovanjski gradnji«, ki je bila dne 3. julija 1981 v Ljubljani, je ta široko zasnovana akcija prešla v zaključno fazo sprejemanja ocene dosedanjega delovanja in sklepov za nadaljno večjo angažiranost ZK. Na tej konferenci smo med okoli 200 udeleženci sodelovali tudi štirje člani naše delovne organizacije kot delegati raznih občin.
Konferenca in celotna predhodna aktivnost je bila usmerjena v oceno uspešnosti delovanja komunistov v gradbeništvu predvsem glede zagotavljanja pravic, odgovornosti in dolžnosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi pri krepitvi samoupravnih odnosov med vsemi udeleženci in porabniki, pri gradnji objektov in predvsem stanovanjskih objektov. Torej je bil namen in cilj problemske konference ta, da komunisti na osnovi ugotovljenih razmer izoblikujemo in sprejmemo takšne usmeritve in stališča, ki bodo spodbudile učinkovitejše delovanje komunistov v osnovnih organizacijah pa tudi vseh ostalih udeležencev v procesu gradnje.
Za uresničitev politike ekonomske stabilizacije bomo morali doslednejše in hitreje izpolnjevati zastavljene cilje na področju vzpostavi jan j a samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Da bomo to dosegli, je potrebno najprej ugotoviti bistvena
vprašanja in vzroke, ki vplivajo na učinkovitost ali neučinkovitost gospodarjenja in upravljavlja z družbenimi sredstvi. Akcija delovanja komunistov v reprodukcijskem procesu gradnje objektov torej mora zagotoviti dosledno izpolnjevanje dogovorjene razvojne politike v delovnih organizacijah, samoupravnih stanovanjskih skupnostih, občinah in republiki. V okviru te politike so začrtana tudi načela za zagotavljanje vseh pogojev stabilnejšega tržišča, hitrejše, cenejše in kakovostnejše gradnje stanovanj in drugih objektov, učinkovitejši nastop na tujem tržišču in druga. Tem ciljem in načelom moramo prilagoditi tudi organizacijo gradbeništva v de-
lovnih organizacijah in med njimi v širšem prostoru, kadrovsko politiko in še zlasti politiko oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke, ki mora temeljiti na dejanskem delovnem prispevku k skupnemu proizvodu.
Iz priprav na problemsko konferenco je torej izhajalo, da so komunisti v občinskih organizacijah ZK izrazili potrebo, da je treba razmere od prostorskega planiranja, gospodarjenja s prostorom, komunalnega opremljanja zemljišč, projektiranja pa do izvajanja gradnje, hitreje samoupravno preobraziti. Zavedamo se, da ni sprejemljivo spreminjanje kvalitetni	kmetijskih
površin v stavbna zemlji-
šča, kratkoročno planiranje zazidave, ki povzroča visoke stroške komunalnega opremljanja, fazna gradnja infrastrukture, improvizirani posegi v prostor, ki so podrejeni trenutnim	potrebam.
Kljub temu pa komunisti te usmeritve mnogokrat nedosledno uresničujemo neposredno ali preko delegatov združenega dela in krajevnih skupnosti.
Delovanje komunistov je mnogokrat preveč v okvirih interesov posameznih OZD ali občin. Tudi integracijski procesi v gradbeništvu niso rodili nove kvalitete. Gradbeništvo je še vedno preveč razdrobljeno in neorganizirano, ni samoupravno in dohodkovno povezano s spremljajočimi dejavnostmi, ni dosežena specializacija in delitev dela. Vse to se odraža v neučinkovitem gospodarjenju z družbenimi sredstvi, slabi izrabi opremljenosti, neorganiziranem pristopu k realizaciji večjih sosesk. Kljub temu, da je družbeno nesprejemljivo, na neko kompleksno sosesko plasiramo dve ali več tehnologij (outinord, Hiinne-beck, klasično), več izvajalcev, več organizacij gradbišč, ki vsak po svoje organizira gradnjo, vse skupaj pa deduje neorganizirano in drago vsaj za OZD, ki gradijo. Kdaj bomo delali drugače?
Ukrepi za ekonomsko stabilizacijo ki so že sprejeti in ki jih bomo v najkrajšem času sprejeli, terjajo nagle spremembe v organiziranosti gradbeništva, v procesu gradnje, uporabi sodobne tehnologije in materialov, samoupravnih odnosov na osnovi zakona o združenem delu. Vse te misli so bile prisotne na problemski konferenci v gradbeništvu. Iz uvodnih besed tov. Korošca in tov. Planinca in nato široke razprave, v kateri je probleme iz svoje sredine interpretiralo okoli trideset delegatov, je potrdilo, da se komunisti
(nadalj. na 2. strani)
Letos praznujemo 40-let-nico vstaje. Štiri desetletja so minila od takrat, ko smo se v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji odločili živeti v svobodi, živeti v socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti.
Vstaja je bila silovita, vodila jo je Komunistična partija s Titom na čelu. V boju za življenjski obstoj je združila vse napredne sile in — zmagala.
V počastitev 40. obletnice vstaje slovenskega naroda se bomo na predvečer praznika zbrali na ljubljanskem Trgu revolucije, ob novem spomeniku našemu velikemu revolucionarju in mislecu, Edvardu Kardelju.
Živel 22. julij — Dan vstaje!
IZ VSEBINE:
Ocenimo samega sebe
O nalogah pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije v gradbeništvu berite na 2. strani
Zgradili smo most preko Save
O izredni zavzetosti celotnega kolektiva pri gradnji berite na 4. strani
Celje '81 v obrambi in zaščiti
Fotoreportaža na 6 str.
Delegati delavskih svetov niso dovolj povezani z delovno sredino ...
O predlogih samoupravnih delovnih skupin berite na 7. strani
Prišli smo do spomenika in zagledal sem svoje ime. Misli so mi uhajale v tiste težke dni...
O spominih borcev iz NOB berite na 9. strani
SKLEPE MORAMO URESNIČITI
globoko zavedamo resnosti sedanje situacije in za tekoče srednjeročno obdobje, v katerem bomo zgradili v SRS 65.000 stanovanj. V tem je tudi zahteva za odločnejše upoštevanje začrtane politike strokovnega planiranja, projektiranja, standardizacije, tipizacije, racionalne organizacije gradnje, povezovanja gradbene operati-ve ...
V razpravi delegatov so se večkrat ponavljale iste misli in predlogi, ki kažejo, da kljub nekaterim uspehom komunisti nismo v celoti dosegli akcijske enotnosti in učinkovitosti, da bi lahko uresničevan številne naloge. Nekatere bistvene ocene slabosti in predloge bi lahko strnili in jih po tematiki navajam:
— Glede stanovanjske gradnje so razpravljalci SSS in OZD navajali, da se slabosti kažejo v neorganiziranem nastopu gradbene operative na večjih soseskah (primer Fužine v Ljubljani), kjer nastopa preveč izvajalcev, ki angažirajo privatne grupe in vsak zase organizira deilo, niso vpeljani dohodkovni odnosi med udeleženci v gradnji, specializacija ni dosežena in podobne ugotovitve. Poleg tega so za visoke cene vzrok draga komunalna ureditev (leta 1978 je znašala 15 — 20 %, danes pa že do 40 %), novi predpisi za objekte in zaklonišča, dodatni temeljni davek, nestabilnost cen materialov na tržišču in drugo.
Podani so bili predlogi, kako doseči hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj, po katerih bomo morali zagotoviti predvsem: dobre investicijske priprave, SSS se bodo morale primerno organizirati, poenostaviti moramo postopek za pridobitev soglasij, doseči racionalno planiranje in projektiranje in v zvezi s tem uvesti nagrajevanje projektantov na osnovi takih meril, ki bodo zagotavljala ceneno gradnjo, uvesti specializirane DO, pla-
nirati dolgoročno kontinuirano gradnjo v večjih soseskah, uvesti standardizacijo, tipizacijo in drugo.
Glede nastopa gradbene operative na tujem tržišču predvsem v deželah v razvoju, so predstavniki Splošnega združenja gradbeništva in IGM ter predstavnik Rudisa in drugi poudarili, da se je predvsem potrebno primerno organizirati preko grupacij, da bi bili sposobni prevzeti večja im kompletna dela v tujini ter s tem v zvezi tudi večje rizike. Zato pa so potrebni strokovni kadri, inženiringi, pomoč bančnih ustanov pri zagotavljanju kreditov, regulacija izvozne stimulacije, predvsem pa je potrebno povečati interes DO za povečanje deleža gradbincev pri naših izvoznih usmeritvah.
Dne 29. junija 1981 je bila na predstavništvu Rudisa v Trbovljah organizirana tematska razprava o problemih in nalogah za organiziran nastop slovenske gradbene ojperative in montažno instalacijske operative na tujem tržišču. Sklepi te navedene razprave so povezani s sklepi problemske konference in vsebinsko zastavljajo enake naloge in usmeritve.
- Iz ostalih splošnih tem izhaja, da je nujno urediti vprašanje privatnih kooperantov, ker se stanje v letošnjem letu po navedbi tov. Gorjupove (družbeni pravobranilec) kljub sprejetim sklepom ni izboljšalo. Dobilo je le novo obliko zaposlovanja preko »zadrug«. Družbeno pravobranilstvo meni, da je nujna splošna prepoved zaposlovanja kooperantov, ki pa se naj redno zaposlijo pri DO. Nadalje je predstavnik SZ gradbeništva in IGM menil, da je nujno potrebno korigirati srednjeročne plane 81 — 85 za zmanjšan obseg stanovanjske gradnje, da bi se DO tem planom prilagodile. Urediti je politiko obračunavanja razlik v cenah
iz naslova spremenjenih okoliščin, ker neusklajenost predpisov, ZOR in uzanc povzroča nepotrebne razprave in nezaupanje med investitorji in izvajalci. Tov. Škulj je navedel, da uporabljamo preveč dragih materialov vsaj s stališča vgrajene energije, saj kreditna politika bank daje prednost jeklu pred betonom. To pa ni v skladu z varčevanjem z energijo, saj je za 1 tono jekla potrebno energije za cca 700 1 nafte, iza 1 m3 betona pa le 120 litrov nafte. Most v jekleni izvedbi ima na tej osnovi okrog 3 — 4 krat več vgrajene energije kot betonski most.
Ti podatki povedo, da je energija eden bistvenih faktorjev v strukturi cene.
Omeniti moram še, da je delegat tov. Mesarič zahtevala konkretizira-n)je stališč konference. Povedati je, kdo je za kaj odgovoren, kaj je bilo napačno in ne smemo se skrivati za splošnimi ugotovitvami. V imenu gradbene opera-tiive, delavcev po gradbiščih, raztresenih po naši domovini in izven meja pa smatra, da ni pošteno pisanje večine tiska, ki s posploševanjem parcialnih ugotovitev, nedokazanih trditev, s splošnimi parolami in podobno napada gradbeno stroko in za
visoko ceno meče vs težo odgovornosti na gradbince, ki bojda bolj uspešno zidamo cene kot objekte. So slabosti in napake vendar bodimo konkretni predvsem pa objektivni.
Iz navedenih razprav in uvoda izhaja, da so pred nami težke naloge in zadolžitve, ki jih moramo še bolj natančno opredeliti v svojih sredinah. Ni torej dovolj, da je problemska konferenca nakazala probleme, sprejela sklepe in usmeritve; potrebno je, da bodo ti sklepi realizirani in da se stanje izboljša pri vseh udeležencih pri gradnji pa tudi med uporabniki.
Tomo Studnička
Ocenimo samega sebe
NAŠE NALOGE PRI URESNIČEVANJU POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE V GRADBENIŠTVU
Že samo gradivo za problemsko konferenco ZK o gradbeništvu je obravnavalo celotno problematiko pri gradnji objektov. Čeprav je bil poudarek konference na stanovanjski izgradnji, moramo mi, v naši sredini, v INGRADU, obravnavati celotno problematiko pri našem vsakdanjem delu, z vidika ekonomske stabilizacije v gradbeništvu.
Zaključki konference poudarjajo, da moramo pri reševanju nakazanega problema zagotoviti celovit pristop. Torej moramo začeti pri prostorskem planiranju, pridobivanju zemljišč, komunalnem urejanju in projektiranju, saj naštete dejavnosti že naprej določajo bistveni del celotne vrednosti vloženega dela, oziroma vseh stroškov pri gradnji objektov, kakor tudi uspešnost ostalih dejavnikov, ki se v proces gradnje objektov vključujejo za njimi. Vendar ne bi bilo pravilno, da bi se mi v Ingradu osredotočili na iskanje rešitev iz nastale situacije v dejavnostih, na katere nimamo neposrednega vpliva.
Naša naloga je predvsem
Gradnja stanovanjsko-poslovnega bloka v Domžalah z outlnord temeljnimi opaži
to, da najprej preanalizi-ramo svoj delež pri celotnem procesu gradnje objektov, ugotovimo naše slabosti, le-te pa moramo nato v najkrajšem času tudi odpraviti.
Na osnovi stališč in usmeritev problemske konference in na osnovi same razprave na konfernci, kar je podrobneje opisano v članku »Problemska konferenca o gradbeništvu« — ing. Studnička, se bomo morali v Ingradu podrobneje opredeliti predvsem do naslednjih vprašanj:
L Temeljito bomo morali preanalizirati našo notranjo organiziranost v delovni organizaciji, kakor tudi v sleherni temeljni organizaciji. Naša trenutna organiziranost namreč ni takšna, da bi zagotavljali tesno povezanost in medsebojno dohodkovno soodvisnost vseh, ki smo udeleženi pri gradnji objekta; od sklenitve pogodbe, pa vse' do poteka garancijskega roka. Predvsem bo treba razmišljati o organizaciji v smislu in-žiniringa.
2.	V večji meri moramo uvesti ožjo specializacijo na vseh področjih. Le na tak način bomo lahko gradili ceneje. O tem smo v Ingradu že večkrat govorili, vendar rezultatov (razen nekaj izjem) nismo dosegli.
3.	V najkrajšem času moramo prilagoditi delovni čas sezonskemu značaju naše panoge. S tem bomo bistveno izboljšali izkoristek delovnega časa, saj nam je dobro znano, da so v zimskih mesecih naši efekti izredno slabi.
4.	Dosledneje bomo morali upoštevati delitev po dejansko opravljenem delu v posredni, kakor tudi v neposredni proizvodnji. Pri tem bo potrebno upoštevati že zdavnaj sprejeta merila.
Tudi tam, kjer meril za delitev po delu nimamo ali pa so slaba, jih bomo morali sprejeti. Tako bomo morali na primer uveljaviti take osnove za nagrajevanje projektantov,
da bo dohodek te TOZD in osebni dohodek delavcev odvisen od dosežene stopnje racionalnosti in cenenosti gradnje. To je v stališčih konference še posebej poudarjeno.
5.	Kljub nekaterim objektivnim okoliščinam (pomanjkanje materiala...) bomo morali z boljšo organizacijo dela in večjo angažiranostjo posameznikov, v bodoče skrajšati roke dograditve objektov, saj je čas gradnje bistvena komponenta pri gradnji in ceni objekta.
6.	V najkrajšem času moramo zagotoviti našo vključitev v mednarodno delitev dela. Zato moramo takoj pristopiti k tesnejšemu sodelovanju z večjimi gradbenimi DO, z raziskovalnimi in projektantskimi organizacijami, ter tistimi OZD, ki so sposobne izvažati našo tehnologijo in opremo, s tem pa prevzemati / v izvajanje večja investicijska dela.
Poleg že naštetega bomo morali v smislu ekonomske stabilizacije gradbeništva dosledneje uvajati nove tehnologije, v tesnejši povezavi z izobraževalnimi ustanovami skrbeti za dobre kadre, tesneje se bomo morali povezati z ostalimi gradbenimi delovnimi organizacijami na našem področju in še marsikaj.
O naštetih problemih in o vseh tistih, ki so bili izpostavljeni na Problemski konferenci ZK, ali se kakorkoli pojavljajo pri našem vsakdanjem delu, mora razpravljati vsaka OO ZK. Družbenopolitične organizacije Ingrada, pa bodo najkasneje v mesecu septembru letos organizirale na to temo tudi problemsko konferenco na ravni delovne organizacije.
Na skupni konferenci bomo morali sprejeti jasno opredeljene zaključke, katere bomo dolžni vsi člani ZK, kakor tudi vsi ostali člani kolektiva, dosledno izvajati. In to z večjo mero osebne odgovornosti kot doslej.
Anton Aškerc
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
JULIJ, MESEC SPOMINOV
Da, takšen je mesec julij, mesec spominov na pomembne dogodke iz bojev za svobodo. Mesec, ko praznujemo številne praznike. Letošnje praznovanje ima še posebno obeležje, saj smo v jubilejnem (letu. 'štirideset let je minilo od začetkov oboroženega upora proti okupatorjem. To so 'tudi. dnevi, ko se spominjamo številnih transportov, Iki so iiz Maribora in Rajihenburga vozili na tisoče in desettisoče zavednih Slovencev v pregnanstvo. Zato je sedmi julij tudi dan pregnancev.
Četrtega julija .smo praznovali dan borca, dvajsetega julija je praznik celjske občine v spomin na ustanovitev Celjske čete, ta dan 1941. leta. Dvaindvajseti julij je dan vstaje slovenskega naroda.
Spomini živijo, obujajo jih datumi in dogodki. Tisti izpred štirideset let in pozneje.
PRAZNIK CELJSKE OBČINE
Tudi letošnji praznik celjske občine spremljajo številne prireditve, proslave in otvoritve novih pridobitev. V dneh od 11. do 21. julija se je, oziroma se bo, zvrstilo več kot dvajset najrazličnejših prireditev in proslav. Zelo veliko je športnih tekmovanj, kulturnih nastopov itd. V :ta čas sodi tudi otvoritev nove in prve telovadnice pri osnovni šoli na Frankolovem, torej pri šoli, nad katero imamo patronat. Gre za telovadnico, ki bo odprla svoja vrata na široko tudi drugim v krajevni skupnosti in najbrž ni daleč dan, ko se bodo na Frankolovem odločili za ustanovitev t dlesno vzgojnega društva. Že dosedanja športna in rekreativna dejavnost je živahna. Zdaj vise to potrebuje 'le še krepko streho in bolj organizirano obliko.
Vrh tega bodo te dni na Frankolovem odprli modernizirano cesto na Črešnjice. Dolga je tri kilometre. Pričakujemo, da bo zaradi nje zaživel Zlasti turizem na tem vinogradniškem predelu.
In potem na Frankolovem še javna razsvetljava, ureditev parka pri graščini in podobno.
Praznik celjske občine povezuje tudi otvoritev nove Merxove blagovnice v iNovi vasi. Tudi ta objekt je gradil naš kolektiv.
S praznikom občine je združena tudi tradicionalna podelitev Šlandrovih nagrad. Gre za občinska družbena priznanja za izredne uspehe pri delu in za druge pomembnejše dosežke na Vseh področjih ustvarjalnosti, ki imajo poseben pomen za družbeno skupnost in še posebej za dbči.no Celje.
Letošnje Šlandrove nagrade prejmejo: Delovna organizacija Ljubečna za uspešno preusmeritev proizvodnje na keramičnne in Samotne izdelke, Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV Celje ,za aktivno, požrtvovalno in učinkovito delo pri izgradnji demokratičnih in samoupravnih družbenih odnosov, Jože Benčina za dolgoletno delo na področju ohranjanja vrednosti bivalnega in delovnega okolja, Milan Božič za življenjsko delo na področju obveščanja, organizirani j a publicistične dejavnosti in dela v teiesnokulturnih organizacijah ter Vlado Novak, za življenjsko delo na področju razvoja knjižničarstva in za pomembne dosežke na področju kulture in publicistike.
NOVI ŠOLSKI OKOLIŠI
Delegati vseh zborov caljislke občinske skupščine so na zadnji delovni seji pred nastppom počitniškega obdobja med drugim sprejeli sklep o 'določitvi novih šolskih okolišev za osnovne šole v mestu samem. Pri vsem tem je šlo tudi za korak, da bi bdi j enakomerno porazdelili učence med šole in da bi zlasti novi osnovni šoli Frana Roša omogočili, da bi povsem uresničila celodnevno delo.
ODPRTI ODER
V času tretjega turističnega tedna v Celju, od 15. do 21. junija, je na Tomšičevem trgu zaživel tudi talko imenovani odprti oder. Na njem so se zvrstile nazjraz-ličnejše skupine od godbe na pihala, plesnega orkestra Žabe, rock ansamblov, folklornih 'skupin itd. Poskus je uspel, zato lahko pričakujemo, da bo ostal odprti oder stalni prostor za takšne in podobne nastope, vendar ne samo v času turističnega tedna, marveč skozi vse polletne mesece iin tudi pozneje. Zato se turistično društvo, kot nosilec te zamisli, zavzema, da bi na Tomšičevem trgu uredili stalni oder, 'ki bi bil d dl trga samega in da bi ga torej ne postavljali vsako leto iz desk.
CESTA NA STARI GRAD
Zdaj je modernizirana, asfaltirana. V času praznika celjske občine pa bodo v grajskih razvalinah odprli tudi stalno muzejsko zbirko, ki bo mikavnost Starega gradu še povečala. Že zdaj je Stari grad obiskalo vsako leto po okoli 150.000 ljudi. Pričakujejo, da se bo to število poslej povečalo. ,Na gradu pa je stalno odprta tudi Merxova restavracija, v poletnih mesecih tudi Friderikov razgledni stolp.
IZ NAŠIH TOZD
TOZD GO Celje
O pravočasni dograditvi II. faze Tehniške šole v Celju smo že poročali. Zdaj pa vas moramo seznaniti še o priznanjih, ki nam jih je podelila Tehniška šola za uspešno sodelovanje pri izgradnji II. faze in sicer so priznanje in srebrne značke prejeli: Delovna organizacija GIF Ingrad, Temeljna organizacija Gradbena operati-va Celje, Temeljna organizacija 'Proizvodni obrati, vodja gradbišča Kabli Gor-nih in delovodja Valentin M are ius.
Priznanja so bila podeljena na posebni slovesnosti v Tehniški šoli.
V. Š.

Valentin Marcius
Karli Gornik
Vhod v novi trakt
r jflH		
l ™*	Sl	
:	:	■	
		
	pil	
Še en velik in za Celje pomemben objekt so pred kratkim zgradili delavci TOZD GO Celje: kegljišče in pokrite bazene v sklopu športno rekreacijskega
centra Golovec. Otvoritev objekta je bila ob Dnevu samoupravljalcev.
»Pri izgradnji objekta je sodelovalo kar 22 koope-
rantov, kar je povzročalo mnogo organizacijskih težav«, nam je povedala vodja gradbišča Tanja Robida.
Z NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD GO Ljubljana
Izredna zavzetost celotnega kolektiva
ZGRADILI SMO MOST PREKO SAVE
Dne 24. junija letos je bil v Ljubljani odprt del severne obvoznice, v katerem sklopu je bil predan
j** i
v uporabo tudi most preko Save, pri Tomačevem, ki ga je zgradila naša organizacija združenega dela. Most je šel v uporabo točno na prvo obletnico zabetoniranega prvega pilota, na katerem stoji celotna mostna konstrukcija. Torej delo je bilo opravljeno v enem letu!
Med gradnjo mostu smo imeli kritična obdobja v juliju in oktobru lani, pa v marcu letos, ko nam je Sava odnesla izvršene pomožne nasipe. V teh trenutkih in tudi sicer je prišla do polnega izraza osveščenost, iznajdljivost in požrtvovalnost celotne ekipe na gradbišču, da se je čimprej saniralo nastalo stanje in nadaljevalo delo. Poleg Petra Pavlina, dipl. gr. inž., ki je kot izredno izkušen strokovnjak za mostove ves čas gradnje intenzivno sodeloval pri reševanju vseh problen|jv, bi tu rad posebej omenil prispevek vodilnega monterja ekipe opažne konstrukcije Stanka Šega, ki je v enem takih primerov »pogruntai« način, kako dela z opažno konstrukcijo nadaljevati izven vpeljanega tehnološkega postopka, ki bi zahteval veliko časa in sredstev. Vodstvo gradbišča je njegov postopek prijavilo komisiji za inovacije in izboljšave pri OZD.
Poleg nepredvidljive in muhaste reke Save, nas je pri doslednem izvrševanju del po terminskem planu močno ovirala letošnja dolga zima, ki je za taka odprta dela predstavljala še poseben problem. Pomagali smo si na vse možne načine samo, da ne bi prekinjali dela. To nam je tudi uspelo in ob tej pri-
ložnosti bi pohvalil požrtvovalnost in zagnanost, poleg že omenjenega Šega in njegove ekipe, še železo-krivsko ekipo pod vodstvom Mustafe Hadiča, vodilnega tesarja Stanka Romiha in vse ostale na čelu z delovodjem gradbišča Dragom Kitnerjem, ki je bil motor celotnega dela.
Rad bi tudi dodal, da takšna gradnja ne pozna omejitve delovnega časa in da je bila celotna ekipa na gradbišču pripravljena s svojim delom slediti fazam tehnološkega postopka ne glede na uro ali vreme. Res vredno pohvale!
Še nekaj tehničnih podatkov o objektu:
—	dolžina mostu 204,20 m,
—	širina (štiri vozišča + kolesarska steza + hodniki za pešce) 24,36 m,
—	vmesne podpore mostu (24 stebrov viš. 5 — 8 m) stojijo na pilotih skupne dolžine 372,00 m,
—	izvršenih nasipov v Savi 23.000 m\
—	izvršenih izkopov 4.300 m\
—	položene armature 485.500 kg,
—	izvršenih celotnih opažnih površin 9.800 m2,
—	vgrajenega betona 4.550
m1,
vgrajene visokovredne jeklene žice za izvedbo prednapetih betonov 85.000 kg,
izvršene specialne hidroizolacije 4.980 m2 — izvajalec SCT, položenega asfalt betona 3.150 m2 — SCT, položenih PVC cevi za predvidene instalacije 5.300 m,
vrednost del okoli 11 milijard starih dinarjev, stalna ekipa na gradbišču — okoli 25 delavcev.
Vodja gradbišča: Mitja Bizjak


Delavci TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina so pred kratkim predali namenu objekt občinske Upravne zgradbe v Šmarju
pri Jelšah (levo), stanovanjski blok v Šmarju (zgoraj) in Razrezovalnico talnih oblog Tkanine v Celju (slika spodaj).
GLAS
MLADIH
Predstavljamo vam
Demal MRKALJEVIČ je doma te Zavidovičeiv pri Zenici, star je 19 let in je že tretje leto v Sloveniji. Uči se za stavbnega ikle-parja. Zdaj je v Tretjem letnilku.
»Rad bi pripomnil, da ocenjevanje nas učencev na praksi ni povsem urejeno. Nekateri, ki manj delajo, dobijo boljše oce-
ne od tistih, ki boilje in več naredijo. Boljša ocena pa pomeni tudi večjo denarno nagrado.
Kaj nameravam po končani šoli? V podjetju Ingrad se dobro počutim in mislim, da so nam mladim dane vse možnosti za delo in za šolanje.
Do odhoda v vojsko bom zaposlen v Ingradu, po odslužen ju vojaškega ruka pa bom ostal na delovnem mestu stavbnega kleparja. Če bo šlo vse po sreči, si bom ustvaril svojo družino v Celju. Slovenija je lepa dežela in sem se na njene ljudi in navade navezal. Tu se počutim kot doma.«
Boris Markovič
Prijetni vtisi
Na dan borca — 4. julija smo se štirje mladinci udeležili letošnjega izleta do spominskega obeležja v Dražgošah, ki ga je organizirala Zveza borcev GIP Ingrad. Res prijetno smo se počutili med starejšimi borci, ki so nam pripovedovali marsikaj zanimivega iz njihovega življenja pred 40. leti. Polni prijetnih vtisov in spo-
znanj smo se v popoldanskem času vračali proti Colju z željo, da bi se vsako leto tudi drugi mladinci udeležili izlletov do spominskih obeležij in preživeli, tako kot smo mi, prijetne urice ob naših borcih za svobodno Jugoslavijo.
Radislav, Boris, Rajko, Miša
Na prvem mestu - odgovornost
Mladi v GIPOSS smo sprejeli svoj program dela, v katerem sta med drugim poudarjena doslednost pa tudi odgovornost slehernega posameznika, še posebej članov Zveze komunistov, pri uresničevanju zastavljenih nalog.
To in še marsikaj drugega je bilo rečeno na prvi seji KS ZSMS GIPOSS.
Seveda pa vseh nalog ni mogoče uresničiti samo v KS ZSMS GIPOSS. Tega dejstva se moramo zavedati prav vsi. In sploh gre za razumevanje o pomembnosti organiziranja ZSMS. In ne nazadnje — nujna bo tudi večja .povezanost med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v okviru GIPOSS.
Franc Ramšak
MATURANTI PRVIČ NA ZAKLJUČNEM IZLETU
Bilo je nepozabno
Že na začetku šolskega leta 1989/81 smo se dogovorili učenci tretjega letnika GIF Ingrad za zaključni izlet. Po temeljitih pripravah smo se 26. junija podali na pot. Bilo nas je 47 učencev, z nami pa ludi tov. Stanič. Vrh tega nas je spremljalo trinajst učencev — mladincev, ki so bili na tej poti, in sicer v bolnišnici Franja, sprejeli v Zvezo komunistov. Na tej svečanosti so bile tudi tri predstavnice skupnih služb: sekretarka OO ZK DSSS Ivica Bezlaj ter še Lea Čmak in Marija Gazvoda.
V eni od barak bolnišnice Franja je Ivica Bezlaj izročila novim članom ZK članske knjižice, Lea Čina-kova pa je vsakemu pripela nagelj in izročila statut ZKJ in ZKS ter knjigo o Titu. Za tem je delegacija položila v spominski sobi bolnišnice šopek rož.
Bil je lep dogodek, sicer pa bo tudi vsakemu ostala v spominu bolnišnica Franja, ki je neuničljivo izročilo veličine narodnoosvobodilnega boja in trpljenja naših ljudi pa tudi velike iznajdljivosti zdravstvenih delavcev, ki so v najtežjih okoliščinah našli izredno rešitev za pomoč ranjenim borcem.
Da in zdaj naš izlet. Vodil nas je prvi dan iz Celja preko Kranjske gore, čez Vršič do bolnišnice Franje, zalem v Novo Gorico, Divačo in Koper. Naslednja dva dni smo bili v Piranu in imeli izlet v Pulj. Zadnji, peti, dan smo se iz Pirana odpeljali v Lipico, obiskali Škocjanske jame in se preko Ljubljane vrnili v Celje.
Bil je izlet, v katerem
smo se dvignili 1611 metrov visoko na Vršič in stopili 189 metrov pod gladino morja v Škocjanskih jamah. Bili smo navdušeni.
V počitniški dom Ingrada v Piranu smo prispeli v poznih večernih urah.
Sprehod po Piranu in njegovih skrivnostnih ulicah z lepimi hišami, z razkošnimi balkoni, je bil pravi užitek. Piran je mesto spomenikov. Posebno smo bili navdušeni nad akvarijem in pomorskim muzejem »Sergej Mašera«, ki je hkrati najpomembnejši muzej v Istri.
Pravzaprav nam ves čas bivanja v Piranu ni bilo nikoli dolgčas, čeprav je bilo ob večerili premalo zabave. Pa vendar smo se nekateri znašli in odšli v disco, na drugi ples in celo na nočno kopanje. Na žalost smo ugotovili, da nekateri ne znajo plavati. Zato predlagamo sindikalni organizaciji v Ingradu, da pripravi tečaje za neplavalce.
Nedelja je bila. Odpravljali smo se na izlet v Pulj. Posebno bo ostal v spominu obisk arene. Žal, nismo imeli sreče, da bi prekrižarili do Brionov, ker je imel čoln »barba — taxi« prost dan. Zato pa smo se v Pulju kopali na znanih Zlatih stenah.
Ko smo se vračali, smo v Poreču obiskali znano Eufrazijevo baziliko. Nas, mlade gradbince, je še posebej zanimalo mogočno zidovje, mozaiki, zvonik, pozlačeni oltar ...
Večer smo v Piranu preživeli prijetno s člani osebja počitniškega doma. Ta večer smo tovarišu Staniču in vzornemu vozniku
Milanu izročili spominski darili.
Na povratku v Celje smo obiskali veličastne Škocjanske jame in znamenito Lipico.
Na Gomilskem smo se okrepčali in se dogovorili, da se čez pet let znova srečamo.
Za konec še naša zahvala vsem, ki so nam omogočili ta izlet, tako koordinacijskemu svetu ZSMS CIP Ingrad, družbenopolitičnim organizacijam ter samoupravnim organom delovne organizacije. Posebno zahvalo izrekamo tovarišb Podgoršku za vsestransko podporo pri uresničil vi izleta.
22. GENERACIJA MATURANTOV GIP INGRAD
Vzgojno varstvena organizacija »Anice Černejeve« Celje je ob svoji 25-letnici podelila priznanje tudi Koordinacijskemu svetu ZSMS GIP Ingrad za povezovanje in aktivnosti na kulturnem področju.
Predavanje o Kosovu
Dne 25. junija ob 20. uri je bilo v Mladinskem domu Dušana 'Finžgarja predavanje o Kosovu s tematiko, tki se je nanašala na kosovsko zgodovino in orisom sedanjih aktualnih dogodkov. Predaval nam je Franci Puser, izvršni sekretar OK ZKS Celje.
Tega zanimivega in aktualnega jaredavanja se je udeležilo 90 mladih, kar je dokaz zainteresiranosti nas mladih o sprotnem poznavanju problematike v Jugoslaviji.
M. B.
PESEM GRADBINCEV
Mi zidamo, zidamo, zidamo!
Za današnje in prihodnje rodove, mi dvigamo noive mostove.
Mi gradimo, gradimo, gradimo!
Za domovino! Za Tita!
Boris Markovič
Po znaku siren za »konec nevarnosti zračnega napada« se je v akcijo najprej vključila enota RBK z nalogo ugotovitve kontaminacije terena in zgradb
Tehnične reševalne enote so s pomočjo spusnice (posebna vreča, dolga 25 m) reševale ljudi z zadnje etaže naše poslovne zgradbe, z avtodvigalom pa materialna sredstva. Za reševanje izpod ruševin so koristile gradbeno mehanizacijo. Enota reda, varnosti in zvez pa je usposobila telefonsko govorilnico in uvedla dežurstvo
Gasilska enota je z uporabo hidranta in ročnih gasilskih aparatov gasila požar.
v obrambi in zaščiti
V času od 4. do 6. junija je biila v celjski občim zvezna vaja civilne zaščite pod skupnim nazivom »Celje v obrambi in zaščiti«. Namen >te politično mobilizacijske akcije je bili v pregledu usposobljenosti vseh delovnih ljudi in občanov za naloge, ki jih bomo morali izvajati v primeru vojne ali ob naravnih in tehničnih nesrečah.
Z izvedbo te akcije smo preverili stopnjo usposobljenosti krajanov ter nosilcev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, povezanost in usklajenost delovanja med posameznimi delovnimi organizacijami, med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami ter med ostalimi družbenimi dejavniki pri izvrševanju skupnih nalog s področja obrambe in zaščite.
V vajo so se vključile tudi Ingradove enote in za uspešno sodelovanje v akciji prejele bronasto plaketo.
Preverjanje stopnje pripravljenosti in usposobljenosti za delovanje in ukrepanje v primeru voine ali elementarne nesreče, je pokazalo, da smo pri krepitvi naše obrambne, varnostne im samozaščitne pripravljenosti dose°li no-memben napredek. Na osnovi izkušenj in analiz opravljenih nalog, bomo dopolnili naše načrte in prevzeli naloge za nadalj-ne delo na področju obrambe in zaščite.
Vili Šuster
Enote narodne zaščite so zagotovile zavarovanje poškodovanih zgradb in instalacij
Enota prve medicinske pomoči je nudila prvo pomoč ponesrečencem, Splošna enota pa je postavila barako za začasno ambulanto
Pestra izobraževalna dejavnost v Ingradu MED NAGRAJENCI
Trije iz Ingrada
V letu 1979 je Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije uvedla nagrade in priznanja, ki se podeljujeo za izredne uspehe pri delu, za napredek vzgoje in izobraževanja. Nagrade lahko prejmejo posamezniki, oziroma vzgojno izobraževalne ustanove, imenujejo pa se po gradbenemu delavcu, narodnem heroju, Ivanu Kavčiču.
»Kavčičeva nagrada«
ništvu je DO v največji meri izobraževala vse profile doma. Skrbela je za lastni predavateljski kader;
—	drugo obsežno delo je bilo opravljeno na področju izvajanja in uvajanja praktičnega pouka v DO. Za to so bila organizirana posebna učna gradbišča, oziroma se je pouk izvajal na posameznih fazah proizvodnega dela na rednih gradbiščih. Pridobljen in vzgojen je bil lasten strokovni kader za izvajanje pouka — inštruktorji praktičnega pouka,
—	izobraževalni center vzgaja, oziroma organizira različne oblike družbenopolitičnega izobraževanja kot je to zahteval razvoj samoupravnih odnosov.
Kot vodja izobraževalnega centra je Albert Kerkoš od vsega začetka sodeloval v vseh republiških izobraževalnih telesih, največ v rep. sindikatu gradbenih delavcev na področju izobraževanja, rekreacije in športa. Enako oprav-
Albert Kerkoš
Ivan Emeršič Martin Artiček
Nagrade podeljuje devetčlanski odbor, ki ga imenuje Skupščina Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije.
Na osnovi razpisa in zbranih predlogov je odbor v tem letu podelil 3 Kavčičeve nagrade in 5 priznanj.
Med nagrajenci je bila skupina Ingradovih delavcev: Albert Kerkoš, vodja izobraževalne Službe in inštruktorja Martin Artiček ter Ivan Emeršič.
Odbor je pri podelitvi Kavčičevih nagrad našim delavcem upošteval Ingra-dovo utemeljitev, ki sta jo podprla Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani in Gradbeni šolski center Borisa Kraigherja v Mariboru.
»Albert Kerkoš, vodja izobraževalne službe, ima zasluge za:
— organiziranje izobraževanja ob delu in organiziranje vseh oblik izobraževanja iz dela. Do ustanovitve Koordinacijskega oddelka za izobraževanje v gradbe-
lja in je opravljal tudi funkcije na občinskem nivoju.
Oba inštruktorja Artiček in Emeršič sta s pridobljenimi delovnimi izkušnjami postala odlična učitelja praktičnega pouka. Vsestransko obvladata zahteve dela, izobraževanja in vzgoje. Tako uživata veliko strokovno avtoriteto pri organizatorjih proizvodnje in še posebno pri učencih.
Oba inštruktorja sta vso svojo delovno dobo nreži-vela v naši delovni organizaciji in velik del posvetila taktičnemu izobraževanju v gradbeništvu, ker je glede na kadrovske razmere ves manj primernih učencev za te poklice.«
Nagrade so bile podeljene na proslavi ob Dnevu gradbincev, 6. junija letos v Novi Gorici.
Za prejeto visoko nagrado vsem trem iskreno čestitamo in jim želimo na tem pomembnem družbenem področju nadaljnjih uspehov.
Uredništvo
Koristni predlogi
Na julijskih zborih nekaterih samoupravnih delovnih skupin na celjskih gradbiščih, kjer so med drugim ocenjevali tudi samoupravne odnose v svojih sredinah, so delavci izrekli nekaj predlogov, za katere menim, da bi jih morali izkrostiti v vseh samoupravnih skupinah celotne delovne organizacije Ingrad.
Ko so ocenjevali delo delegatov v delavskih svetih, so ugotovili, da so delegati v večini primerov odmaknjeni, oziroma niso dovolj povezani z delovno sredino, katere stališče bi morali zastopati na sejah delavskih svetov. Ti delegati največkrat glasujejo za sklepe le na podlagi svojega osebnega mnenja, kajti pred sejo ne razpravljajo o gradivu s samoupravno delovno skupino, niti jo ne obvestijo, o dnevnem redu. Pa tudi po zaključeni seji delavci ponavadi niso seznanjeni s sklepi delavskega sveta ali kakšnega drugega samoupravnega organa.
Zato predlagajo, da pred vsako sejo samoupravnih organov vse delovne skupine prvaočasno prejmejo vsaj dnevni red, da bodo nato po potrebi preko delegata posredovale svoja stališča. Prav tako naj bo vsaka delovna skupina v najkrajšem možnem času obveščena o sklepih samoupravnih organov.
Podobno nepovezanost in slabo obveščenost so ocenili tudi pri družbenopolitičnih oragnizacjah, še zlasti sindikatu. Zato naj omenjene predloge snrej-
memo tudi te organizacije.
In še nekaj je bilo izre čeno na teh zborih.
Naše glasilo premalo izkoriščamo za te vrste informiranja. Za -'robleme posameznih skupin, za nepravilnosti v poslovanju, za nedosledno nagraieva-nje po delu, za sklepe delavske kontrole, za uspešne akcije posameznikov ali skupin, za izjemne dogodke na posameznih deloviščih, za možnosti udejstvovanja v sindikalnem čelu, za sklepe večine sa-
moupravnih organov itd., ne najdemo pisanih vrstic v našem glasilu, pač pa smo večinoma seznanjeni s splošnimi ugotovitvami, s strokovnimi članki, s športnimi in mladinskimi vestmi ter še drugimi manj pomembnimi prispevki, kar pa za večino delavcev ni zanimivo.
Torej veliko koristnih predlogov, nas vse pa kliče odgovornost, da jih uresničujemo In uresničimo.
Vili Šuster
OPOMBA UREDNIKA: Da ne bomo samo ugotavljali, vabim vse, da za glasilo napišejo prispevke o teh in podobnih problemih. Radi jih bomo objavili. Tako bo glasilo postalo tudi bolj zanimivo iin kar je najvažnejše, bolj aktualno. Naj ne bo odveč še ugotovitev, da k takšnemu sodelovanju vabimo vse že zelo dolgo. In rezultat?
Odgovorni urednik Franjo Čevnik
Obvestilo vsem koristnikom opažev
V dosedanji praksi pri poslovanju z opaži ugotavljamo, da gradbišča netočno in neredno javljajo TOZD Mehanizaciji premike opažev. Zaradi tega je nepopolna evidenca v naši kartoteki in posledica, da prihaja od izstavljanja netočnih faktur za najemnino, včasih tudi na napačen naslov.
Po pravilnikih o medsebojnem	poslovanju
TOZD, je potrebno vsak premik osnovnega sredstva ali inventarja, kamor spadajo tudi opaži, javiti na TOZD Mehanizacija, ki upravlja s temi sredstvi!
Premik se pravilno izvede na naslednji način: prvi izvod odpremnega dokumenta se pošlje novemu uporabniku, drugi izvod TOZD Mehanizaciji, tretji izvod ostane odpoši-ljatalju.
Odpremni dokument mora vsebovati med ostalim tudi točen naslov, štev. od-premnega dokumenta, datum in podpis.
Prosimo, da se v bodoče navedeno poslovanje opravlja točno in pravočasno, saj je to naš skupni interes!
Jože Cepuš
ISKRENA ZAHVALA
Po dolgi bolezni se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali med boleznijo, me obiskovali, tolažili in mi stali ob strani, da sem lažje okreval.
Posebno se zahvaljujem vodstvu in članom delovne skupnosti skupnih služb in odboru sindikalne organizacije skupnih služb za obiske na domu, za vso pomoč, tople besede, ki so mi tedaj mnogo pomenile. Hvaležni Marko Sraga, receptor, skupne službe
ZAHVALA TOZD MEHANIZACIJI
»SVET SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI OSTROŽNO SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJE ZA VAŠO POMOČ IN SODELOVANJE PRI VAJI NNNP 198! V KS — OSTROŽNO, DNE 16. 5. 1981.
LE S SKUPNIMI PRIZADEVANJI DAMO MOČ IN POGOJ NADALJNI GRADITVI NAŠE SAMOUPRAVNE DRUŽBE.
SPOŠTUJEMO IN CENIMO VAŠO NAKLONJENOST. KI STE JO IZKAZALI S SVOJO AKTIVNO POMOČJO.«
Predsednik sveta skupščine KS — Ostrožno: KRIVEC Stane

Bevče pri Velenju — blagovnica Merx, izvajalec del: TOZD GO Žalec
POSVETOVALNICA
VPRAŠANJE
Kdaj ima delavec pravico do odpravnine?
Ali ima delavec, ki je v pokoju, pa dela dopolnilno delo v OZD, ko preneha s takim delom, ponovno pravico do odpravnine?
ODGOVOR
V prvi vrsti je treba poudariti, da odpravnina ni nobena zakonska pravica, ampak avtonomna pravica delavcev v posamezni organizaciji združenega dela. To je pravica, o kateri ddlavci popolnoma svobodno odločajo, ali jo bodo uvedli ali ne ter pod kakšnimi pogoji bodo od-pravinino uvedli ter v katerih primerih.
Odgovor je zato treiba poiskati v samoupravnem splošnem aktu, da se najprej ugotovi ali je odpravnina kot ena od pravic delavcev sploh uvedena ali ni. Če odpravnina s samoupravnim splošnim aktom ni uvedena, potem se glede tega ni več kaj pogovarjati, ker ta pravica v neki organizaciji pač ne obstaja in se tudi ne more zahtevati. Če pa ta pra-
•'ca obstaja v samoupravnem splošnem aktu potem je treba ugotoviti, pod kakimi pogoji in v katerih primerih ima delavec pravico na odpravnino.
Delavci Ingrada smo ustanovili pravico do odpravnine in sicer v 53. členu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe. Ta samoupravni splošni akt določa, da ima delavec Ingrada pravico do odpravnine ob upokojitvi (starostni ali invalidni), višina le-te pa je odvisna od skupne delovne dobe in znaša:
—	do 20 let dela — dva
—	nad 20 let dela — tri povprečne mesečne o-sebne dohodke na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu.
Če je torej s samoupravnim splošnim aktom, kakor v primeru Ingrada, postavljena obveznost delovne organizacije, da delavcem, ki gredo v pokoj izplača odpravnino, je treba tako tudi postopati.
Če pa se ozremo na vprašanje, iki je postavljeno, se takoj pojavi drugo vprašanja, ali lahko upokojenec gre v pokoj, oziroma ali lahko gre tja, kjer že je. Verjetno ne, zato tudi upokojenec, Iki ima sklenjeno pogodbo o dopolnilnem delu in preneha s takim delom, ni upravičen do odpravnine.
Rado Čevnik
Disciplinske kršitve
V mesecu juniju je skupna disciplinska komisija Obravnavala 22 kršitev delovne obveznosti. V 3. primerih je bil postopek ustavljen, v 1 primeru zaradi lažje oblike kršitve ni bil izrečen ukrep, bili so izrečeni 3 opomini, ostali ukrepi pa so bili naslednji:
Javni opomin
Josip F! STRIČ, TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina, večkrat vinjen na delu; Milan KONDIH, TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina, večkratna vinjenost na delu; Živko JOTIČ, TOZD Mehanizacija, nedovoljeno delo s strojem (naklada-čemh Mirko ONIČ, TOZD Proizvodni obrati, večkratno zamujanje na delo in predčasno odhajanje; Mirko SAMAC, TOZD IGM Medlog, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni; Milorad MIHAILOVIČ, TOZD IGM Medlog, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
Prenehaje delovnega razmerja
— pogojno na 6 mesecev:
Nusret MUHIČ, TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z ddla 6 delovnih dni; Aco SALTIROVSKI,
TOZD Proizvodni obrati, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
— pogojno na dobo 1 leta:
Stefan ŠUMIGA, TOZD GO Slov. Konjice, zaradi neopravičenih izostankov (samovoljno si je vzel dopust) je disciplinska komisija 20. 5. 1981 izrekla u-krap prenehanja delavnega razmerja, delavski svet TOZD pa je na svoji seji dne 30. 6. 1981 ukrep prenehanja spremenil v pogojni ukrep; Živko MALIČ TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni; Men,sur JUSU-FOVIČ, TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni; AR-SENIČ Duro, TOZD GO Celje, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
Prenehanje delovnega
razmerja
Živadin STEVANOVIČ, TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni; Savo IGNJA-TIČ, TOZD GO Žalec, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni; Stanko FIJAVŽ, TOZD IGM Medlog, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni.
Štefka Krušič
Prišli - odšli
V mesecu maju in juniju smo kadrovali 97 delavcev, od tega se jih je 14 vrnilo iz JLA.
Od teh je 5 režijskih delavcev in sicer:
Klinc Marjeta, pravnik — pripr. na DSSS,
Zorko Jože, gradb. tehnik iz JLA na GO Celje, Plahuta Darko, gradb. tehnik, iz JLA na GO Celje, Skok Franc, dipl. gr. ing. — pripr. iz JLA v Medlog,
Čremožnik Franc, gradb. tehnik z JLA v Šentjur;
Odšlo je 139 delavcev
in sicer:
na lastno željo 101, sporazumno 9, odpoved delavca 1, iztek pogodbe 1, poskusno delo 3, starostno upokojeni 5, invalidsko upokojeni 4, v JLA 8, smrt 1, izključitev 6;
Od teh so odšli 4 režijski delavci
Paj Jože, gradb. tehnik iz Laškega,
Vrenko Karl, gr. delovodja iz Slov. Konjic,
Hrovat Branko, skladiščnik iz Proizvodnih obratov,
Brinovec Štefka, material ni knjigovodja iz DSSS;
Naraščaj v družini so dobili:
Čovič Slavko, hči Snežana, iz Šentjurja,
Nezič Huse, sin Edin, iz Celja,
Kobale Marko, sin Janko, iz Skunnih služb,
Ogrinc Vili, sin Željko, iz Medloga;
UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko
VUKOVIČ Jovan, rojen 24. 7. 1925, delo je združeval od 17. 2. 1970 do 25. 2. 1981, kot gradb. delavec, stalno bivališče ima Uikri-nce 12, čečava;
ŠEPETAVC Anton, rojen 6. 3. 1925, gr. delavec v Rog. Slatini, delo je združeval od 18. 3. 1965 do 17.
4.	1981, stanujoč Pilštanj
5,	Lesično;
OPERČKAL Alfonz, rojen 31. 7. 1922, strojnik v Medlogu, delo je združeval od 1. 3. 1969 do 12. 5. 1981 stanujoč, Lindek 12, Frankolovo;
ČERNOŠA Avgust, rojen 1. 8. 1921, slikopleskar v proizvodnih obratih, delo je združeval od 28. 5. 1949 do 15. 5. 1981, stanujoč Drapšinova 28, Celje. Starostno:
TOMAN Albert, rojen 10. 4. 1921, vrtalec v Medlogu, delo je združeval od 24. 10. 1945 do 28. 5. 1981, stalno bivališče ima Liboje 13, Petrovče;
GAJIČ Svetolik, rojen 17.
6.	1921, železokrivec v Medlogu, delo je združeval od 8 . 4. 1970 do 30. 6. 1981, stalno bivališče ima čečava 40, Čečava;
VRENKO Karl, rojen 12. 10. 1920, gradb. delovodja v Slov. Koniicah delo je združeval od 8. 12. 1,959 do 30. 6. 1981, stalno bivališče ima Zabukovje 1, Frankolovo;
HROVAT Branislav, rojen 22. 5. 1920, skladiščnik na proizv. obrati, delo je
II. memorial
Kegljači Ingrada in športniki TOZD Mehanizacije so v spomin na pokojnega sodelavca in športnega tovariša Eda Šunka, organizirali v dneh od 25. do 27. junija kegljaško tekmovanje v mednarodnem slogu 6 x 200 lučajev, katerega se je udeležilo 8 ekip iz Slovenije.
Najboljši rezultat je dosegla ekipa KK Celje, ki je porušila 5184 kegljev. Zelo dober rezultat pa so
Dušan Vanovšek
združeval od 1. 2. 1959 do 30. 6. 1981, stalno bivališče ima Na otoku 13, Celje;
BRINOVEC Štefka, rojena 29. 8. 1927, materialni knjigovodja v skupnih službah, delo ;e združeva la od 14. 10. 1963 do 30. 6. 1981, s stalnim bivališčem Dobojiska 39, Celje;
UMRL JE
GOGIČ Nedeljko, rojen 27. 9. 1949, gradbeni delavec iz Slov. Konjic, delo je združeval od 6. 4. 1973 do 9. 6. 1981, stalno bivališče je imel Ukriniče b.b. čečava; zapustil je ženo Cvijeto, hči Snjezano in Svetlano in sina Ždlj.ka.
Marija Pšaker
■v
Eda Sunka
dosegli tudi kegljači Ingrada, ki so biili drugi s 5091 kegljev.
Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat srečanja kegljač Celja Tisov ec, ki je podrl 907 kegljev, od naših pa je Dušan Vanovšek podrl 878 kegljev, Jože Lipovšek 859 kegljev itd.
Končni vrstni red:
1. Celje 5184, 2. Ingrad 5091, 3. Aero Celje 4989, 4. Konstruktor Maribor 4954, 5. Pionir Novo mesto 4902, 6. Gradis Ljubljana 4843, 7. Primorje Ajdovščina 4743 in IMP Celje 4689 podrtih kegljev.
Velik prehodni pokal in pokal v trajno last za 1. mesto na turnirju, je prejel Kegljaški klub Celje, pokal pa so osvojili tudi kegljači Ingrada, ki so bili najboljši med ekipami iz vrst gradbincev.
Vili Šuster
ZAHVALA
Ob prehitri izgubi drage mame MARIJE IVENČ-NIK, iskrena hvala vsem sodelavcem in osnovnima organizacijama sindikata za darovano cvetje, spremstvo na zadnji poti, izraze sožalja in drugače izkazano pomoč.
Sinova Franci (Šentjur) in Jurij (Mehanizacija)
Pomembna
Koncem junija, na občnem zboru Občinske strelske zveze Celje, so letos prvič podeljevali plakete in priznanja svojini najbolj zaslužnim članom za večletno delo v strelskih organizacijah. Med nagrajenci so bili tudi strelci iz Ingrada in sicer sta zlato plaketo dobila
priznanja
Alojz Borinc in Stane Šafarič, srebrno plaketo Zvonka Perovič in Velimir Todorovič, bronasto plaketo Alojz Kranjc in Milena Petrič, priznanje pa Ivica Bezlaj, Marko Kobale in Erna Pelko.
Vsem iskrene čestitke!
Vili Š.
Obujamo
spomineNOB
N naključje, če današnjo rubriko, v kateri obujamo spomine na partizanska leta, izpolnjujemo z dvema zapisoma. To tudi zaradi meseca julija, v katerem praznujemo več borbenh praznikov, zaradi meseca, v katerem se vrstijo številni spominski dnevi na boje za svobodo.
ŽIV MED PADLIMI
Franc Pšaker je bil v naši delovni organizaciji dolga leta kvalificirani tesar, zdaj pa je čuvaj v TOZD Lesni obrati.
Čudna in nenavadna je njegova zgodba.
Bilo je v avgustu 1944. leta. V borbi za Brezje — Žužemberk so ga ujeli belogardisti. Zaprli so ga v svinjak, pretepali, zasliševal. Hoteli so zvedeti, ikje •'e komanda n; ego ve oar-tižanske enote. Ni ,povedal, ker 'ni niti vedel.
Belogardisti so odšli, nanj, ki je bil še vedno zaprt v svinjaku, pa so pozabili. Na srečo. Rešila ga je neka stara ženica. Bil je povsem izčrpan in bolan. Udarci so ustili sledove. V kratkem si je opomogel in šel iskat svojo enoto.
Medtem -a so na bojišče prišli terenci in 'Tti-zani. Iskali so padle in pogrešane. Nekateri borci so bil tako iznakaženi, da 'ih ni bilo mogoče indentifici-rati. In tako so nekega borca, ki je ležal na zemlji mrtev in brez glave, zamenjali zanj. Slučajno je bil padli skoraj iste postave in nosil je tudi enako obleko.
Po vojni so v Gviblu na Dolenjskem postavili spo-
menik padlim partizanom. Na spomenik so vklesali tudi njegovo ime.
»Pred leti smo šli člani Ingradovega alkti-va borcev na izlet tudi v te kraje«, je začel pripovedovati Frač Fšaiker. »Prišli smo tudi do spomenika. Zagledal sem svoje ime. Tedaj sem zajokal in misli so mi uhajale v tiste težke dni. Bili so hudi časi in moje življenje ni bilo dosti vredno, še manj od živali, s katero sem delil svinjak.«
Svojo partizansko enoto je iskal zaman. Dolenjska je bili a v tistem času polna belogardistov. Ponovno so ga ujeli in zdaj predali Gestapu. Spet so ga zaprli, pretepali in zaničevali. Odpeljali so ga v celjski Stari pisiker, od tam v Maribor in nožne j e odvlekli v taborišče za vojne ujetnike v Dresden. Tam so ga osvobodili sovjetski vojaki.
»Na domača tla sem stopil avgusta 1945. leta. Še zdaj čutim posledice vojnih grozot. In ko se spominjam na ta leta, se sprašujem, kako močan je človek, da lahko prenese takšno trpljenje, zaničevanje. Ves to sem preživel, ker sem bil mlad in željan življenja.«
DEVETEGA MAJA V CELJU
Franjo Beloševič je bil
strojnik v TOZD IGM Medlog. Od marca letos pa je upokojen. Bil je borec artilerijske brigade Kraji-ške udarne divizije.
Njegovo pripovedovanje je zajelo nekatere dogodke v maju 1945. leta.
Njegova enota je prodirala iz Banja Luke proti Bosanskem Novem.
Ustaši in Nemci so se branili na vse kriplje. Čutili iso, da je njihova vojska smrtno ranjena. Bili so oboroženi do zob, partizani pa, zaradi nenehnih pohodov in borb, utrujeni na smrt.
»Srdito smo se tolkli, saj smo čutili skorajšnjo svobodo. Bitka ;e traiala pet dni. Zmagali smo in pregnali sovražnika. Naše veselje je bilo sicer veliko, toda zmago smo, zaradi izgub mnogih tovarišev, proslavljali s solzami v očdh. Izgulbili smo dragega komandanta Radeta Erorja, izgubili smo veliko najboljših jurišačev, bombašev. Tudi naše drage bolničarke ni bilo več med živimi, prav tako ne priljubljenega kuharja, ki je skrbeli za nas kot mati.
Nato smo preko Kordona krenili proti Zagrebu. Povsod, koder smo hodili, smo srečevali strašna uničenja. Okupator in domači izdajalci so uničevali, kar so mogli.
Tik pred osvoboditvijo sem bil v Celju. Deveti maj sem doživel v mestu ob Savinji. Celjani so nas sprejeli lepo. Bilo je ču-
dovito. Mi pa smo bili u-t ruj eni in vendar nepopisno srečni.
Dva dni smo bili v celjskem parku, zatem smo odšli na pohod proti Zagrebu.
Demobiliziran sem bil 1946. leta kot desetar.
Tudi na življenje v naši armadi imam lepe spomine.«
NOVICE
PROIZVODNO
TEKMOVANJE
VIL proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije je bilo letos 6. junija v Novi Gorici v organizaciji SGP Gorica. Sodelovalo je 12 delovnih organizacij. V skupni uvrstitvi je zmagal Stavbar, nepopolna ekipa Ingrada (brez odrarjev) je bila zadnja. Sicer pa so bili naši tesarji deveti, železokrivci deseti in zidarji dvanajsti. Skromne uvrstitve!
SREBRNI ZNAK
Jože Knez iz TOZD Lesni obrati Gomilsko je ob Dnevu samoupravljalcev 27. 6. prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Podelilo mu ga je Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Žalec za uresničevanej delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju. Čestitamo!
SKUPŠČINA KLUBOV SAMOUPRAVLJALCEV
Ob letošnjem Dnevu sa-moupravljalca je bila 25. junija v Beogradu letna skupščina klubov samoupravljalcev iz vse Jugoslavije.
V slovenski delegaciji je bila kot predstavnica celjskega kluba samoupravljalcev iz naše delovne organizacije, Lea Čmak, ki je članica Kluba samoupravljalcev Celje od njegove ustanovitve.
Na skupščini je prejel celjski klub kot priznanje za svoje uspešno delo — plaketo 27. junij.
ORGANIZIRANO IN CENEJŠE
Predsedstvo konference ZK Ingrad je obravnavalo številne kritične, a upravičene pripombe naših delavcev glede dragih izletov v Beograd (kakršnega sta si »privoščili« TOZD Mehanizacija in DS skupnih služb) in sprejelo stališče, da naj konferenca sindikata enotno vodi organizacijo teh izletov. Pripraviti je treba ugodno (poceni) varianto (npr. enodnevnega) izleta v Beograd, ki bo omogočal vsem zainteresiranim ogled Hiše cvetja.
To akcijo naj sindikat organizirano izvaja daljše obdobje za vse temeljne organizacije in tako omogoči slehernemu članu našega kolektiva obisk na Dedinje.
BORCI GIP INGRADA
V Dražgošah
Tako kot vsako leto, smo se borci GIP Ingrad Celje tudi letos zbrali ob dnevu borca, 4. juliju, in se popeljali na izlet na Gorenjsko (Brnik — Dražgoše — Železniki — Pred-vor — Celje).
Izleta se je udeležilo 50 udeležencev, vključno s štirimi mladimi delavci GIP Ingrad, ki se bodo tako še bolj seznanili z našo revolucijo.
Namen izleta je bil ogled Dražgoš, kjer se je januarja 1942. odvijal težki boj Cankarjevega bataljona (260 borcev) z Nemci. O tej bitki nam je pripovedoval takratni borec tov. Pegan iz Železnikov. Opisal nam je vrsto akcijskih prizorov, kako se je 3000 oboroženih nemških vojakov 9 dni pripravljalo za napad in uničenje Cankarjevega bataljona. Čeprav je bila huda zima (nad 2 m snega), so se borci bataljona bojevali tri dni in upirali proti tako močnemu sovražniku. Tre-
tji dan so se borci Cankarjevega bataljona morali umakniti. Nemci so imeli 300 mrtvih in okrog 250 ranjenih. Naši borci so imeli tri mrtve.
Poraz so Nemci maščevali z uničenjem domačinov in požigom vasi, ki je sedaj lepo obnovljena. V bližini vasi stoji spomenik padlim borcem v dražgoški bitki.
Iz Dražgoš smo se odpeljali v Železnike in si ogledali lepo urejen muzej starih kovačnic železa in zbirko prečudovitih raznobarvnih metuljev z vsega sveta.
V popoldanskem času smo se ustavili ob jezeru v Predvoru, organizirali piknik, kjer smo se prijetno razvedrili.
Dobro razpoloženi smo se vračali proti Celju z željo, da se drugo leto vsi skupaj ponovno srečamo in obiščemo še kakšen spominski kraj iz NOB.
Avgust Frelih
Iz kabineta predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Janeza Zemljariča je prišlo sporočilo o priznanju, iki ga je izrekel Ingradu in temeljni organizaciji GO Ljubljana ob otvoritvi mostu čez Savo pri Tomačevem za zahte ne in pravočasno izgradnjo pomemJbnega objekta, L. V. sestavni del severne vpadnice v ljubljansko cestnu omrežje.
Sindikalne TRIM igre
Streljanje
V	tekmovanju moških je nastopalo 19 dkip, Ingrad je zasedel 1. mesto s 1032 zadetki (Zatler 178, Selič 163, Kranjc 161, Todorovič 174, Kobale 175, Zorko 181).
V	tekmovanju žensk je nastopalo 11 ekip, Ingrad je zasedel 3. mesto s 558 zadetki (Bezlaj 158, Pelko 146, Jager 125, Petrič 129).
V	tekmovanju starejših članov je uvrščenih 9 ekip, Ingrad na 5. mestu s 608 zadetki (Ahtik 163, Ajster 152, Belehar 160, Šafarič 135).
Kegljanje
V tekmovanju žensk je nastopalo 18 ekip, naše kegljavlke iso zasedle 6. mesto s 473 podrtimi keglji (Novak 181, Tavčar 149, Jager 143).
Košarka
Tekmovanje je potekalo v 3 ligah, nastopalo je 24 ekip. V 1. ligi je med devetimi ekipami Ingrad dosegel 2. mesto za Razvojnim centrom. Za Ingrad so igrali Pajk, Milanez, Vengust, D. Petan, Strniša itd.
v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
Za poletno razvedrilo
V okviru Poletnih loških prireditev bo v sredo, 26. avgusta, ob 20. uri, v Ločah pri Slov. Konjicah privlačna predstava »Mehika v pesmi in igri« v izvedbi znanega ansambla Mexico bailet folklorico, ki prika-
zuje očarajočo igro, bleščeče barve, preko 200 razkošnih kostimov in vesele pa tudi romantične pesmi.
Ker je pokroviteljstvo za te poletne prireditve prevzel Ingrad, loški orga-
NOGOMET
TRETJI NA FRANKOLOVEM
V počastitev praznika Občine Celje je bil v nedeljo 12. julija na Frankolovem turnir v malem nogometu, na katerem je nastopalo 11 ekip. Zmagali so nogometaši iz Ljubečne, naši pa so zasedli 3. mesto. Za Ingrad so nastopali Bebič, M. Lipovšek, V. čurkovič, Vanovšek, Zu-kič, Bosina in Nedič.
TRIM AKCIJA V PLAVANJU
Ponovljena TRIM akcija v plavanju (prva je bila 12. julija, iiz Ingrada je bilo zelo malo udeležencev) bo 23. avgusta na Ljudskem kopališču Celje od 7.30 do 11. ure. Vstop na kopališče je ta dan s TRIM kartonom, ki ga dobite pri referentu športne rekreacije Francu Ramšaku na DS skupne službe. Vsak udeleženec prejme TRIM značko in nalepko.
V. Š.
Natakar, ta zrezek je zelo majhen in smrdi tudi! Smrdi? No, potem je pa dobro, da je majhen.
Vabilo na drugi pohod planincev SOZD GIPOSS
nizatorji vabijo sindikate naših TOZD (še posebej GO Slov. Konjice), da pripravijo avtobusni prevoz za svoje člane, ki jih zanima ogled omenjene predstave.
Humor
—	Tonček, kaj pa je tvoj oče?
—	Bolnik ...
—	Ne sprašujem tega. Zanima me. kaj tvoj oče dela.
—	Kašlja ...
Je sploh še kaj hujšega kot če najdeš črva v jabolku, v katerega si že ugriznil?
Da! Še hujše je, če najdeš pol črva ...
Sosed, mi lahko danes zvečer posodite gramofon?
Seveda! Prirejate zabavo?
Ne! Samo rad bi se pošteno naspal...
Lani septembra, na prvem srečanju planincev Gipossa v organizaciji kranjskega »Gradbinca«, po oceni udeležencev zelo uspešno, je bilo dogovorjeno, da postanejo ta srečanja tradicionalna s tem, da se organizatorji vsako leto menjajo. Tako so pripravo drugega srečanja prevzeli planinci iz ljubljanske delovne organizacije SCT.
Za letošnji skupni pohod predlagajo vzpon na Veliko Planino s ciljem na Zelenem robu, kjer ima njihovo podjetje planinsko počitniško kočo, predvidoma pa bo pohod drugo soboto v septembru, to je 12. 9. 1981.
Zbirališče vseh pohodnikov bo v Kamniku na avtobusni postaji. Od tu dalje bodo pohodnike prepeljali do dveh izhodišč:
1. Kopiša —- nato peš čez
Dol na Zeleni rob,
2. Strahovica — nato čez Pasje pečine — Mala Planina — Zeleni rob.
Za pohod po obeh poteh bo organizirano vodstvo. Čeprav obe poti nista težki, priporočajo vsem udeležencem planinsko opremo. Čas hoje je približno 3 ure.
Ker pohod ni težaven, vabijo razen planincev tudi ostale člane kolektivov v sklopu Gipossa, ki so ljubitelji planin.
Glede prijav, točnega datuma, načina prevoza itd., bomo vse interesente pravočasno obvestili.
Vitli Šuster
Kombinacijska križanka
Spodnje besede razvrstite s kombiniranjem v liik tako, da boste dobili rešeno križanko s 37 črnimi polji, ki so razporejena nesimetrično. Številke ob levem in gornjem robu lika povedo, koliko besed je v posameznih vrstah, oziroma stolpcih. V pomoč sta črki Z in Č že vpisani na pravo mesto.
2	črki: AB, NG, OE, OJ, SA, TR
3	črke: AMI, CER, EDI, IKS, OLE, RAL, RAN, RIN,
SAN, TAN, TOR
4	črke: AKTI, ANNA, ARES, ASIR, BERT, ETIK, KADI, OBOD, SMET, SREN ALBIN, ASKET, BORKA, DIANA, ESTER, IBERT, JANJA, KECAL, LEROS, RISBA STENE, STIKS, TIMOK, TIRAN, TROSI DALLAS, GLISTA, IZIDOR, KEPLER, KREOLI, LAMELA, LAOTSE, LEOTAR, NAKANA, NOROST, OBAREK, OMLETA, OSTERC, STERNE TARTAR
AMALGAM, BOLGARI, ONTARIO, SPARINA AKTINIJA, GANISTER, KRANJČAN, STROGOST, TISKARNA, TRABANTI, VOLONTER EMPIRIZEM, KOSTARIKA, NACEJANJE, PLAMENICA 11 črtk: SATIRIČNOST 13 črk: STVAR1TEUICA
5	črk:
6	črk:
7	črk:
8	črk:
9	črk:
suhih......milim.......um....................umi......minil...um...=
— Nič čudnega, če produktivnost pada. Danes sem petič s | v bifeju in vedno najdem koga od kolegov iz službe.
EIIHIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIMIMIIIIMIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIIIIimili